Mladoskop

VEČ ...|16. 4. 2021
Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

mladidružbaizobraževanjesvetovanje

Mladoskop

Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

VEČ ...|16. 4. 2021
Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjesvetovanje

Via positiva

VEČ ...|15. 4. 2021
Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

družbaodnosipogovor

Via positiva

Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

VEČ ...|15. 4. 2021
Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|15. 4. 2021
Ti to zmoreš

Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU

Ti to zmoreš

Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU

mladiinovativnostglasbadružbakoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Ti to zmoreš

Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU

VEČ ...|15. 4. 2021
Ti to zmoreš

Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU

Nataša Ličen

mladiinovativnostglasbadružbakoronavirus

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 4. 2021
Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

kulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

VEČ ...|13. 4. 2021
Z Valvasorjem za mizo

V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo,  V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilokulinarika

Sol in luč

VEČ ...|13. 4. 2021
Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

družbakoronavirusmladi

Sol in luč

Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

VEČ ...|13. 4. 2021
Dr. Blanka Tacer: O izzivih korone, o motivaciji in o tem, zakaj je potrebno prisluhniti mladim.

“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.

Tadej Sadar

družbakoronavirusmladi

Za življenje

VEČ ...|10. 4. 2021
Alenka Rebula: Zbirajmo majhna veselja v izogib malodušju.

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?

Alenka Rebula: Zbirajmo majhna veselja v izogib malodušju.

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?

družbakulturaodnosinaravapogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Alenka Rebula: Zbirajmo majhna veselja v izogib malodušju.

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?

VEČ ...|10. 4. 2021
Alenka Rebula: Zbirajmo majhna veselja v izogib malodušju.

Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?

Nataša Ličen

družbakulturaodnosinaravapogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

VEČ ...|9. 4. 2021
Prostovoljstvo

Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva. 

Prostovoljstvo

Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva. 

družbamladiodnosidobrodelnost

Mladoskop

Prostovoljstvo

Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva. 

VEČ ...|9. 4. 2021
Prostovoljstvo

Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva. 

Nataša Ličen

družbamladiodnosidobrodelnost

Via positiva

VEČ ...|8. 4. 2021
Breda Košir

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

Breda Košir

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

družbaodnosidobrodelnost

Via positiva

Breda Košir

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

VEČ ...|8. 4. 2021
Breda Košir

Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru. 

Nataša Ličen

družbaodnosidobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 4. 2021
Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

inovacijadružbamladipogovorenergijagospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

VEČ ...|8. 4. 2021
Inovacije med študenti na področjih energetike in pametnih naselij

O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik. 

Nataša Ličen

inovacijadružbamladipogovorenergijagospodarstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Zakladi naše dediščine

Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

VEČ ...|6. 4. 2021
Pobreška potica z drožmi

Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.   

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilokulinarika

Via positiva

VEČ ...|1. 4. 2021
Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

družbapogovorkulturaodnosi

Via positiva

Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

VEČ ...|1. 4. 2021
Kultura odgovornosti

Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo. 

Nataša Ličen

družbapogovorkulturaodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 4. 2021
Stresles

V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles. 

Stresles

V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles. 

mladiinovativnostpodjetništvoodnosi

Ni meje za dobre ideje

Stresles

V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles. 

VEČ ...|1. 4. 2021
Stresles

V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles. 

Nataša Ličen

mladiinovativnostpodjetništvoodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

VEČ ...|30. 3. 2021
Bi radi izdelali svoj stekleni kozarec?

Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.  

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilorokodelstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 3. 2021
Zaposleni pri LPP nagrajeni za solidarno pomoč v času epidemije

V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.   

Zaposleni pri LPP nagrajeni za solidarno pomoč v času epidemije

V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.   

družbapogovorodnosikoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Zaposleni pri LPP nagrajeni za solidarno pomoč v času epidemije

V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.   

VEČ ...|25. 3. 2021
Zaposleni pri LPP nagrajeni za solidarno pomoč v času epidemije

V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosikoronavirus

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 3. 2021
300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

kulturadediščinaizročilopogovor

Zakladi naše dediščine

300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

VEČ ...|23. 3. 2021
300 let Škofjeloškega pasijona

Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal  ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilopogovor

Radijski misijon 2021

VEČ ...|22. 3. 2021
2. Misijonski pogovor: Bog se razodeva tudi danes

Na drugi dan radijskega misijona z naslovom Bog se razodeva tudi danes smo z gostoma v studiu pogledali v svoja življenja in iskali v njih Gospodove sledi. Z nami sta bila misijonar dneva Anton Gnidovec, župnik v Vinici in dekan Dekanije Črnomelj ter Janez Dolinar, zdravnik anesteziolog, ki je poročen in ima večjo družino.

