Informativne oddaje

VEČ ...|3. 5. 2024
Utrip dneva dne 3. 5.

  • Novinar Jože Možina ob svetovnem dnevu svobode medijev opozarja na naraščanje enoumja in monopol medijev.
  • Peter Gregorčič na KPK prijavil ustavnega sodnika Roka Čeferina zaradi domnevne kršitve določb o nasprotju interesov.
  • Kandidatno listo za evropske volitve vložila tudi SLS. Državljane poziva, naj vzamejo odgovornost v svoje roke.
  • Umrla je novinarka Manca Košir, zagovornica življenja in dolgoletna sodelavka Hospica.
  • Hamas še vedno brez odgovora na izraelski predlog za premirje v Gazi.
  • Policija v zadnjih dveh tednih na ameriških univerzitetnih kampusih prijela že več kot dva tisoč protestnikov. Biden poudarja: Mirni protesti so v Ameriki zaščiteni, nasilni niso.
  • Vreme: Jutri postopna razjasnitev, popoldne plohe in nevihte.
  • Vstop Slovenije v Evropsko unijo pred 20 leti okrepil gospodarske vezi med Slovenijo in Avstrijo.
  • V Štandrežu pri Gorici obhajajo stoletnico ustanovitve župnije in posvetitve cerkve.
  • ŠPORT: Slovenski hokejisti proti Japonski za pomembne tri točke. Med elito morda že nocoj.

Utrip dneva dne 3. 5.

  • Novinar Jože Možina ob svetovnem dnevu svobode medijev opozarja na naraščanje enoumja in monopol medijev.
  • Peter Gregorčič na KPK prijavil ustavnega sodnika Roka Čeferina zaradi domnevne kršitve določb o nasprotju interesov.
  • Kandidatno listo za evropske volitve vložila tudi SLS. Državljane poziva, naj vzamejo odgovornost v svoje roke.
  • Umrla je novinarka Manca Košir, zagovornica življenja in dolgoletna sodelavka Hospica.
  • Hamas še vedno brez odgovora na izraelski predlog za premirje v Gazi.
  • Policija v zadnjih dveh tednih na ameriških univerzitetnih kampusih prijela že več kot dva tisoč protestnikov. Biden poudarja: Mirni protesti so v Ameriki zaščiteni, nasilni niso.
  • Vreme: Jutri postopna razjasnitev, popoldne plohe in nevihte.
  • Vstop Slovenije v Evropsko unijo pred 20 leti okrepil gospodarske vezi med Slovenijo in Avstrijo.
  • V Štandrežu pri Gorici obhajajo stoletnico ustanovitve župnije in posvetitve cerkve.
  • ŠPORT: Slovenski hokejisti proti Japonski za pomembne tri točke. Med elito morda že nocoj.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 3. 5.
  • Novinar Jože Možina ob svetovnem dnevu svobode medijev opozarja na naraščanje enoumja in monopol medijev.
  • Peter Gregorčič na KPK prijavil ustavnega sodnika Roka Čeferina zaradi domnevne kršitve določb o nasprotju interesov.
  • Kandidatno listo za evropske volitve vložila tudi SLS. Državljane poziva, naj vzamejo odgovornost v svoje roke.
  • Umrla je novinarka Manca Košir, zagovornica življenja in dolgoletna sodelavka Hospica.
  • Hamas še vedno brez odgovora na izraelski predlog za premirje v Gazi.
  • Policija v zadnjih dveh tednih na ameriških univerzitetnih kampusih prijela že več kot dva tisoč protestnikov. Biden poudarja: Mirni protesti so v Ameriki zaščiteni, nasilni niso.
  • Vreme: Jutri postopna razjasnitev, popoldne plohe in nevihte.
  • Vstop Slovenije v Evropsko unijo pred 20 leti okrepil gospodarske vezi med Slovenijo in Avstrijo.
  • V Štandrežu pri Gorici obhajajo stoletnico ustanovitve župnije in posvetitve cerkve.
  • ŠPORT: Slovenski hokejisti proti Japonski za pomembne tri točke. Med elito morda že nocoj.
VEČ ...|3. 5. 2024
Utrip dneva dne 3. 5.
  • Novinar Jože Možina ob svetovnem dnevu svobode medijev opozarja na naraščanje enoumja in monopol medijev.
  • Peter Gregorčič na KPK prijavil ustavnega sodnika Roka Čeferina zaradi domnevne kršitve določb o nasprotju interesov.
  • Kandidatno listo za evropske volitve vložila tudi SLS. Državljane poziva, naj vzamejo odgovornost v svoje roke.
  • Umrla je novinarka Manca Košir, zagovornica življenja in dolgoletna sodelavka Hospica.
  • Hamas še vedno brez odgovora na izraelski predlog za premirje v Gazi.
  • Policija v zadnjih dveh tednih na ameriških univerzitetnih kampusih prijela že več kot dva tisoč protestnikov. Biden poudarja: Mirni protesti so v Ameriki zaščiteni, nasilni niso.
  • Vreme: Jutri postopna razjasnitev, popoldne plohe in nevihte.
  • Vstop Slovenije v Evropsko unijo pred 20 leti okrepil gospodarske vezi med Slovenijo in Avstrijo.
  • V Štandrežu pri Gorici obhajajo stoletnico ustanovitve župnije in posvetitve cerkve.
  • ŠPORT: Slovenski hokejisti proti Japonski za pomembne tri točke. Med elito morda že nocoj.

