Informativne oddaje

VEČ ...|18. 4. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 4.

  • Mednarodni evropski kongres za pastoralo Romov v Franciji.
  • Stalni diakon Matic Vidic o svoji veri in Romih.
  • Duhovnik je kakor dobri pastir, ki skrbi za duše.
  • Vatikanska apostolska knjižnica ohranja digitalno dediščino.

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 4.

  • Mednarodni evropski kongres za pastoralo Romov v Franciji.
  • Stalni diakon Matic Vidic o svoji veri in Romih.
  • Duhovnik je kakor dobri pastir, ki skrbi za duše.
  • Vatikanska apostolska knjižnica ohranja digitalno dediščino.

infonovicecerkev

Informativne oddaje

Novice iz življenja Cerkve dne 18. 4.
  • Mednarodni evropski kongres za pastoralo Romov v Franciji.
  • Stalni diakon Matic Vidic o svoji veri in Romih.
  • Duhovnik je kakor dobri pastir, ki skrbi za duše.
  • Vatikanska apostolska knjižnica ohranja digitalno dediščino.
VEČ ...|18. 4. 2024
Novice iz življenja Cerkve dne 18. 4.
  • Mednarodni evropski kongres za pastoralo Romov v Franciji.
  • Stalni diakon Matic Vidic o svoji veri in Romih.
  • Duhovnik je kakor dobri pastir, ki skrbi za duše.
  • Vatikanska apostolska knjižnica ohranja digitalno dediščino.

Radio Ognjišče

infonovicecerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 12. 2023
Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

VEČ ...|21. 12. 2023
Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 11. 2023
Br. Jan Dominik Bogataj o odprtju prenovljene frančiškanske knjižnice na Tromostovju

Br. Jan Dominik Bogataj o odprtju prenovljene frančiškanske knjižnice na Tromostovju

kulturaliteraturaJan Dominik BogatajFrančiškanska knjižnica Ljubljana

Kulturni utrinki

Br. Jan Dominik Bogataj o odprtju prenovljene frančiškanske knjižnice na Tromostovju
VEČ ...|24. 11. 2023
Br. Jan Dominik Bogataj o odprtju prenovljene frančiškanske knjižnice na Tromostovju

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJan Dominik BogatajFrančiškanska knjižnica Ljubljana

Kulturni utrinki

VEČ ...|27. 6. 2023
Jana Barba o bralnem krožku Knjižnice Kozina

Kulturni utrinki

Jana Barba o bralnem krožku Knjižnice Kozina
VEČ ...|27. 6. 2023

Kulturni utrinki

VEČ ...|14. 6. 2023
Mag. Igor Podbrežnik o literarnem večeru z Dragom Jančarjem (14.6.)

Mag. Igor Podbrežnik o literarnem večeru z Dragom Jančarjem (14.6.)

kulturaliteraturaIgor PobrežnikDrago Jančarknjižnica Medvode

Kulturni utrinki

Mag. Igor Podbrežnik o literarnem večeru z Dragom Jančarjem (14.6.)
VEČ ...|14. 6. 2023
Mag. Igor Podbrežnik o literarnem večeru z Dragom Jančarjem (14.6.)

Jože Bartolj

kulturaliteraturaIgor PobrežnikDrago Jančarknjižnica Medvode

Svetovalnica

VEČ ...|23. 5. 2023
Kako do knjige iz tujine?

V oddaji smo odkrivali možnosti, ki jih svojim uporabnikom nudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Ste vedeli, da lahko s pomočjo medknjižnične izposoje naročite tudi knjigo iz tujine? NUK je namreč povezan z več kot 10 tisoč knjižnicami po vsem svetu. Z nami je bil bibliotekar Silvester Videtič.

Kako do knjige iz tujine?

V oddaji smo odkrivali možnosti, ki jih svojim uporabnikom nudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Ste vedeli, da lahko s pomočjo medknjižnične izposoje naročite tudi knjigo iz tujine? NUK je namreč povezan z več kot 10 tisoč knjižnicami po vsem svetu. Z nami je bil bibliotekar Silvester Videtič.

svetovanje

Svetovalnica

Kako do knjige iz tujine?