2. Misijonski pogovor: Bog se razodeva tudi danes

Na drugi dan radijskega misijona z naslovom Bog se razodeva tudi danes smo z gostoma v studiu pogledali v svoja življenja in iskali v njih Gospodove sledi. Z nami sta bila misijonar dneva Anton Gnidovec, župnik v Vinici in dekan Dekanije Črnomelj ter Janez Dolinar, zdravnik anesteziolog, ki je poročen in ima večjo družino.

duhovnostodnosimisijon

Radijski misijon 2021

2. Misijonski pogovor: Bog se razodeva tudi danes

Na drugi dan radijskega misijona z naslovom Bog se razodeva tudi danes smo z gostoma v studiu pogledali v svoja življenja in iskali v njih Gospodove sledi. Z nami sta bila misijonar dneva Anton Gnidovec, župnik v Vinici in dekan Dekanije Črnomelj ter Janez Dolinar, zdravnik anesteziolog, ki je poročen in ima večjo družino.

VEČ ...|22. 3. 2021
2. Misijonski pogovor: Bog se razodeva tudi danes

Na drugi dan radijskega misijona z naslovom Bog se razodeva tudi danes smo z gostoma v studiu pogledali v svoja življenja in iskali v njih Gospodove sledi. Z nami sta bila misijonar dneva Anton Gnidovec, župnik v Vinici in dekan Dekanije Črnomelj ter Janez Dolinar, zdravnik anesteziolog, ki je poročen in ima večjo družino.

Nataša Ličen

duhovnostodnosimisijon

Mladoskop

VEČ ...|19. 3. 2021
Gregor Čušin

Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”

Gregor Čušin

Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”

mladi

Mladoskop

Gregor Čušin

Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”

VEČ ...|19. 3. 2021
Gregor Čušin

Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”

Nataša Ličen

mladi

Via positiva

VEČ ...|18. 3. 2021
Podariti življenje

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

Podariti življenje

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

družbapogovorodnosi

Via positiva

Podariti življenje

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

VEČ ...|18. 3. 2021
Podariti življenje

Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja. 

Nataša Ličen

družbapogovorodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 3. 2021
Božja beseda, ki nas nosi

Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled

Božja beseda, ki nas nosi

Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled

družbaduhovnostpodjetnostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Božja beseda, ki nas nosi

Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled

VEČ ...|18. 3. 2021
Božja beseda, ki nas nosi

Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled

Nataša Ličen

družbaduhovnostpodjetnostinovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

VEČ ...|16. 3. 2021
Ohranjajmo naše

Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost. 

Alen SalihovićNataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Via positiva

VEČ ...|11. 3. 2021
Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

VEČ ...|11. 3. 2021
Od kod in kaj je zavest?

Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 3. 2021
Kuhamo z mojstrom

Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef. 

Kuhamo z mojstrom

Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef. 

idejakulinarikainovativnostsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

Kuhamo z mojstrom

Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef. 

VEČ ...|11. 3. 2021
Kuhamo z mojstrom

Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef. 

Nataša Ličen

idejakulinarikainovativnostsvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 3. 2021
Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

naravadediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

VEČ ...|9. 3. 2021
Mitska pot Krasa in Brkinov

Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.  

Nataša Ličen

naravadediščinazgodovinakultura

Naš gost

VEČ ...|6. 3. 2021
Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

družbapogovorvzgojazdravstvoodnosiotroci

Naš gost

Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

VEČ ...|6. 3. 2021
Marika Mihelčič: Kar delamo radi in z veseljem, nam bo uspelo.

Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti. 

Nataša Ličen

družbapogovorvzgojazdravstvoodnosiotroci

Svetovalnica

VEČ ...|5. 3. 2021
Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi

Svetovalnica

Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

VEČ ...|5. 3. 2021
Kaj je molitev in kako moliti, da bo uslišana?

Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani

Nataša Ličen

svetovanjeduhovnostdružbaodnosi

Mladoskop

VEČ ...|5. 3. 2021
Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

družbamladiizobraževanjepogovorodnosivzgojazdravstvo

Mladoskop

Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

VEČ ...|5. 3. 2021
Alkoholni miti

Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru. 

Nataša Ličen

družbamladiizobraževanjepogovorodnosivzgojazdravstvo

Via positiva

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

izobraževanje

Via positiva

Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

VEČ ...|4. 3. 2021
Voranc Kutnik

Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.