Radio Ognjišče

infonovice

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 4. 2024
Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

komentarnovinarkanovinarobsodbanestrokovnostneprimerno ravnanjeNovinarsko častno razsodiščepristojnostiodgovornostmedijska krajina

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

VEČ ...|24. 4. 2024
Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

komentarnovinarkanovinarobsodbanestrokovnostneprimerno ravnanjeNovinarsko častno razsodiščepristojnostiodgovornostmedijska krajina

Pogovor o

VEČ ...|10. 4. 2024
O obletnici prvih večstrankarskih volitvah

Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek

O obletnici prvih večstrankarskih volitvah

Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek

politikaživljenjezgodovina

Pogovor o

O obletnici prvih večstrankarskih volitvah

Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek

VEČ ...|10. 4. 2024
O obletnici prvih večstrankarskih volitvah

Spomnili smo se prvih večstrankarskih volitev leta 1990 in osvetlili njihov pomen in ključne akterje, ki so tlakovali pot razvoju samostojne države. V studiu je bila z nami novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek

Tanja Dominko

politikaživljenjezgodovina

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 4. 2024
61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

VEČ ...|10. 4. 2024
61. literarna nagrada Vstajenje za leto 2023

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 5. 2023
Spomin na Borisa Pahorja

Pred jutrišnjo prvo obletnico smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja bo nocoj ob 19. 30 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu večer, ki ga pripravlja Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček ob sodelovanju Društva slovenskih izobražencev in drugih. Sodelujejo pisateljev sin Adrijan Pahor, novinarka in pisateljica Kristina Batoccletti, pisateljica Vilma Purič, pisatelj in pesnik Marij Čuk ter drugi. Pisatelju so se pred dnevi v Trstu poklonili s koncertom v organizaciji glasbene matice. Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem. Krovni organizaciji naše manjšine Narodni svet koroških Slovencev iz Avstrije in Svet slovenskih organizacij iz Italije sta pripravila poziv v zvezi z nedavno ukinitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Podpisalo ga je že 98 pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji in pod katerega je še možen podpis, najdete ga tudi na naši spletni strani. 