V oddaji smo odkrivali možnosti, ki jih svojim uporabnikom nudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Ste vedeli, da lahko s pomočjo medknjižnične izposoje naročite tudi knjigo iz tujine? NUK je namreč povezan z več kot 10 tisoč knjižnicami po vsem svetu. Z nami je bil bibliotekar Silvester Videtič.

VEČ ...|23. 5. 2023
Kako do knjige iz tujine?

V oddaji smo odkrivali možnosti, ki jih svojim uporabnikom nudi Narodna in univerzitetna knjižnica. Ste vedeli, da lahko s pomočjo medknjižnične izposoje naročite tudi knjigo iz tujine? NUK je namreč povezan z več kot 10 tisoč knjižnicami po vsem svetu. Z nami je bil bibliotekar Silvester Videtič.

Blaž Lesnik

svetovanje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 3. 2023
Novice iz Trsta in Celovca

V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj tradicionalna prireditev, ki jo pripravljata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Tokrat bo to predstavitev knjige Jože Pučnik – psevdomarksist. Gre za novo študijo raziskovalca slovenske polpreteklosti Igorja Omerze iz niza Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Začetek ob 20.30. Ob 19.00 pa bo v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem nekdanji predsednik Borut Pahor predaval o temi „Slovenija – kako je prepoznavna v Evropski uniji? Slovenski narod – razseljen po svetu, a strnjen v isti kulturi“. Jutri in v sredo bo na obisku na avstrijskem Koroškem minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Prvi dan se bo z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj Jevškom srečal z deželnim glavarjem Kaiserjem, s slovensko govorečimi župani in drugimi političnimi predstavniki. V sredo pa se bo srečal s celovškim županom Scheiderjem, s škofom Marketzom, s predstavniki Slovenskega Narodopisnega Inštituta Urban Jarnik ter ob koncu obiskal Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. 

Novice iz Trsta in Celovca

V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj tradicionalna prireditev, ki jo pripravljata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Tokrat bo to predstavitev knjige Jože Pučnik – psevdomarksist. Gre za novo študijo raziskovalca slovenske polpreteklosti Igorja Omerze iz niza Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Začetek ob 20.30. Ob 19.00 pa bo v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem nekdanji predsednik Borut Pahor predaval o temi „Slovenija – kako je prepoznavna v Evropski uniji? Slovenski narod – razseljen po svetu, a strnjen v isti kulturi“. Jutri in v sredo bo na obisku na avstrijskem Koroškem minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Prvi dan se bo z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj Jevškom srečal z deželnim glavarjem Kaiserjem, s slovensko govorečimi župani in drugimi političnimi predstavniki. V sredo pa se bo srečal s celovškim županom Scheiderjem, s škofom Marketzom, s predstavniki Slovenskega Narodopisnega Inštituta Urban Jarnik ter ob koncu obiskal Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Novice iz Trsta in Celovca

V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj tradicionalna prireditev, ki jo pripravljata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Tokrat bo to predstavitev knjige Jože Pučnik – psevdomarksist. Gre za novo študijo raziskovalca slovenske polpreteklosti Igorja Omerze iz niza Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Začetek ob 20.30. Ob 19.00 pa bo v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem nekdanji predsednik Borut Pahor predaval o temi „Slovenija – kako je prepoznavna v Evropski uniji? Slovenski narod – razseljen po svetu, a strnjen v isti kulturi“. Jutri in v sredo bo na obisku na avstrijskem Koroškem minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Prvi dan se bo z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj Jevškom srečal z deželnim glavarjem Kaiserjem, s slovensko govorečimi župani in drugimi političnimi predstavniki. V sredo pa se bo srečal s celovškim županom Scheiderjem, s škofom Marketzom, s predstavniki Slovenskega Narodopisnega Inštituta Urban Jarnik ter ob koncu obiskal Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. 

