Komentar tedna

VEČ ...|16. 2. 2024
Peter Lah: Življenjski cilj

Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah: Življenjski cilj

Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Peter Lah: Življenjski cilj

Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

VEČ ...|16. 2. 2024
Peter Lah: Življenjski cilj

Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|16. 2. 2024
Peter Lah: Življenjski cilj

Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah: Življenjski cilj

Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

Peter Lah: Življenjski cilj

Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

VEČ ...|16. 2. 2024
Peter Lah: Življenjski cilj

Post je klic k spreobrnjenju, vabilo na potovanje po poti, ki nam jo skozi tisočletja utirajo modri ljudje. To je pot medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, zavzetega dela za skupno dobro. Odpovejmo se vsemu, kar nas od tega odvrača. Potem bo naš post obrodil dober sad.

Komentar je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu.

Peter Lah

komentardružbaduhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|28. 7. 2023
Plevel in škodljivci v našem skupnem vrtu

Včasih imam občutek, da svet postaja vedno manj človeški. Po eni strani smo ga raznaravili s tem, ko z zemljo ravnamo kot s primarno surovino in jo po industrijsko obdelujemo. Po drugi strani postaja vedno bolj džungla, ker smo gozdove in travnike in sploh vse, kar se ne da takoj vnovčiti, prepustili divjačini. Dve skrajnosti, vmes pa vedno manj gojene, s skrbjo in občutkom obdelane zemlje. Živimo v obdobju skrajnosti. Politično smo razdeljeni na leve in desne, brez vmesnega prostora, kjer bi se lahko srečali in pogovarjali. Naša stanovanja so polna razvajenih hišnih ljubljenčkov, hkrati pa jemo živali, ki so rastle v zelo krutih razmerah.

Plevel in škodljivci v našem skupnem vrtu

Včasih imam občutek, da svet postaja vedno manj človeški. Po eni strani smo ga raznaravili s tem, ko z zemljo ravnamo kot s primarno surovino in jo po industrijsko obdelujemo. Po drugi strani postaja vedno bolj džungla, ker smo gozdove in travnike in sploh vse, kar se ne da takoj vnovčiti, prepustili divjačini. Dve skrajnosti, vmes pa vedno manj gojene, s skrbjo in občutkom obdelane zemlje. Živimo v obdobju skrajnosti. Politično smo razdeljeni na leve in desne, brez vmesnega prostora, kjer bi se lahko srečali in pogovarjali. Naša stanovanja so polna razvajenih hišnih ljubljenčkov, hkrati pa jemo živali, ki so rastle v zelo krutih razmerah.

komentar

Komentar tedna

Plevel in škodljivci v našem skupnem vrtu

Včasih imam občutek, da svet postaja vedno manj človeški. Po eni strani smo ga raznaravili s tem, ko z zemljo ravnamo kot s primarno surovino in jo po industrijsko obdelujemo. Po drugi strani postaja vedno bolj džungla, ker smo gozdove in travnike in sploh vse, kar se ne da takoj vnovčiti, prepustili divjačini. Dve skrajnosti, vmes pa vedno manj gojene, s skrbjo in občutkom obdelane zemlje. Živimo v obdobju skrajnosti. Politično smo razdeljeni na leve in desne, brez vmesnega prostora, kjer bi se lahko srečali in pogovarjali. Naša stanovanja so polna razvajenih hišnih ljubljenčkov, hkrati pa jemo živali, ki so rastle v zelo krutih razmerah.

VEČ ...|28. 7. 2023
Plevel in škodljivci v našem skupnem vrtu

Včasih imam občutek, da svet postaja vedno manj človeški. Po eni strani smo ga raznaravili s tem, ko z zemljo ravnamo kot s primarno surovino in jo po industrijsko obdelujemo. Po drugi strani postaja vedno bolj džungla, ker smo gozdove in travnike in sploh vse, kar se ne da takoj vnovčiti, prepustili divjačini. Dve skrajnosti, vmes pa vedno manj gojene, s skrbjo in občutkom obdelane zemlje. Živimo v obdobju skrajnosti. Politično smo razdeljeni na leve in desne, brez vmesnega prostora, kjer bi se lahko srečali in pogovarjali. Naša stanovanja so polna razvajenih hišnih ljubljenčkov, hkrati pa jemo živali, ki so rastle v zelo krutih razmerah.

p. Peter Lah

komentar

Komentar tedna

VEČ ...|7. 4. 2023
P. Peter Lah: Radi se imejte. Dobro mislite drug o drugem. Iščite resnico.

