Kako poskrbeti za zdravje kože poleti?

Govorili smo o negi kože v poletnem času. Kako sonce, vročina, žuželke vplivajo na zdravje naše kože, ali so glivične in bakterijske okužbe kože pogoste in kako si pomagati. Naš gost je bil zdravnik Dominik Škrinjar.

Zlata Zavašnik: Obleka nas ne naredi, vpliva pa na naše počutje

K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa. 

Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja. 

       Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo. 

»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«

»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«

     Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre. 

»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.« 

»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.« 

»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«

Kaj potrebuje naša koža?

Z nami je bila Judita Železnik iz podjetja Afrodita. Govorili smo o negi kože pozimi, o tem, zakaj jo je treba čistiti in kako, pa tudi, kako pristopiti k problematični koži in kako se lotiti pilinga.

Koža poleti

Spregovorili smo o negi kože poleti, zaščiti pred ultravijoličnimi žarki, pa tudi vplivu morske vode na problematično kožo. V studiu se nam je pridružil mladi zdravnik Dominik Škrinjar. 

Davčni obračun na kmetiji in novosti FADN knjigovodstva

Zakon o dohodnini prinaša spremembe glede davčnega obračuna na kmetiji. O tem v prvem delu oddaje, v drugem delu pa je bila naša gostja dr. Maja Kožar, predstojnica Oddelka za ekonomiko kmetijstva na Kmetijskem inštitutu Slovenije in spregovorila o mednarodni delavnici Pacioli - O inovativnih pristopih na področju mikroekonomskih baz podatkov v kmetijstvu, ki se je na Ptuju odvijala v začetku meseca in pa širitvi FADN knjigovodstva s podatki o trajnosti in okolju.

Masaža dojenčka utrjuje odnos s staršema

Ena do koristi masaže dojenčkov je prav gotovo utrjevanje stika med dojenčkom in starši. Z dipl. vzgojiteljico, ki ima tudi certifikat masaže za dojenčka po IAIM metodi Elizabeto Milunić, se je pogovarjala Nataša Ličen.

Nega nohtov in stopal

Svetovalnica je bila tokrat namenjena našim stopalom in skrbi zanje. Nohti, kurja očesa, glivice, debela koža na podplatih, kako izbrati pravilno obutev? O vsem tem s strokovnjakinjo medicinske in estetske pedikure Moniko Sadar.

Srečanje Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju

Z nami je bil župnik Mirko Rakovnik, ki je na srečanju Krščanskega bratstva bolnikov in invalidov v Veržeju med drugim dejal, da je krščanstvo kot koža.