VEČ ...|27. 3. 2023
Novice iz Trsta in Celovca

V Peterlinovi dvorani v Trstu bo nocoj tradicionalna prireditev, ki jo pripravljata Društvo slovenskih izobražencev in Knjižnica Dušana Černeta. Tokrat bo to predstavitev knjige Jože Pučnik – psevdomarksist. Gre za novo študijo raziskovalca slovenske polpreteklosti Igorja Omerze iz niza Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA. Začetek ob 20.30. Ob 19.00 pa bo v Domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem nekdanji predsednik Borut Pahor predaval o temi „Slovenija – kako je prepoznavna v Evropski uniji? Slovenski narod – razseljen po svetu, a strnjen v isti kulturi“. Jutri in v sredo bo na obisku na avstrijskem Koroškem minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Prvi dan se bo z ministrom za kohezijo in regionalni razvoj Jevškom srečal z deželnim glavarjem Kaiserjem, s slovensko govorečimi župani in drugimi političnimi predstavniki. V sredo pa se bo srečal s celovškim županom Scheiderjem, s škofom Marketzom, s predstavniki Slovenskega Narodopisnega Inštituta Urban Jarnik ter ob koncu obiskal Višjo šolo za gospodarske poklice v Šentpetru v Rožu. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 5. 2022
Knjižnica reči in izmenjevalnica še delujočih aparatov

Svetovni dan Zemlje je 22. aprila potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. Številne institucije v Sloveniji opozarjajo na pomen planeta, saj so spremembe naših navad nujne. V državi smo do 18. aprila namreč porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Danes je naš gost vodja projekta Spodbujamo e-krožno Jan Debenjak pri družbi za gospodarjenje z e-odpadki Zeos. Njihove prepoznavne zabojnike ste prav gotovo že videli v večjih trgovinah ali ekoloških otokih.

Knjižnica reči in izmenjevalnica še delujočih aparatov

Svetovni dan Zemlje je 22. aprila potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. Številne institucije v Sloveniji opozarjajo na pomen planeta, saj so spremembe naših navad nujne. V državi smo do 18. aprila namreč porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Danes je naš gost vodja projekta Spodbujamo e-krožno Jan Debenjak pri družbi za gospodarjenje z e-odpadki Zeos. Njihove prepoznavne zabojnike ste prav gotovo že videli v večjih trgovinah ali ekoloških otokih.

okoljenaravasvetovanje

Življenje išče pot

Knjižnica reči in izmenjevalnica še delujočih aparatov

Svetovni dan Zemlje je 22. aprila potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. Številne institucije v Sloveniji opozarjajo na pomen planeta, saj so spremembe naših navad nujne. V državi smo do 18. aprila namreč porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Danes je naš gost vodja projekta Spodbujamo e-krožno Jan Debenjak pri družbi za gospodarjenje z e-odpadki Zeos. Njihove prepoznavne zabojnike ste prav gotovo že videli v večjih trgovinah ali ekoloških otokih.

VEČ ...|2. 5. 2022
Knjižnica reči in izmenjevalnica še delujočih aparatov

Svetovni dan Zemlje je 22. aprila potekal pod sloganom Vlagajmo v naš planet. Številne institucije v Sloveniji opozarjajo na pomen planeta, saj so spremembe naših navad nujne. V državi smo do 18. aprila namreč porabili vse vire in ekosistemske storitve, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Danes je naš gost vodja projekta Spodbujamo e-krožno Jan Debenjak pri družbi za gospodarjenje z e-odpadki Zeos. Njihove prepoznavne zabojnike ste prav gotovo že videli v večjih trgovinah ali ekoloških otokih.

s. Meta Potočnik

okoljenaravasvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2024
Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Razstava 3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico

3450 umorjenih/Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin je naslov razstave, ki so jo v Platonovi dvorani Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani odprli 10. aprila. Odprtja razstave, ki jo je pripravil dr. Jože Dežman se je udeležila množica obiskovalcev. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili Dežmanovemu nagovoru, besedam arheologov, ki sta sodelovala pri odkopu in popisu najdenih predmetov, ter slikarki Marjetki Dolinar, ki je ob tem naslikala slikarski triptih.