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

P. Peter Lah: Radi se imejte. Dobro mislite drug o drugem. Iščite resnico.

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

komentardružbaduhovnostpolitika

Komentar tedna

P. Peter Lah: Radi se imejte. Dobro mislite drug o drugem. Iščite resnico.

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

VEČ ...|7. 4. 2023
P. Peter Lah: Radi se imejte. Dobro mislite drug o drugem. Iščite resnico.

Zaradi ljubega miru je Pilat je popustil. Ljudje so dobili Baraba ter njegovo plačilo. Njihovi vnuki so v cunjah sedeli na osmojenih ruševinah. Mi smo na isti poti v katastrofo, če jih posnemamo. Vsakič, ko se požvižgamo na dejstva, na resnico, se odločimo za Baraba. Vsakič, ko se prepustimo nizkotnim in nasilnim čustvom, obsodimo na smrt Jezusa. Ne bodimo kot drhal. Ko stojimo pod Jezusovim križem, se odpovejmo glasnikom prostaštva, nizkotnosti in nasilja. Naša ušesa naj bodo odprta samo za besede, ki jih je Odrešenik naslovil na svoje učence v zadnjih urah pred trpljenjem.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

P. Peter Lah

komentardružbaduhovnostpolitika

Komentar tedna

VEČ ...|17. 2. 2023
P. Peter Lah: Kako prepoznati znamenja časa?

Kratko sem opisal tri primere, ki nas postavljajo pred nalogo razločevanja. Sprememba časa ali obdobja praviloma pomeni, da po starem ne gre več naprej. Potrebno je spreobrnjenje, sprememba v načinu razmišljanja in življenja. Naj nam bo pustni konec tedna spodbuda, da se usmerimo h globinskemu spreobrnjenju.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

P. Peter Lah: Kako prepoznati znamenja časa?

Kratko sem opisal tri primere, ki nas postavljajo pred nalogo razločevanja. Sprememba časa ali obdobja praviloma pomeni, da po starem ne gre več naprej. Potrebno je spreobrnjenje, sprememba v načinu razmišljanja in življenja. Naj nam bo pustni konec tedna spodbuda, da se usmerimo h globinskemu spreobrnjenju.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

komentardružbapapežodnosi

Komentar tedna

P. Peter Lah: Kako prepoznati znamenja časa?

Kratko sem opisal tri primere, ki nas postavljajo pred nalogo razločevanja. Sprememba časa ali obdobja praviloma pomeni, da po starem ne gre več naprej. Potrebno je spreobrnjenje, sprememba v načinu razmišljanja in življenja. Naj nam bo pustni konec tedna spodbuda, da se usmerimo h globinskemu spreobrnjenju.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

VEČ ...|17. 2. 2023
P. Peter Lah: Kako prepoznati znamenja časa?

Kratko sem opisal tri primere, ki nas postavljajo pred nalogo razločevanja. Sprememba časa ali obdobja praviloma pomeni, da po starem ne gre več naprej. Potrebno je spreobrnjenje, sprememba v načinu razmišljanja in življenja. Naj nam bo pustni konec tedna spodbuda, da se usmerimo h globinskemu spreobrnjenju.

Komentar tedna je pripravil jezuit p. Peter Lah, profesor na Gregoriani v Rimu. 

P. Peter Lah

komentardružbapapežodnosi

Komentar Družina

VEČ ...|5. 5. 2022
p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

komentar

Komentar Družina

p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

VEČ ...|5. 5. 2022
p. Peter Lah: Druzina presega in objema

Malo je medijev na svetu, ki bi tako uspešno združevali kulturno in izobraževalno poslanstvo s službo katoliški skupnosti pod vodstvom škofov.
 

p. Peter Lah

komentar

Priporočamo
|
Aktualno

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|26. 5. 2024
Kandidati pomladnih strank za EU poslance o kmetijstvu

V torek 14. maja zvečer so v Vipolžah obeležili 35. letnico 1. Tabora Slovenske kmečke zveze. Tam so bili prisotni tudi nekateri kandidati za EU poslance pomladnih strank. V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj poudarkov iz njihovih nagovorov, ki so se dotikali kmetijskega področja.