Spomin na Borisa Pahorja

Pred jutrišnjo prvo obletnico smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja bo nocoj ob 19. 30 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu večer, ki ga pripravlja Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček ob sodelovanju Društva slovenskih izobražencev in drugih. Sodelujejo pisateljev sin Adrijan Pahor, novinarka in pisateljica Kristina Batoccletti, pisateljica Vilma Purič, pisatelj in pesnik Marij Čuk ter drugi. Pisatelju so se pred dnevi v Trstu poklonili s koncertom v organizaciji glasbene matice. Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem. Krovni organizaciji naše manjšine Narodni svet koroških Slovencev iz Avstrije in Svet slovenskih organizacij iz Italije sta pripravila poziv v zvezi z nedavno ukinitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Podpisalo ga je že 98 pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji in pod katerega je še možen podpis, najdete ga tudi na naši spletni strani. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Spomin na Borisa Pahorja

Pred jutrišnjo prvo obletnico smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja bo nocoj ob 19. 30 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu večer, ki ga pripravlja Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček ob sodelovanju Društva slovenskih izobražencev in drugih. Sodelujejo pisateljev sin Adrijan Pahor, novinarka in pisateljica Kristina Batoccletti, pisateljica Vilma Purič, pisatelj in pesnik Marij Čuk ter drugi. Pisatelju so se pred dnevi v Trstu poklonili s koncertom v organizaciji glasbene matice. Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem. Krovni organizaciji naše manjšine Narodni svet koroških Slovencev iz Avstrije in Svet slovenskih organizacij iz Italije sta pripravila poziv v zvezi z nedavno ukinitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Podpisalo ga je že 98 pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji in pod katerega je še možen podpis, najdete ga tudi na naši spletni strani. 

VEČ ...|29. 5. 2023
Spomin na Borisa Pahorja

Pred jutrišnjo prvo obletnico smrti tržaškega pisatelja Borisa Pahorja bo nocoj ob 19. 30 v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu večer, ki ga pripravlja Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček ob sodelovanju Društva slovenskih izobražencev in drugih. Sodelujejo pisateljev sin Adrijan Pahor, novinarka in pisateljica Kristina Batoccletti, pisateljica Vilma Purič, pisatelj in pesnik Marij Čuk ter drugi. Pisatelju so se pred dnevi v Trstu poklonili s koncertom v organizaciji glasbene matice. Pahorja so teptali vsi trije totalitarizmi 20. stoletja fašizem, nacizem in komunizem. Krovni organizaciji naše manjšine Narodni svet koroških Slovencev iz Avstrije in Svet slovenskih organizacij iz Italije sta pripravila poziv v zvezi z nedavno ukinitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Podpisalo ga je že 98 pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Avstriji in Italiji in pod katerega je še možen podpis, najdete ga tudi na naši spletni strani. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 12. 2022
Rosvita Pesek: »S temi ljubimi slovenskimi prazniki, ki smo jih tako nesrečno postavili, imam kar nekaj težav.«

Na prazničen večer smo v Mozaiku dneva gostili novinarko in zgodovinarko dr. Rosvito Pesek. Kako se spominja dneva samostojnosti in enotnosti kot novinarka, kako pomembno je praznovati tovrstne dni, kako spremlja delo državnega zbora, kako ocenjuje super volilno leto in katera knjiga »jo še muči« …

Rosvita Pesek: »S temi ljubimi slovenskimi prazniki, ki smo jih tako nesrečno postavili, imam kar nekaj težav.«

Na prazničen večer smo v Mozaiku dneva gostili novinarko in zgodovinarko dr. Rosvito Pesek. Kako se spominja dneva samostojnosti in enotnosti kot novinarka, kako pomembno je praznovati tovrstne dni, kako spremlja delo državnega zbora, kako ocenjuje super volilno leto in katera knjiga »jo še muči« …

info

Informativni prispevki

Rosvita Pesek: »S temi ljubimi slovenskimi prazniki, ki smo jih tako nesrečno postavili, imam kar nekaj težav.«

Na prazničen večer smo v Mozaiku dneva gostili novinarko in zgodovinarko dr. Rosvito Pesek. Kako se spominja dneva samostojnosti in enotnosti kot novinarka, kako pomembno je praznovati tovrstne dni, kako spremlja delo državnega zbora, kako ocenjuje super volilno leto in katera knjiga »jo še muči« …