Jože Bartolj

spominpolitikaLuka RozmanUroš KoširMarjetka DolinarJože Dežman3450 umorjenihJama pod Macesnovo goricoslovenski Katin

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2024
Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Evropski poslanci o minulem delu, izzivih in krizah v Evropski uniji

Prisluhnite pogovorom, ki smo jih v Bruslju pripravili z evropskimi poslanci. Romana Tomc, Matjaž Nemec, Franc Bogovič, Irena Joveva in Ljudmila Novak so spregovorili o minulem delu v evropskem parlamentu, krizah s katerimi se sooča Evropska unija in tudi o izzivih, ki 27-terico čakajo po junijskih volitvah.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjeevropski parlamentinfovolitvekomentar

Doživetja narave

VEČ ...|19. 4. 2024
Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Po Vertikali

Vertikala je vezna pot, ki teče ob zahodni slovenski meji, vse od Tromeje pri Trbižu do Jadrana. Nastala je davnega leta 1972, ko je ustanovitelje - člane Slovenskega planinskega društva Trst vodila domovinska zavest. Ta, kot pravita naša gosta Jasmín Rudež in Maksimiljan Kralj, živi tudi danes. Avtorja novega vodnika po Vertikali, ki se vije od najvišjih vrhov Julijcev, čez gričevnat goriški svet vse do morja, sta sta postavila tudi nagradni vprašanji. Odgovorite lahko na elektronski naslov: dozivetja.narave@ognjisce.si do 5. 5. 2024. Nagrajence razglasimo 10. 5. 2024.

Blaž Lesnik

planinstvonaravaSPDTvertikalaplaninsko društvo Trst

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Kulturni utrinki

VEČ ...|24. 4. 2024
6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

6. koncert Sakralnega abonmaja

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

 

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonmaAmbrož ČopiKomorni zbor Konservatorija za glasbo in balet

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 4. 2024
Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

Andrej Tomelj: Novinarske iveri in bruna

Tomelj prinaša razmišljanje o vlogi sodobnih medijev in njihovem vplivu na javno mnenje. Avtor kritično obravnava, kako novinarji pogosto zgolj površno obravnavajo pomembne teme, s čimer bralcem preprečujejo, da bi dosegli resnično razumevanje dogajanj. S svojim pisanjem želi spodbuditi k večji preudarnosti pri sprejemanju informacij iz medijev.

Za več informacij si lahko ogledate izvirni članek na Časnik.si.

komentarnovinarkanovinarobsodbanestrokovnostneprimerno ravnanjeNovinarsko častno razsodiščepristojnostiodgovornostmedijska krajina

Spominjamo se

VEČ ...|24. 4. 2024
Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|24. 4. 2024
Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Pica

Za testo potrebujemo pol litra oz. 30 dag moke, ob strani damo slabo žličko soli, 1/3 kocke (cca. 15 dag) kvasa – dodamo malo sladkorja in toplega mleka – vstavimo v jamico na sredi moke. V testo dodamo še eno jajce, malo olja (olivnega ali sončničnega) in 1 dl toplega mleka. Če hočemo še finejše, to je bolj mehko testo, lahko v moko dodamo kakšno žlico navadnega jogurta. Testo dobro ugnetemo z roko in pustimo vzhajati, da ga je še enkrat več. Pazimo, da ne prehaja – površina ne sme biti nagubana. Nato pekač namažem s trdo maščobo - z maslom ali pa z mastjo - in testo razvaljamo skoraj na velikost pekača. Nato ga z roko prenesemo in s prsti razširimo do robov. Nadeva naredimo po želji. Sestra Nikolina je povedala, da vedno namaže paradižnikov mezgo (ki jo izboljša z žlico kuhane smetana z mleka), potrese z origanom in baziliko, potrese še sesekljano kislo kumaro, olivo, salamo, šunko, tuno iz konzerve ... na vrhu naj bo nariban sir. Pečemo v pečici pri 190 – 200 stopinjah Celzija 15 – 18 minut, da se lepo zapeče. Če pečica še ni dovolj ogreta oziroma vemo, da gostov še ne bo - koliko časa lahko pica počaka na pekaču, že obložena? Lahko tudi pol ure ali več. Boljše je, da tako počaka, kot da pečeno moramo pogrevati. Pečeno pico sicer takoj vzamemo iz pečice, je preložimo na desko in pokrijemo s pekačem, da se omedi – postane mehka in okusnejša.  

Matjaž Merljak

kuhajmo