Kandidati pomladnih strank za EU poslance o kmetijstvu

V torek 14. maja zvečer so v Vipolžah obeležili 35. letnico 1. Tabora Slovenske kmečke zveze. Tam so bili prisotni tudi nekateri kandidati za EU poslance pomladnih strank. V nedeljski kmetijski oddaji ste slišali nekaj poudarkov iz njihovih nagovorov, ki so se dotikali kmetijskega področja.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Sol in luč

VEČ ...|28. 5. 2024
Anselm Grün: Mir srca 2

Delo p. Anselma Grüna z noslovom Mir srca, smo pred meseci že predstavili v oddaji. Ker je bogata po vsebini, smo tokrat predstavili še nekaj odlomkov, ki govorijo o meditaciji in o tem, kako z gibanjem lahko preženemo še tako trdovratne skrbi. “Dokler ostajamo v glavi, smo vedno nemirni,” in druge misli, ki govorijo o tem, kako biti v sozvočju s seboj - Založba Ognjišče.

Anselm Grün: Mir srca 2

Delo p. Anselma Grüna z noslovom Mir srca, smo pred meseci že predstavili v oddaji. Ker je bogata po vsebini, smo tokrat predstavili še nekaj odlomkov, ki govorijo o meditaciji in o tem, kako z gibanjem lahko preženemo še tako trdovratne skrbi. “Dokler ostajamo v glavi, smo vedno nemirni,” in druge misli, ki govorijo o tem, kako biti v sozvočju s seboj - Založba Ognjišče.

Tadej Sadar

družbaodnosiduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|28. 5. 2024
Odrešujoči križ

Nekoč so bili popotniki na poti s svojimi ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Odrešujoči križ

Nekoč so bili popotniki na poti s svojimi ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Blaž Lesnik

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 5. 2024
Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Ameriški predsednik na obisku

Ameriški predsednik Nixon je obiskal Majcnove dijake, vietnamsko ministrstvo pa je misijonarja nagradilo z državnim odlikovanjem.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceandrej majcentvoj talent šteješmarnice za otroke 2024barbara kastelec

Od slike do besede

VEČ ...|28. 5. 2024
Predstavitev dveh novih knjig

Gosta oddaje dr. Andrej Ule in dr. Marko Uršič sta govorila o knjigah O NARAVI DUHA in o monografiji VZDRŽATI RAZLIČNOST. Deli sta izšli pri Slovenski matici.

Predstavitev dveh novih knjig

Gosta oddaje dr. Andrej Ule in dr. Marko Uršič sta govorila o knjigah O NARAVI DUHA in o monografiji VZDRŽATI RAZLIČNOST. Deli sta izšli pri Slovenski matici.

Mateja Subotičanec

Filozofijaduhovnost

Za sožitje

VEČ ...|28. 5. 2024
O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

O pomenu kulturnega razvoja za boljše sožitje

Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjevzgojaodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 5. 2024
Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Štirijezični napisi krajev v Kanalski dolini

Te dni je občina Naborjet-Ovčja vas v Kanalski dolini v Italiji začela postavljati prve table z imeni vasi v vseh štirih krajevnih jezikih. Prebivalci poleg italijanščine govorijo še slovenščino, nemščino in furlanščino. Ti so tam in v sosednji občini Trbiž uradno priznani manjšinski jeziki. Nove table postavljajo ob začetku in koncu vasi, poroča petnajstdnevnik Dom. V ta namen je dežela Furlanija-Julijska krajina občini namenila prispevek v skupni višini 19.000 evrov, sicer na podlagi deželnih zaščitnih zakonov za nemško govoreče manjšine. Tako je občina Naborjet-Ovčja vas začela uveljaviti določila o vidni večjezičnosti, ki jih predvidevajo državni in deželni zakoni za uradno priznane manjšinske jezike in ki izvirajo iz šestega člena ustave Italijanske republike. 

Matjaž Merljak

družbarojaki