VEČ ...|27. 12. 2022
Rosvita Pesek: »S temi ljubimi slovenskimi prazniki, ki smo jih tako nesrečno postavili, imam kar nekaj težav.«

Na prazničen večer smo v Mozaiku dneva gostili novinarko in zgodovinarko dr. Rosvito Pesek. Kako se spominja dneva samostojnosti in enotnosti kot novinarka, kako pomembno je praznovati tovrstne dni, kako spremlja delo državnega zbora, kako ocenjuje super volilno leto in katera knjiga »jo še muči« …

Alen Salihović

info

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2022
Florist Peter Ribič o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu

Strokovnjaka za floristiko in hortikulturo Sabina Šegula in Peter Ribič že deset let sodelujeta pri krasitvi vatikanske bazilike za božič in veliko noč. Tokratna krasitev bo torej že 20. po vrsti. Kako sta si jo zamislila, kako poteka iskanje sponzorjev in ali jima to še vedno predstavlja izziv? O tem se je s Petrom Ribičem pogovarjala novinarka Marta Jerebič.

Florist Peter Ribič o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu

Strokovnjaka za floristiko in hortikulturo Sabina Šegula in Peter Ribič že deset let sodelujeta pri krasitvi vatikanske bazilike za božič in veliko noč. Tokratna krasitev bo torej že 20. po vrsti. Kako sta si jo zamislila, kako poteka iskanje sponzorjev in ali jima to še vedno predstavlja izziv? O tem se je s Petrom Ribičem pogovarjala novinarka Marta Jerebič.

info

Informativni prispevki

Florist Peter Ribič o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu

Strokovnjaka za floristiko in hortikulturo Sabina Šegula in Peter Ribič že deset let sodelujeta pri krasitvi vatikanske bazilike za božič in veliko noč. Tokratna krasitev bo torej že 20. po vrsti. Kako sta si jo zamislila, kako poteka iskanje sponzorjev in ali jima to še vedno predstavlja izziv? O tem se je s Petrom Ribičem pogovarjala novinarka Marta Jerebič.

VEČ ...|19. 12. 2022
Florist Peter Ribič o božični krasitvi bazilike sv. Petra v Vatikanu

Strokovnjaka za floristiko in hortikulturo Sabina Šegula in Peter Ribič že deset let sodelujeta pri krasitvi vatikanske bazilike za božič in veliko noč. Tokratna krasitev bo torej že 20. po vrsti. Kako sta si jo zamislila, kako poteka iskanje sponzorjev in ali jima to še vedno predstavlja izziv? O tem se je s Petrom Ribičem pogovarjala novinarka Marta Jerebič.

Marta Jerebič

info

Naš pogled

VEČ ...|22. 11. 2022
Novinarsko delo v tem letu

Volitve spomladi, jeseni, nova imena, referendumi, …

Komentirala je novinarka Tanja Dominko.

Novinarsko delo v tem letu

Volitve spomladi, jeseni, nova imena, referendumi, …

Komentirala je novinarka Tanja Dominko.

komentardružbainfo

Naš pogled

Novinarsko delo v tem letu

Volitve spomladi, jeseni, nova imena, referendumi, …

Komentirala je novinarka Tanja Dominko.

VEČ ...|22. 11. 2022
Novinarsko delo v tem letu

Volitve spomladi, jeseni, nova imena, referendumi, …

Komentirala je novinarka Tanja Dominko.

Tanja Dominko

komentardružbainfo

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|29. 4. 2024
Gost zgodovinar dr. Renato Podbersič

Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.

Gost zgodovinar dr. Renato Podbersič

Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.

Radio Ognjišče

politikaRenato Podbersič

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 5. 2024
Delovanje kulturnih društev na avstrijskem Koroškem - 2. del

V okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani je Klub koroških Slovencev v Ljubljani pripravil predstavitev delovanja treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Zarja Železna Kapla, SKD Jepa - Baško jezero in KPD Šmihel, Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej. Moderatorka je bila mag. Lidija Golc. Tokrat je bil na sporedu 2. del, ko so gostje govorili o knjigah in publikacijah, o skupinah, ki delujejo ter o načrtih. V oddaji smo predvajali tudi arhivski posnetek pokojnega igralca Blaža Mikliča o romanju Slovencev v Lujan. 