Nataša Ličen

izobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 3. 2021
Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

inovacijaodnosidružbamladipogovor

Ni meje za dobre ideje

Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

VEČ ...|4. 3. 2021
Novo slovensko družabno omrežje

Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.   

Nataša Ličen

inovacijaodnosidružbamladipogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 3. 2021
Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

naravadediščina

Zakladi naše dediščine

Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

VEČ ...|2. 3. 2021
Kultura, ki se prebuja s pomladjo

S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo. 

Nataša Ličen

naravadediščina

Via positiva

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Via positiva

Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Uravnoteženo življenje, boljše sobivanje ob večji soodgovornosti

V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturanaravaodnosipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 2. 2021
Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

duhovnostdružbaodnosi

Ni meje za dobre ideje

Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

VEČ ...|25. 2. 2021
Tudi post gre v korak s časom

Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec. 

Nataša LičenSilvestra Sadar

duhovnostdružbaodnosi

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Informativni prispevki

Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

VEČ ...|24. 2. 2021
Hidroelektrarne na Savi

Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..    

Lidija ZupaničNataša Ličen

družbaizobraževanjeinfosvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

VEČ ...|23. 2. 2021
Obutvena dediščina

Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Naš pogled

VEČ ...|23. 2. 2021
Naučena nemoč

Naš pogled

Naučena nemoč
VEČ ...|23. 2. 2021

Mladoskop

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Mladoskop

Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

VEČ ...|19. 2. 2021
Post, iskanje Boga in dobrega v ljudeh

Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola. 

Nataša Ličen

mladidružbapogovorodnosiduhovnostizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Via positiva

EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

VEČ ...|18. 2. 2021
EU nagradila požrtvovalno delo članov in ostalih sodelavcev Društva psihologov Slovenije v času epidemije

Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

VEČ ...|18. 2. 2021
Cepivo kot razpršilo

S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije? 

Nataša Ličen

družbazdravstvopogovorizobraževanjekoronavirus

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

družbaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

VEČ ...|16. 2. 2021
Rokodelci

V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …

Nataša Ličen

družbaizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|13. 2. 2021
Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

VEČ ...|13. 2. 2021
Strah pred nesprejetostjo

Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje. 

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|11. 2. 2021
Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

pogovordružbaizobraževanjegospodarstvoenergija

Via positiva

Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

VEČ ...|11. 2. 2021
Energijska preobrazba je nujna

Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.  

Nataša Ličen

pogovordružbaizobraževanjegospodarstvoenergija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

družbaizobraževanjemladiodnosi

Ni meje za dobre ideje

Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

VEČ ...|11. 2. 2021
Ples v zahvalo

V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.   

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

VEČ ...|9. 2. 2021
Fran Saleški Finžgar

9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. 

Nataša Ličen

zgodovinadediščinakulturaliteraturaduhovnost

Mladoskop

VEČ ...|5. 2. 2021
Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

družbasvetovanjeizobraževanjemladipogovor

Mladoskop

Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

VEČ ...|5. 2. 2021
Posebnosti-prednosti katoliških šol

Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava. 

Nataša Ličen

družbasvetovanjeizobraževanjemladipogovor

Via positiva

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Via positiva

Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

VEČ ...|4. 2. 2021
Plan B

Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije. 

Nataša Ličen

družbanaravaizobraževanjepogovorekologija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 2. 2021
Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

inovativnostdružbapodjetništvomladiizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

VEČ ...|4. 2. 2021
Ideje primorskih dijakov

Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri. 

Nataša Ličen

inovativnostdružbapodjetništvomladiizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

VEČ ...|2. 2. 2021
Medene sveče, ki jih izdelujejo v Rokodelskem centru Moravče

Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan. 

Nataša Ličen

rokodelstvozgodovinapreteklostkulturadediščinaizročilo

Za življenje

VEČ ...|30. 1. 2021
Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

družbaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamladi

Za življenje

Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

VEČ ...|30. 1. 2021
Zunanje potrditve niso pot do notranjega zadovoljstva

Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa? 

Nataša Ličen

družbaodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgojamladi

Svetovalnica

VEČ ...|29. 1. 2021
Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

VEČ ...|29. 1. 2021
Z mladimi se pogovarjajmo kot z odraslim

Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|28. 1. 2021
Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

družbavzgojasvetovanjepogovorodnosipsihologijakoronavirus

Via positiva

Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

VEČ ...|28. 1. 2021
Dinamika razpoloženj je pričakovana

Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma. 

