Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.
Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.
Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek.
Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek.
V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver.
V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver.
Pred jutrišnjo prvo obletnico smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja bo nocoj ob 19. 30 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu večer, ki ga pripravlja Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček ob sodelovanju Društva slovenskih izobražencev in drugih. Sodelujejo pisateljev sin Adrijan Pahor, novinarka in pisateljica Kristina Batoccletti, pisateljica Vilma Purič, pisatelj in pesnik Marij Čuk ter drugi. Pisatelju so se pred dnevi v Trstu poklonili s koncertom v organizaciji glasbene matice. Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem. Krovni organizaciji naše manjšine Narodni svet koroških Slovencev iz Avstrije in Svet slovenskih organizacij iz Italije sta pripravila poziv v zvezi z nedavno ukinitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Podpisalo ga je že 98 pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji in pod katerega je še možen podpis, najdete ga tudi na naši spletni strani.
Pred jutrišnjo prvo obletnico smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja bo nocoj ob 19. 30 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu večer, ki ga pripravlja Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček ob sodelovanju Društva slovenskih izobražencev in drugih. Sodelujejo pisateljev sin Adrijan Pahor, novinarka in pisateljica Kristina Batoccletti, pisateljica Vilma Purič, pisatelj in pesnik Marij Čuk ter drugi. Pisatelju so se pred dnevi v Trstu poklonili s koncertom v organizaciji glasbene matice. Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem. Krovni organizaciji naše manjšine Narodni svet koroških Slovencev iz Avstrije in Svet slovenskih organizacij iz Italije sta pripravila poziv v zvezi z nedavno ukinitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Podpisalo ga je že 98 pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji in pod katerega je še možen podpis, najdete ga tudi na naši spletni strani.
Na prazničen večer smo v Mozaiku dneva gostili novinarko in zgodovinarko dr. Rosvito Pesek. Kako se spominja dneva samostojnosti in enotnosti kot novinarka, kako pomembno je praznovati tovrstne dni, kako spremlja delo državnega zbora, kako ocenjuje super volilno leto in katera knjiga »jo še muči« …
Na prazničen večer smo v Mozaiku dneva gostili novinarko in zgodovinarko dr. Rosvito Pesek. Kako se spominja dneva samostojnosti in enotnosti kot novinarka, kako pomembno je praznovati tovrstne dni, kako spremlja delo državnega zbora, kako ocenjuje super volilno leto in katera knjiga »jo še muči« …
Strokovnjaka za floristiko in hortikulturo Sabina Šegula in Peter Ribič že deset let sodelujeta pri krasitvi vatikanske bazilike za božič in veliko noč. Tokratna krasitev bo torej že 20. po vrsti. Kako sta si jo zamislila, kako poteka iskanje sponzorjev in ali jima to še vedno predstavlja izziv? O tem se je s Petrom Ribičem pogovarjala novinarka Marta Jerebič.
Strokovnjaka za floristiko in hortikulturo Sabina Šegula in Peter Ribič že deset let sodelujeta pri krasitvi vatikanske bazilike za božič in veliko noč. Tokratna krasitev bo torej že 20. po vrsti. Kako sta si jo zamislila, kako poteka iskanje sponzorjev in ali jima to še vedno predstavlja izziv? O tem se je s Petrom Ribičem pogovarjala novinarka Marta Jerebič.
Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.
V okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani je Klub koroških Slovencev v Ljubljani pripravil predstavitev delovanja treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Zarja Železna Kapla, SKD Jepa - Baško jezero in KPD Šmihel, Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej. Moderatorka je bila mag. Lidija Golc. Tokrat je bil na sporedu 2. del, ko so gostje govorili o knjigah in publikacijah, o skupinah, ki delujejo ter o načrtih. V oddaji smo predvajali tudi arhivski posnetek pokojnega igralca Blaža Mikliča o romanju Slovencev v Lujan.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Družina Majcnovih se je težko prebijala skozi težka štiri leta prve svetovne vojne. Očetu k sreči ni bilo treba v vojsko, saj je kot sodnijski uslužbenec skrbel za vojne sirote.
Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc, tema pogovora pa izgorelost, o kateri v zadnjem času vedno večkrat slišimo. Izvedeli smo, kako pomembno je poslušati svoje telo in kako usodno je lahko, če preslišimo opozorilne znake, ki nam jih telo sporoča. Zato moramo biti predvsem v stiku s sabo. Gostja je z nami delila spoznanja, kako preprečiti, da ne pride do izgorelosti in kako poteka okrevanje.
Med misijonskimi dejavnostmi posebno mesto zavzema misijonska animacija otrok, ali bolje misijonsko delo otrok za otroke. Tako je na svetovni ravni organizirana mreža Svetega otroštva ali Misijonskega otroštva, ki je tudi ena od štirih papeških misijonskih družb.