Delovanje kulturnih društev na avstrijskem Koroškem - 2. del

V okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani je Klub koroških Slovencev v Ljubljani pripravil predstavitev delovanja treh slovenskih kulturnih društev na avstrijskem Koroškem: SPD Zarja Železna Kapla, SKD Jepa - Baško jezero in KPD Šmihel, Šmihel pri Pliberku. Njihovo delovanje so predstavili predsedniki oz. predsednica Willi Ošina, Anica Lesjak Ressmann in mag. dr. Silvester Jernej. Moderatorka je bila mag. Lidija Golc. Tokrat je bil na sporedu 2. del, ko so gostje govorili o knjigah in publikacijah, o skupinah, ki delujejo ter o načrtih. V oddaji smo predvajali tudi arhivski posnetek pokojnega igralca Blaža Mikliča o romanju Slovencev v Lujan. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 5. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. maj 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. maj 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Zgodbe za otroke

VEČ ...|5. 5. 2024
Začetek prve svetovne vojne

Družina Majcnovih se je težko prebijala skozi težka štiri leta prve svetovne vojne. Očetu k sreči ni bilo treba v vojsko, saj je kot sodnijski uslužbenec skrbel za vojne sirote.

Začetek prve svetovne vojne

Družina Majcnovih se je težko prebijala skozi težka štiri leta prve svetovne vojne. Očetu k sreči ni bilo treba v vojsko, saj je kot sodnijski uslužbenec skrbel za vojne sirote.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024

Moja zgodba

VEČ ...|5. 5. 2024
Slovenski mučenci XX. stoletja - Janez Pavčič

Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.

Slovenski mučenci XX. stoletja - Janez Pavčič

Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.

Jože Bartolj

spominpolitikaJanez Pavčičmučenci XX stoletjaMatej ŠtravsBizovik

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|5. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 5. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Nedeljski klepet

VEČ ...|5. 5. 2024
Izgorelost

V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc, tema pogovora pa izgorelost, o kateri v zadnjem času vedno večkrat slišimo. Izvedeli smo, kako pomembno je poslušati svoje telo in kako usodno je lahko, če preslišimo opozorilne znake, ki nam jih telo sporoča. Zato moramo biti predvsem v stiku s sabo. Gostja je z nami delila spoznanja, kako preprečiti, da ne pride do izgorelosti in kako poteka okrevanje.

Izgorelost

V majskem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja psihologinja Janja Frelih Gorjanc, tema pogovora pa izgorelost, o kateri v zadnjem času vedno večkrat slišimo. Izvedeli smo, kako pomembno je poslušati svoje telo in kako usodno je lahko, če preslišimo opozorilne znake, ki nam jih telo sporoča. Zato moramo biti predvsem v stiku s sabo. Gostja je z nami delila spoznanja, kako preprečiti, da ne pride do izgorelosti in kako poteka okrevanje.

Damijana Medved

Janja Frelih Gorjancizgorelostkronična utrujenostsindrom kronične utrujenosti

Pojdite in učite

VEČ ...|5. 5. 2024
Misijonski otroci povezani po vsem svetu

Med misijonskimi dejavnostmi posebno mesto zavzema misijonska animacija otrok, ali bolje misijonsko delo otrok za otroke. Tako je na svetovni ravni organizirana mreža Svetega otroštva ali Misijonskega otroštva, ki je tudi ena od štirih papeških misijonskih družb. 

Misijonski otroci povezani po vsem svetu

Med misijonskimi dejavnostmi posebno mesto zavzema misijonska animacija otrok, ali bolje misijonsko delo otrok za otroke. Tako je na svetovni ravni organizirana mreža Svetega otroštva ali Misijonskega otroštva, ki je tudi ena od štirih papeških misijonskih družb. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon