Radijska kateheza

VEČ ...|7. 1. 2023
Slavko Rebec: o Božiču

Naš gost je bil msgr. Slavko Rebec. Središče pogovora pa je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave Božjega in človeškega.

Slavko Rebec: o Božiču

Naš gost je bil msgr. Slavko Rebec. Središče pogovora pa je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave Božjega in človeškega.

duhovnostvzgojaBožič

Radijska kateheza

Slavko Rebec: o Božiču

Naš gost je bil msgr. Slavko Rebec. Središče pogovora pa je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave Božjega in človeškega.

VEČ ...|7. 1. 2023
Slavko Rebec: o Božiču

Naš gost je bil msgr. Slavko Rebec. Središče pogovora pa je bil Božič - praznik rodovitnosti, izmenjave Božjega in človeškega.

Silvestra Sadar

duhovnostvzgojaBožič

Radijska kateheza

VEČ ...|3. 12. 2022
Nenavadna besedila svetega pisma

Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

Nenavadna besedila svetega pisma

Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

duhovnostvzgojasveto pismobiblijakateheza

Radijska kateheza

Nenavadna besedila svetega pisma

Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

VEČ ...|3. 12. 2022
Nenavadna besedila svetega pisma

Sveto pismo je polno besedil, ki na prvi pogled vanj ne spadajo, saj govorijo o nasilju in maščevalnem Bogu. Kako jih razumeti, kako brati, kakšen je torej Bog? Vsebino je v svojih odgovorih orisal biblicist, filozof in prevajalec akademik dr. Jože Krašovec.

Silvestra SadarJože Krašovec

duhovnostvzgojasveto pismobiblijakateheza

Radijska kateheza

VEČ ...|26. 11. 2022
Odkriti advent, skrit med lučkami

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

Odkriti advent, skrit med lučkami

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

Odkriti advent, skrit med lučkami

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

VEČ ...|26. 11. 2022
Odkriti advent, skrit med lučkami

Začenjamo advent, ki nas opozarja, da ni vse odvisno od naprezanj in trdne volje človeka. Povabljeni smo, da zavzamemo držo odprtosti in pričakovanja, ko bo Gospod dopolnil in odrešil vse, kar je nepopolno in boleče. Imamo straši sploh kakšne možnosti, da v obhajanje skrivnosti Božjega prihoda vključimo svoje otroke in najstnike? V iskanje odgovorov smo se podali z redovnico Magdo Burger.

Silvestra SadarMagda Burger

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|5. 11. 2022
Zelo smo si različni - kaj pravi apostol Pavel na to?

Vsi ljudje smo različni in prav takšni so duhovni darovi, a ta neenakost je lahko v polnosti povezana samo v Kristusu. Smo njegovo telo, zato ima vsak njegov del pomembno mesto. Vezivo te enosti je ljubezen. Kaj je ljubezen, se sprašuje marsikdo. Apostol pove, kaj ljubezen je, pa tudi, kaj ni ...

Zelo smo si različni - kaj pravi apostol Pavel na to?

Vsi ljudje smo različni in prav takšni so duhovni darovi, a ta neenakost je lahko v polnosti povezana samo v Kristusu. Smo njegovo telo, zato ima vsak njegov del pomembno mesto. Vezivo te enosti je ljubezen. Kaj je ljubezen, se sprašuje marsikdo. Apostol pove, kaj ljubezen je, pa tudi, kaj ni ...

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

Zelo smo si različni - kaj pravi apostol Pavel na to?

Vsi ljudje smo različni in prav takšni so duhovni darovi, a ta neenakost je lahko v polnosti povezana samo v Kristusu. Smo njegovo telo, zato ima vsak njegov del pomembno mesto. Vezivo te enosti je ljubezen. Kaj je ljubezen, se sprašuje marsikdo. Apostol pove, kaj ljubezen je, pa tudi, kaj ni ...

VEČ ...|5. 11. 2022
Zelo smo si različni - kaj pravi apostol Pavel na to?

Vsi ljudje smo različni in prav takšni so duhovni darovi, a ta neenakost je lahko v polnosti povezana samo v Kristusu. Smo njegovo telo, zato ima vsak njegov del pomembno mesto. Vezivo te enosti je ljubezen. Kaj je ljubezen, se sprašuje marsikdo. Apostol pove, kaj ljubezen je, pa tudi, kaj ni ...

Silvestra SadarMaksimilijan Matjaž

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|29. 10. 2022
Pogovor z nadškofom Marjanom Turnškom

Je spolna morala Cerkve preživeta, ali v sebi skriva potencial, ki ščiti dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki se rodi iz tega odnosa? Nadškof dr. Marjan Turnšek je iskreno spregovoril o tem, da sta evangelij in odrešenje namenjena prav vsem ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, pa tudi da smo kot Cerkev, njeni predstavniki ali pastoralni delavci v prvi vrsti povabljeni k poslušanju. Po drugi strani smo dolžni vse svoje moči usmerjati v delovanje osnovne celice, iz katere se poraja življenje, to je v mamo, očeta in otroka.

V radijski katehezi smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom. 

Pogovor z nadškofom Marjanom Turnškom

Je spolna morala Cerkve preživeta, ali v sebi skriva potencial, ki ščiti dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki se rodi iz tega odnosa? Nadškof dr. Marjan Turnšek je iskreno spregovoril o tem, da sta evangelij in odrešenje namenjena prav vsem ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, pa tudi da smo kot Cerkev, njeni predstavniki ali pastoralni delavci v prvi vrsti povabljeni k poslušanju. Po drugi strani smo dolžni vse svoje moči usmerjati v delovanje osnovne celice, iz katere se poraja življenje, to je v mamo, očeta in otroka.

V radijski katehezi smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom. 

duhovnostvzgojaodnosidružba

Radijska kateheza

Pogovor z nadškofom Marjanom Turnškom

Je spolna morala Cerkve preživeta, ali v sebi skriva potencial, ki ščiti dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki se rodi iz tega odnosa? Nadškof dr. Marjan Turnšek je iskreno spregovoril o tem, da sta evangelij in odrešenje namenjena prav vsem ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, pa tudi da smo kot Cerkev, njeni predstavniki ali pastoralni delavci v prvi vrsti povabljeni k poslušanju. Po drugi strani smo dolžni vse svoje moči usmerjati v delovanje osnovne celice, iz katere se poraja življenje, to je v mamo, očeta in otroka.

V radijski katehezi smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom. 

VEČ ...|29. 10. 2022
Pogovor z nadškofom Marjanom Turnškom

Je spolna morala Cerkve preživeta, ali v sebi skriva potencial, ki ščiti dostojanstvo vsakega človeka, tudi tistega, ki se rodi iz tega odnosa? Nadškof dr. Marjan Turnšek je iskreno spregovoril o tem, da sta evangelij in odrešenje namenjena prav vsem ljudem, ne glede na njihovo spolno usmerjenost, pa tudi da smo kot Cerkev, njeni predstavniki ali pastoralni delavci v prvi vrsti povabljeni k poslušanju. Po drugi strani smo dolžni vse svoje moči usmerjati v delovanje osnovne celice, iz katere se poraja življenje, to je v mamo, očeta in otroka.

V radijski katehezi smo se pogovarjali z nadškofom Marjanom Turnškom. 

Silvestra Sadar

duhovnostvzgojaodnosidružba

Radijska kateheza

VEČ ...|22. 10. 2022
Milan Knep o zgodovini družbe in Cerkve

Tokrat smo se ustavili pri letu 1968, ko se je začela t. i. mehka kulturna revolucija. Kdo zaradi nje kljub njenemu prijaznemu imenu plačuje krvavi davek, na koga in na kaj vse je usodno vplivala in kaj stoji nasproti izročilu in učenju Cerkve, boste slišali v tokratni katehezi, kot tudi o odgovornosti Cerkve same za stanje, v katerem se je znašla.

Milan Knep o zgodovini družbe in Cerkve

Tokrat smo se ustavili pri letu 1968, ko se je začela t. i. mehka kulturna revolucija. Kdo zaradi nje kljub njenemu prijaznemu imenu plačuje krvavi davek, na koga in na kaj vse je usodno vplivala in kaj stoji nasproti izročilu in učenju Cerkve, boste slišali v tokratni katehezi, kot tudi o odgovornosti Cerkve same za stanje, v katerem se je znašla.

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

Milan Knep o zgodovini družbe in Cerkve

Tokrat smo se ustavili pri letu 1968, ko se je začela t. i. mehka kulturna revolucija. Kdo zaradi nje kljub njenemu prijaznemu imenu plačuje krvavi davek, na koga in na kaj vse je usodno vplivala in kaj stoji nasproti izročilu in učenju Cerkve, boste slišali v tokratni katehezi, kot tudi o odgovornosti Cerkve same za stanje, v katerem se je znašla.

VEČ ...|22. 10. 2022
Milan Knep o zgodovini družbe in Cerkve

Tokrat smo se ustavili pri letu 1968, ko se je začela t. i. mehka kulturna revolucija. Kdo zaradi nje kljub njenemu prijaznemu imenu plačuje krvavi davek, na koga in na kaj vse je usodno vplivala in kaj stoji nasproti izročilu in učenju Cerkve, boste slišali v tokratni katehezi, kot tudi o odgovornosti Cerkve same za stanje, v katerem se je znašla.

Silvestra Sadar

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|1. 10. 2022
Učbenik o Cerkvi

V tokratni oddaji smo nadaljevali z 11. poglavjem pisma Korinčanom, ki je učbenik o Cerkvi. To poglavje s sporočilom o evharistiji predstavlja življenjski motor te Cerkve. Z nami je bil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.

Učbenik o Cerkvi

V tokratni oddaji smo nadaljevali z 11. poglavjem pisma Korinčanom, ki je učbenik o Cerkvi. To poglavje s sporočilom o evharistiji predstavlja življenjski motor te Cerkve. Z nami je bil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

Učbenik o Cerkvi

V tokratni oddaji smo nadaljevali z 11. poglavjem pisma Korinčanom, ki je učbenik o Cerkvi. To poglavje s sporočilom o evharistiji predstavlja življenjski motor te Cerkve. Z nami je bil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.

VEČ ...|1. 10. 2022
Učbenik o Cerkvi

V tokratni oddaji smo nadaljevali z 11. poglavjem pisma Korinčanom, ki je učbenik o Cerkvi. To poglavje s sporočilom o evharistiji predstavlja življenjski motor te Cerkve. Z nami je bil celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž.

Silvestra Sadar

duhovnostvzgoja

Radijska kateheza

VEČ ...|24. 9. 2022
Kaj pomeni, ko rečemo župnija

Vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se bomo ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.

Kaj pomeni, ko rečemo župnija

Vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se bomo ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.

duhovnostvzgojapogovor

Radijska kateheza

Kaj pomeni, ko rečemo župnija

Vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se bomo ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.

VEČ ...|24. 9. 2022
Kaj pomeni, ko rečemo župnija

Vsako četrto soboto v mesecu pripravimo v sodelovanju s Katehetskim uradom. Tokrat smo se bomo ustavili pri župnijah. Velikokrat poslušamo, kaj vse lepega in spodbudnega se dogaja v njih. Včasih potožimo, da je kakšna župnija bolj mrtva. Ni nam tuje niti to, da te ustanove primerjamo med seboj in smo pri tem tekmovalno razpoloženi. Z gostom, generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem, smo spoznavali, kaj bolj natančno pomeni, ko rečemo »župnija«.

Silvestra Sadar

duhovnostvzgojapogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenjesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 5. 2024
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec o referendumih, stavki zdravnikov, sodnem svetu in maju kot mesecu ideologije

V tokratno oddajo smo povabili vrhovna sodnika Barbaro in Jana Zobca. Z njima smo se pogovarjali o pomenu volitev, referendumih, sodnem svetu in volitvah vanj. V oddaji nismo mogli mimo napadov na ustavnega sodnika Klemena Jakliča, ustavili smo se tudi pri noveli zakona o zdravniški službi, pri stavki zdravnikov in še, kako si starorežimska politika prisvaja mesec maj kot mesec njihove ideologije... 

Alen Salihović

politika

Doživetja narave

VEČ ...|24. 5. 2024
Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Tragična zgodba dr. Albina Belarja

Na evropski dan parkov smo se posvetili začetkom našega edinega narodnega parka. Letošnje leto je za triglavski park in slovensko naravovarstvo jubilejno, saj mineva okroglih 100 let od podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika narodnega parka. Prizadevanja so plod zamisli seizmologa in naravoslovca Albina Belarja, katerega življenje in delo je osvetlil nekdanji direktor TNP dr. Peter Skoberne.

Blaž Lesnik

naravazavarovana območjaTriglavski narodni parkTNPevropski dan parkovzgodovinanaravovarstvo

Duhovna misel

VEČ ...|26. 5. 2024
Bog nam govori tudi po težkih dogodkih

Ko mu je ogenj uničil dom, je slavni košarkar ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Bog nam govori tudi po težkih dogodkih

Ko mu je ogenj uničil dom, je slavni košarkar ...

Iz knjige V preizkušnji mi bodi blizu, Gospod, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|25. 5. 2024
Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar

Oddaja Za življenje je povabila ne le k poslušanju, ampak tudi k sodelovanju z vprašanji in mnenji. Z nami je bila zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar.

Marjan Bunič

vzgojaduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 5. 2024
Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Iz Evrope spet v Vietnam

misijonar Majcen je v Evropi mnoge navdušil, da so odprli svoje srce ter z materialnimi sredstvi podprli vzgojo mladih v misijonu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024tvoj talent štejeandrej majcen

Moja zgodba

VEČ ...|26. 5. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 5. oddaja

Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMira CencičIvo Jevnikar

Vstani in hodi

VEČ ...|26. 5. 2024
Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Zaposlovanje oseb z invalidnostjo

V majski oddaji Vstani in hodi je bila naša gostja Suzana Bohorč, vodja zaposlitvene in poklicne rehabilitacije v podjetju Želva in je spregovorila o možnostih zaposlovanja oseb z invalidnostjo. Spregovorila je o invalidskih podjetjih, pa tudi o predsodkih in strahovih delodajalcev pri zaposlovanju oseb z invalidnostjo. Z nami je delila tudi pričevanje, kako zelo lahko delo spremeni življenju osebi z invalidnostjo, saj ta poleg zaslužka prinaša tudi občutek lastne vrednosti, socialno mrežo in prinese celo smisel življenja.

Damijana Medved

invalidienakopravnostzaposlitevpoklicna rehabilitacija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|26. 5. 2024
Vabilo k misijonskim šmarnicam

Barbara Kastelec je spisala šmarnice za otroke, ki nam letos skušajo približati delo in življenje misijonarja Andreja Majcna. V misijonaski rubriki ste lahko slišali današnji del. Sicer pa jih najdete v podcastu “Zgodbe za otroke”.

Vabilo k misijonskim šmarnicam

Barbara Kastelec je spisala šmarnice za otroke, ki nam letos skušajo približati delo in življenje misijonarja Andreja Majcna. V misijonaski rubriki ste lahko slišali današnji del. Sicer pa jih najdete v podcastu “Zgodbe za otroke”.

Jure Sešek

duhovnostmisijonmajcenšmarnicetvoj talent šteje