Nataša Ličen

družbavzgojasvetovanjepogovorodnosipsihologijakoronavirus

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 1. 2021
Vivovci presenetili zaposlene v porodnišnici

V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico. 

Vivovci presenetili zaposlene v porodnišnici

V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico. 

inovativnostkulinarikapodjetnostgospodarstvo

Ni meje za dobre ideje

Vivovci presenetili zaposlene v porodnišnici

V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico. 

VEČ ...|28. 1. 2021
Vivovci presenetili zaposlene v porodnišnici

V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico. 

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetnostgospodarstvo

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 4. 2021
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. april 2021 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. april 2021 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 4. 2021
Dr. Ernest Petrič o aktualnih zdravstvenih in političnih dogodkih

Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?

Dr. Ernest Petrič o aktualnih zdravstvenih in političnih dogodkih

Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?

Tone Gorjup

politikadružbazdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|16. 4. 2021
Skrb za tehnično brezhibnost vozila

Gostili smo Jurija Kočarja iz AMZS. Zakaj je pomemben tehnični pregled vozila, kakšna je primerjava med zimskimi in letnimi pnevmatikami in zakaj je potrebna optika?

Skrb za tehnično brezhibnost vozila

Gostili smo Jurija Kočarja iz AMZS. Zakaj je pomemben tehnični pregled vozila, kakšna je primerjava med zimskimi in letnimi pnevmatikami in zakaj je potrebna optika?

Radio Ognjišče

svetovanjeavtoprometzimavarnost

Pogovor o

VEČ ...|14. 4. 2021
Cene stanovanjskih nepremičnin

Kljub epidemiji in drugačnih pričakovanjih cene stanovanj dosegajo rekordne ravni. O razmerah na omenjenem trgu sta spregovorila direktorica podjetja Stan nepremičnine Stanka Solar in sociolog s Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič je osvetlil položaj mladih, ki vstopajo na nepremičninski trg, slišali pa boste tudi, kakšna so prizadevanja države za izboljšanje položaja. 

Cene stanovanjskih nepremičnin

Kljub epidemiji in drugačnih pričakovanjih cene stanovanj dosegajo rekordne ravni. O razmerah na omenjenem trgu sta spregovorila direktorica podjetja Stan nepremičnine Stanka Solar in sociolog s Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič je osvetlil položaj mladih, ki vstopajo na nepremičninski trg, slišali pa boste tudi, kakšna so prizadevanja države za izboljšanje položaja. 

Andrej Šinko

stanovanjanepremičnine

Za življenje

VEČ ...|17. 4. 2021
Odrekanje tudi po postnem času

Zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko sta govorila o tem, kako smo se dolžni nekaterih zavez postnega časa držati tudi danes. Zakaj je pomembno negovati izročilo?
Prisluhnite oddaji.

Odrekanje tudi po postnem času

Zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko sta govorila o tem, kako smo se dolžni nekaterih zavez postnega časa držati tudi danes. Zakaj je pomembno negovati izročilo?
Prisluhnite oddaji.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnosi

Radijski misijon 2021

VEČ ...|27. 3. 2021
7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

7. Mali misijonski nagovor – Silva Matos: Ne boš umrl!

Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.

Jože Bartolj

duhovnostodnosimisijon

Radijska kateheza

VEČ ...|17. 4. 2021
O upanju

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

O upanju

Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.

Damijana Medved

upanjeVelika nočJezusljubezenbolezenduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 4. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Naš gost

VEČ ...|17. 4. 2021
Kapucin br. Stane Bešter

Brat Stane Bešter je redovnik, provincialni vikar slovenskih kapucinov, predstojnik in voditelj Doma duhovnosti Kančevci, tudi glasbenik, predvsem pa duhovnik.

Kapucin br. Stane Bešter

Brat Stane Bešter je redovnik, provincialni vikar slovenskih kapucinov, predstojnik in voditelj Doma duhovnosti Kančevci, tudi glasbenik, predvsem pa duhovnik.

Marjan Bunič

spominživljenjepogovorglasba

Za življenje

VEČ ...|17. 4. 2021
Odrekanje tudi po postnem času

Zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko sta govorila o tem, kako smo se dolžni nekaterih zavez postnega časa držati tudi danes. Zakaj je pomembno negovati izročilo?
Prisluhnite oddaji.

Odrekanje tudi po postnem času

Zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko sta govorila o tem, kako smo se dolžni nekaterih zavez postnega časa držati tudi danes. Zakaj je pomembno negovati izročilo?
Prisluhnite oddaji.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnosi