Svetovalnica

VEČ ...|7. 8. 2020
Vida Vidmar Kastelic o popravnih izpitih in učenju v času počitnic

Počitnice niso za vse enake, radožive in sproščujoče. Brez skrbi niso tisti s popravnim izpitom ali ostalimi obveznostmi. Kako spodbuditi k učenju sredi poletne vročine in vročice, kako se sploh vključiti v otrokovo prihodnost, kako ga, ko bo čas, pripraviti na novo šolsko obdobje? To je le nekaj izzivov in vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji mag. Vidi Vidmar Kastelic.

Vida Vidmar Kastelic o popravnih izpitih in učenju v času počitnic

Počitnice niso za vse enake, radožive in sproščujoče. Brez skrbi niso tisti s popravnim izpitom ali ostalimi obveznostmi. Kako spodbuditi k učenju sredi poletne vročine in vročice, kako se sploh vključiti v otrokovo prihodnost, kako ga, ko bo čas, pripraviti na novo šolsko obdobje? To je le nekaj izzivov in vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji mag. Vidi Vidmar Kastelic.

otrocišolaučenjevzgojapočitnice

Svetovalnica

Vida Vidmar Kastelic o popravnih izpitih in učenju v času počitnic
Počitnice niso za vse enake, radožive in sproščujoče. Brez skrbi niso tisti s popravnim izpitom ali ostalimi obveznostmi. Kako spodbuditi k učenju sredi poletne vročine in vročice, kako se sploh vključiti v otrokovo prihodnost, kako ga, ko bo čas, pripraviti na novo šolsko obdobje? To je le nekaj izzivov in vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji mag. Vidi Vidmar Kastelic.
VEČ ...|7. 8. 2020
Vida Vidmar Kastelic o popravnih izpitih in učenju v času počitnic
Počitnice niso za vse enake, radožive in sproščujoče. Brez skrbi niso tisti s popravnim izpitom ali ostalimi obveznostmi. Kako spodbuditi k učenju sredi poletne vročine in vročice, kako se sploh vključiti v otrokovo prihodnost, kako ga, ko bo čas, pripraviti na novo šolsko obdobje? To je le nekaj izzivov in vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji mag. Vidi Vidmar Kastelic.

Nataša Ličen

otrocišolaučenjevzgojapočitnice

Via positiva

VEČ ...|6. 8. 2020
Irena Kržič, inženirka strojništva z uspešno mednarodno poklicno potjo

Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.

Irena Kržič, inženirka strojništva z uspešno mednarodno poklicno potjo

Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.

pogovorizobraževanjedružbaodnosimladikariera

Via positiva

Irena Kržič, inženirka strojništva z uspešno mednarodno poklicno potjo
Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.
VEČ ...|6. 8. 2020
Irena Kržič, inženirka strojništva z uspešno mednarodno poklicno potjo
Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjedružbaodnosimladikariera

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 8. 2020
Glamping

Glamping je vse bolj popularna oblika preživljanja dopustniških dni. V Prekmurju smo po naključju naleteli na eno od tovrstnih počitniških točk, in govorili s Petro Kordiš, izvršno direktorico Charming Slovenia.

Glamping

Glamping je vse bolj popularna oblika preživljanja dopustniških dni. V Prekmurju smo po naključju naleteli na eno od tovrstnih počitniških točk, in govorili s Petro Kordiš, izvršno direktorico Charming Slovenia.

turizemdružbainovativnost

Ni meje za dobre ideje

Glamping
Glamping je vse bolj popularna oblika preživljanja dopustniških dni. V Prekmurju smo po naključju naleteli na eno od tovrstnih počitniških točk, in govorili s Petro Kordiš, izvršno direktorico Charming Slovenia.
VEČ ...|6. 8. 2020
Glamping
Glamping je vse bolj popularna oblika preživljanja dopustniških dni. V Prekmurju smo po naključju naleteli na eno od tovrstnih počitniških točk, in govorili s Petro Kordiš, izvršno direktorico Charming Slovenia.

Nataša Ličen

turizemdružbainovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.
VEČ ...|4. 8. 2020
Od kod slamnikarstvo v Domžalah?
Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Mladoskop

VEČ ...|31. 7. 2020
Gašper Zevnik

Gašper Zevnik je prejel državno priznanje za svoje delo. Dejaven je na več področjih, je gasilec, animator pri Karitas, dela z otroki in kjer le more širi dobro v skupnosti.

Gašper Zevnik

Gašper Zevnik je prejel državno priznanje za svoje delo. Dejaven je na več področjih, je gasilec, animator pri Karitas, dela z otroki in kjer le more širi dobro v skupnosti.

družbamladipogovorodnosisolidarnostpogovor

Mladoskop

Gašper Zevnik
Gašper Zevnik je prejel državno priznanje za svoje delo. Dejaven je na več področjih, je gasilec, animator pri Karitas, dela z otroki in kjer le more širi dobro v skupnosti.
VEČ ...|31. 7. 2020
Gašper Zevnik
Gašper Zevnik je prejel državno priznanje za svoje delo. Dejaven je na več področjih, je gasilec, animator pri Karitas, dela z otroki in kjer le more širi dobro v skupnosti.

Nataša Ličen

družbamladipogovorodnosisolidarnostpogovor

Via positiva

VEČ ...|30. 7. 2020
Iz Bohinja o Bohinjcu v živo

Stal je na najvišjih vrhovih celin, le na najvišji gori sveta ne. Pozna južni in severni pol. Svet pa njega pozna po fotografijah. Lovi ravnovesje, opozarja na onesnaženje, prebuja pa občudovanje, pleza in za šport kot trener navdušuje tudi druge. Stane Kleménc.

Iz Bohinja o Bohinjcu v živo

Stal je na najvišjih vrhovih celin, le na najvišji gori sveta ne. Pozna južni in severni pol. Svet pa njega pozna po fotografijah. Lovi ravnovesje, opozarja na onesnaženje, prebuja pa občudovanje, pleza in za šport kot trener navdušuje tudi druge. Stane Kleménc.

spominšportnaravapogovor

Via positiva

Iz Bohinja o Bohinjcu v živo
Stal je na najvišjih vrhovih celin, le na najvišji gori sveta ne. Pozna južni in severni pol. Svet pa njega pozna po fotografijah. Lovi ravnovesje, opozarja na onesnaženje, prebuja pa občudovanje, pleza in za šport kot trener navdušuje tudi druge. Stane Kleménc.
VEČ ...|30. 7. 2020
Iz Bohinja o Bohinjcu v živo
Stal je na najvišjih vrhovih celin, le na najvišji gori sveta ne. Pozna južni in severni pol. Svet pa njega pozna po fotografijah. Lovi ravnovesje, opozarja na onesnaženje, prebuja pa občudovanje, pleza in za šport kot trener navdušuje tudi druge. Stane Kleménc.

Nataša Ličen

spominšportnaravapogovor

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|30. 7. 2020
263. oddaja

Peli in igrali so vam: Beti Jurkovič, Jožica Svete, Roy Black, Oliver Dragojević, Milva, Marko Vozelj in MojS3, Simon & Garfunkel, Zasavci, Pepel in kri, Simona Weiss in Tereza Kesovija, Vlado Kreslin, Kelly Family, Rafko Irgolič, Paul Anka, Engelbert Humperdinck ...

263. oddaja

Peli in igrali so vam: Beti Jurkovič, Jožica Svete, Roy Black, Oliver Dragojević, Milva, Marko Vozelj in MojS3, Simon & Garfunkel, Zasavci, Pepel in kri, Simona Weiss in Tereza Kesovija, Vlado Kreslin, Kelly Family, Rafko Irgolič, Paul Anka, Engelbert Humperdinck ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

263. oddaja
Peli in igrali so vam: Beti Jurkovič, Jožica Svete, Roy Black, Oliver Dragojević, Milva, Marko Vozelj in MojS3, Simon & Garfunkel, Zasavci, Pepel in kri, Simona Weiss in Tereza Kesovija, Vlado Kreslin, Kelly Family, Rafko Irgolič, Paul Anka, Engelbert Humperdinck ...
VEČ ...|30. 7. 2020
263. oddaja
Peli in igrali so vam: Beti Jurkovič, Jožica Svete, Roy Black, Oliver Dragojević, Milva, Marko Vozelj in MojS3, Simon & Garfunkel, Zasavci, Pepel in kri, Simona Weiss in Tereza Kesovija, Vlado Kreslin, Kelly Family, Rafko Irgolič, Paul Anka, Engelbert Humperdinck ...

Matjaž MerljakNataša LičenMarko Zupan

glasbaspomin

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 7. 2020
Aplikacija za telefon, ki združuje

Telefon je v osnovi namenjen zbliževanju, ne razdruževanju. Slednje je velik izziv, in mnogi mu podležejo. Skupina primorskih dijakov je iskala rešitev, do kakšne ideje so prišli, so povedali na predstavitvi dobrih idej, v sklopu POPROV, tekmovanja za najboljšo podjetniško idejo med mladimi.

Aplikacija za telefon, ki združuje

Telefon je v osnovi namenjen zbliževanju, ne razdruževanju. Slednje je velik izziv, in mnogi mu podležejo. Skupina primorskih dijakov je iskala rešitev, do kakšne ideje so prišli, so povedali na predstavitvi dobrih idej, v sklopu POPROV, tekmovanja za najboljšo podjetniško idejo med mladimi.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladiodnosi

Ni meje za dobre ideje

Aplikacija za telefon, ki združuje
Telefon je v osnovi namenjen zbliževanju, ne razdruževanju. Slednje je velik izziv, in mnogi mu podležejo. Skupina primorskih dijakov je iskala rešitev, do kakšne ideje so prišli, so povedali na predstavitvi dobrih idej, v sklopu POPROV, tekmovanja za najboljšo podjetniško idejo med mladimi.
VEČ ...|30. 7. 2020
Aplikacija za telefon, ki združuje
Telefon je v osnovi namenjen zbliževanju, ne razdruževanju. Slednje je velik izziv, in mnogi mu podležejo. Skupina primorskih dijakov je iskala rešitev, do kakšne ideje so prišli, so povedali na predstavitvi dobrih idej, v sklopu POPROV, tekmovanja za najboljšo podjetniško idejo med mladimi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladiodnosi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Zakladi naše dediščine

300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.
VEČ ...|28. 7. 2020
300 let slamnikarstva na domžalskem
Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaobrtmuzealstvo

Za sožitje

VEČ ...|28. 7. 2020
Sožitje je kot gugalnica

Živimo v medmrežju. V odnosu sva jaz in vi. Med nama pa je komunikacijski kanal, vmesni prostor, ki je svet. Sami ne moremo preživeti, vse življenje smo v soodvisnosti. Za preživetje nujno potrebujemo druge. To je pomembno sporočilo, podrobneje ga je razložil prof. dr. Jože Ramovš.

Sožitje je kot gugalnica

Živimo v medmrežju. V odnosu sva jaz in vi. Med nama pa je komunikacijski kanal, vmesni prostor, ki je svet. Sami ne moremo preživeti, vse življenje smo v soodvisnosti. Za preživetje nujno potrebujemo druge. To je pomembno sporočilo, podrobneje ga je razložil prof. dr. Jože Ramovš.

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

Sožitje je kot gugalnica
Živimo v medmrežju. V odnosu sva jaz in vi. Med nama pa je komunikacijski kanal, vmesni prostor, ki je svet. Sami ne moremo preživeti, vse življenje smo v soodvisnosti. Za preživetje nujno potrebujemo druge. To je pomembno sporočilo, podrobneje ga je razložil prof. dr. Jože Ramovš.
VEČ ...|28. 7. 2020
Sožitje je kot gugalnica
Živimo v medmrežju. V odnosu sva jaz in vi. Med nama pa je komunikacijski kanal, vmesni prostor, ki je svet. Sami ne moremo preživeti, vse življenje smo v soodvisnosti. Za preživetje nujno potrebujemo druge. To je pomembno sporočilo, podrobneje ga je razložil prof. dr. Jože Ramovš.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

VEČ ...|23. 7. 2020
Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.

Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.

Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.

Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.

družbaotrociodnosikoronavirusvzgojasvetovanjepogovor

Via positiva

Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.
Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.
VEČ ...|23. 7. 2020
Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.
Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.

Nataša Ličen

družbaotrociodnosikoronavirusvzgojasvetovanjepogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 7. 2020
Eko zabave

Skupina dijakov Lara, Klara, Ivan, Sabina in Lana so v sklopu šolskih poslovnih idej iskali dobro rešitev za okolje in si domislili eko zabavo. Morda je prav zdaj, tudi zaradi omejenih stikov korone, pravi čas za premislek o številnejšem druženju in predvsem, kaj pustimo za seboj, koliko plastike in ostalega onesnaženja.

Eko zabave

Skupina dijakov Lara, Klara, Ivan, Sabina in Lana so v sklopu šolskih poslovnih idej iskali dobro rešitev za okolje in si domislili eko zabavo. Morda je prav zdaj, tudi zaradi omejenih stikov korone, pravi čas za premislek o številnejšem druženju in predvsem, kaj pustimo za seboj, koliko plastike in ostalega onesnaženja.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladi

Ni meje za dobre ideje

Eko zabave
Skupina dijakov Lara, Klara, Ivan, Sabina in Lana so v sklopu šolskih poslovnih idej iskali dobro rešitev za okolje in si domislili eko zabavo. Morda je prav zdaj, tudi zaradi omejenih stikov korone, pravi čas za premislek o številnejšem druženju in predvsem, kaj pustimo za seboj, koliko plastike in ostalega onesnaženja.
VEČ ...|23. 7. 2020
Eko zabave
Skupina dijakov Lara, Klara, Ivan, Sabina in Lana so v sklopu šolskih poslovnih idej iskali dobro rešitev za okolje in si domislili eko zabavo. Morda je prav zdaj, tudi zaradi omejenih stikov korone, pravi čas za premislek o številnejšem druženju in predvsem, kaj pustimo za seboj, koliko plastike in ostalega onesnaženja.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 7. 2020
Majolika ali fajansa

Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

Majolika ali fajansa

Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

kulturadediščinazgodovinamuzej

Zakladi naše dediščine

Majolika ali fajansa
Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.
VEČ ...|21. 7. 2020
Majolika ali fajansa
Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinamuzej

Svetovalnica

VEČ ...|17. 7. 2020
O pomenu tolažbe v vzgoji

Z nami je bil Miha Ruparčič, zakonski in družinski terpapevt, ki je podal nekaj nasvetov za vzgojo otrok ter opozoril na nekatere slabe prakse in navade, ki jih starši iz lastne otroške izkušnje prenašajo naprej.

O pomenu tolažbe v vzgoji

Z nami je bil Miha Ruparčič, zakonski in družinski terpapevt, ki je podal nekaj nasvetov za vzgojo otrok ter opozoril na nekatere slabe prakse in navade, ki jih starši iz lastne otroške izkušnje prenašajo naprej.

svetovanjevzgoja

Svetovalnica

O pomenu tolažbe v vzgoji
Z nami je bil Miha Ruparčič, zakonski in družinski terpapevt, ki je podal nekaj nasvetov za vzgojo otrok ter opozoril na nekatere slabe prakse in navade, ki jih starši iz lastne otroške izkušnje prenašajo naprej.
VEČ ...|17. 7. 2020
O pomenu tolažbe v vzgoji
Z nami je bil Miha Ruparčič, zakonski in družinski terpapevt, ki je podal nekaj nasvetov za vzgojo otrok ter opozoril na nekatere slabe prakse in navade, ki jih starši iz lastne otroške izkušnje prenašajo naprej.

Nataša Ličen

svetovanjevzgoja

Mladoskop

VEČ ...|17. 7. 2020
Maturanti 2020

Na dan podelitve maturitetnih spričeval splošne mature smo pred mikrofon povabili maturante. Govorili smo s tremi, Karolino, Antonom in Zalo, ki so svoj uspeh na maturi celo izboljšali od pričakovanega. Zaključili so Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu v Ljubljani. Pogovarjali smo se o drugačnem šolskem letu, o izobraževanju na daljavo, o ohranjanju odnosov s srednješolskimi kolegi, o vzdušju v gimnaziji, o njihovih šudijskih načrtih in o počitniških planih. Oddajo pa začeli v pogovoru s kaplanom Martinom Zlobkom v Zavodu sv. Stanislava.

Maturanti 2020

Na dan podelitve maturitetnih spričeval splošne mature smo pred mikrofon povabili maturante. Govorili smo s tremi, Karolino, Antonom in Zalo, ki so svoj uspeh na maturi celo izboljšali od pričakovanega. Zaključili so Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu v Ljubljani. Pogovarjali smo se o drugačnem šolskem letu, o izobraževanju na daljavo, o ohranjanju odnosov s srednješolskimi kolegi, o vzdušju v gimnaziji, o njihovih šudijskih načrtih in o počitniških planih. Oddajo pa začeli v pogovoru s kaplanom Martinom Zlobkom v Zavodu sv. Stanislava.

mladiizobraževanjedružbapogovor

Mladoskop

Maturanti 2020
Na dan podelitve maturitetnih spričeval splošne mature smo pred mikrofon povabili maturante. Govorili smo s tremi, Karolino, Antonom in Zalo, ki so svoj uspeh na maturi celo izboljšali od pričakovanega. Zaključili so Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu v Ljubljani. Pogovarjali smo se o drugačnem šolskem letu, o izobraževanju na daljavo, o ohranjanju odnosov s srednješolskimi kolegi, o vzdušju v gimnaziji, o njihovih šudijskih načrtih in o počitniških planih. Oddajo pa začeli v pogovoru s kaplanom Martinom Zlobkom v Zavodu sv. Stanislava.
VEČ ...|17. 7. 2020
Maturanti 2020
Na dan podelitve maturitetnih spričeval splošne mature smo pred mikrofon povabili maturante. Govorili smo s tremi, Karolino, Antonom in Zalo, ki so svoj uspeh na maturi celo izboljšali od pričakovanega. Zaključili so Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu v Ljubljani. Pogovarjali smo se o drugačnem šolskem letu, o izobraževanju na daljavo, o ohranjanju odnosov s srednješolskimi kolegi, o vzdušju v gimnaziji, o njihovih šudijskih načrtih in o počitniških planih. Oddajo pa začeli v pogovoru s kaplanom Martinom Zlobkom v Zavodu sv. Stanislava.

Nataša Ličen

mladiizobraževanjedružbapogovor

Via positiva

VEČ ...|16. 7. 2020
Evropa je nagradila kmetijo Černelič

Evropska komisija je podelila prestično nagrado Rural Inspirational Awardsna temo biogospodarstva in podnebnih sprememb kmetiji Černelič, iz Dečnega sela, v Artičah. V konkurenci številnih kmetij iz vse Evrope je bil njihov način biodinamičnega kmetovanja, so tudi prejemniki certifikata Demeter, prepoznan kot primer dobre prakse. O trajnostnih izzivih smo se pogovarjali z Zvonetom Černeličem.

Evropa je nagradila kmetijo Černelič

Evropska komisija je podelila prestično nagrado Rural Inspirational Awardsna temo biogospodarstva in podnebnih sprememb kmetiji Černelič, iz Dečnega sela, v Artičah. V konkurenci številnih kmetij iz vse Evrope je bil njihov način biodinamičnega kmetovanja, so tudi prejemniki certifikata Demeter, prepoznan kot primer dobre prakse. O trajnostnih izzivih smo se pogovarjali z Zvonetom Černeličem.

kmetijstvonaravakulturadružbapogovor

Via positiva

Evropa je nagradila kmetijo Černelič
Evropska komisija je podelila prestično nagrado Rural Inspirational Awardsna temo biogospodarstva in podnebnih sprememb kmetiji Černelič, iz Dečnega sela, v Artičah. V konkurenci številnih kmetij iz vse Evrope je bil njihov način biodinamičnega kmetovanja, so tudi prejemniki certifikata Demeter, prepoznan kot primer dobre prakse. O trajnostnih izzivih smo se pogovarjali z Zvonetom Černeličem.
VEČ ...|16. 7. 2020
Evropa je nagradila kmetijo Černelič
Evropska komisija je podelila prestično nagrado Rural Inspirational Awardsna temo biogospodarstva in podnebnih sprememb kmetiji Černelič, iz Dečnega sela, v Artičah. V konkurenci številnih kmetij iz vse Evrope je bil njihov način biodinamičnega kmetovanja, so tudi prejemniki certifikata Demeter, prepoznan kot primer dobre prakse. O trajnostnih izzivih smo se pogovarjali z Zvonetom Černeličem.

Nataša Ličen

kmetijstvonaravakulturadružbapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 7. 2020
Naravna darila Emma

Petra Demšar je pred desetimi leti razvila idejo družinske tradicije. Pod blagovno znamko Naravna darila Emma najdemo veliko njenega in znanja njene mame. Darežljive rožice in zelišča, ter ostale naravne sestavine, so dragocen material za ustvarjanje koristnih izdelkov. Idej nikoli ne zmanjka.

Naravna darila Emma

Petra Demšar je pred desetimi leti razvila idejo družinske tradicije. Pod blagovno znamko Naravna darila Emma najdemo veliko njenega in znanja njene mame. Darežljive rožice in zelišča, ter ostale naravne sestavine, so dragocen material za ustvarjanje koristnih izdelkov. Idej nikoli ne zmanjka.

naravazeliščadarilapodjetništvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Naravna darila Emma
Petra Demšar je pred desetimi leti razvila idejo družinske tradicije. Pod blagovno znamko Naravna darila Emma najdemo veliko njenega in znanja njene mame. Darežljive rožice in zelišča, ter ostale naravne sestavine, so dragocen material za ustvarjanje koristnih izdelkov. Idej nikoli ne zmanjka.
VEČ ...|16. 7. 2020
Naravna darila Emma
Petra Demšar je pred desetimi leti razvila idejo družinske tradicije. Pod blagovno znamko Naravna darila Emma najdemo veliko njenega in znanja njene mame. Darežljive rožice in zelišča, ter ostale naravne sestavine, so dragocen material za ustvarjanje koristnih izdelkov. Idej nikoli ne zmanjka.

Nataša Ličen

naravazeliščadarilapodjetništvoinovativnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

kulturaarhitekturarazstava

Kulturni utrinki

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku
Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.
VEČ ...|15. 7. 2020
Arhitekturna razstava Prostor v oblaku
Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Marjan BuničNataša Ličen

kulturaarhitekturarazstava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 7. 2020
Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu

Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu

Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

zgodovinadediščinadružbakultura

Zakladi naše dediščine

Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu
Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.
VEČ ...|14. 7. 2020
Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu
Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

Nataša Ličen

zgodovinadediščinadružbakultura

Za življenje

VEČ ...|11. 7. 2020
Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji

Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Za življenje

Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji
Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)
VEČ ...|11. 7. 2020

Naš gost

VEČ ...|11. 7. 2020
Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

pogovorduhovnostkultura

Naš gost

Roža Gantar, pesnica
Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.
VEČ ...|11. 7. 2020
Roža Gantar, pesnica
Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

Nataša Ličen

pogovorduhovnostkultura

Via positiva

VEČ ...|9. 7. 2020
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu

Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu

Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

odnosipogovordružbadružinatradicijapodjetništvo

Via positiva

V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.
VEČ ...|9. 7. 2020
V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu
Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

Nataša Ličen

odnosipogovordružbadružinatradicijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 7. 2020
Ustvrajalci slovenskega respiratorja z znakom Inženirska iskra

Prof. dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el. z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, je predstavil pomen sodelovanja različnih strok, tudi pri izdelavi Slovenskega respiratorja, za katerega so sodelujoči prejeli naziv Inženirska iskra.

Ustvrajalci slovenskega respiratorja z znakom Inženirska iskra

Prof. dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el. z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, je predstavil pomen sodelovanja različnih strok, tudi pri izdelavi Slovenskega respiratorja, za katerega so sodelujoči prejeli naziv Inženirska iskra.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladizdravstvo

Ni meje za dobre ideje

Ustvrajalci slovenskega respiratorja z znakom Inženirska iskra
Prof. dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el. z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, je predstavil pomen sodelovanja različnih strok, tudi pri izdelavi Slovenskega respiratorja, za katerega so sodelujoči prejeli naziv Inženirska iskra.
VEČ ...|9. 7. 2020
Ustvrajalci slovenskega respiratorja z znakom Inženirska iskra
Prof. dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el. z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, je predstavil pomen sodelovanja različnih strok, tudi pri izdelavi Slovenskega respiratorja, za katerega so sodelujoči prejeli naziv Inženirska iskra.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladizdravstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 7. 2020
Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka
Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.
VEČ ...|7. 7. 2020
Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka
Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Svetovalnica

VEČ ...|7. 7. 2020
Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

svetovanjemladiizobraževanje

Svetovalnica

Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej
Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.
VEČ ...|7. 7. 2020
Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej
Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

Nataša Ličen

svetovanjemladiizobraževanje

Naš pogled

VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

družbakomentarkulturaodnosipolitika

Naš pogled

Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.
VEČ ...|7. 7. 2020
Aktivizem pod vprašajem
Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Nataša Ličen

družbakomentarkulturaodnosipolitika

Mladoskop

VEČ ...|3. 7. 2020
Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

družbaizobraževanjemladiodnosipogovor

Mladoskop

Začetna pot v samostojnost
Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.
VEČ ...|3. 7. 2020
Začetna pot v samostojnost
Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosipogovor

Via positiva

VEČ ...|2. 7. 2020
Jasna Tuta - morska deklica

Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

Jasna Tuta - morska deklica

Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovor

Via positiva

Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.
VEČ ...|2. 7. 2020
Jasna Tuta - morska deklica
Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturaodnosipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|2. 7. 2020
Ministrstvo za nadarjenost

Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

Ministrstvo za nadarjenost

Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladi

Ni meje za dobre ideje

Ministrstvo za nadarjenost
Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.
VEČ ...|2. 7. 2020
Ministrstvo za nadarjenost
Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnostmladi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 6. 2020
Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Vas in reka Krka
Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.
VEČ ...|30. 6. 2020
Vas in reka Krka
Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščinazgodovina

Via positiva

VEČ ...|25. 6. 2020
Domovinska vzgoja

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

Domovinska vzgoja

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

družbakulturaodnosipogovorvzgojadržavljanstvo

Via positiva

Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.
VEČ ...|25. 6. 2020
Domovinska vzgoja
Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojadržavljanstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 6. 2020
Ni meje za dobre ideje

Ni meje za dobre ideje

Ni meje za dobre ideje

Ni meje za dobre ideje
VEČ ...|25. 6. 2020
Ni meje za dobre ideje

Nataša Ličen

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 6. 2020
Šalovci in lepote Prekmurja

Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.

Šalovci in lepote Prekmurja

Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.

kulturanaravaturizemdediščina

Zakladi naše dediščine

Šalovci in lepote Prekmurja
Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.
VEČ ...|23. 6. 2020
Šalovci in lepote Prekmurja
Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.

Nataša Ličen

kulturanaravaturizemdediščina

Mladoskop

VEČ ...|19. 6. 2020
Kakšna bo Stična 2020?

Matevž Mehle, direktor Katoliške mladine, Jure Jevšenak, koordinator letošnje Stične mladih in Ida Glušič, koordinatorica za zunanjo podobo, so predstavili prve zasnove letošnje drugačne Stične.

Kakšna bo Stična 2020?

Matevž Mehle, direktor Katoliške mladine, Jure Jevšenak, koordinator letošnje Stične mladih in Ida Glušič, koordinatorica za zunanjo podobo, so predstavili prve zasnove letošnje drugačne Stične.

duhovnostmladidogodekdružba

Mladoskop

Kakšna bo Stična 2020?
Matevž Mehle, direktor Katoliške mladine, Jure Jevšenak, koordinator letošnje Stične mladih in Ida Glušič, koordinatorica za zunanjo podobo, so predstavili prve zasnove letošnje drugačne Stične.
VEČ ...|19. 6. 2020
Kakšna bo Stična 2020?
Matevž Mehle, direktor Katoliške mladine, Jure Jevšenak, koordinator letošnje Stične mladih in Ida Glušič, koordinatorica za zunanjo podobo, so predstavili prve zasnove letošnje drugačne Stične.

Nataša Ličen

duhovnostmladidogodekdružba

Via positiva

VEČ ...|18. 6. 2020
S srcem za morje otrok

Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.

S srcem za morje otrok

Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.

dobrodelnostodnosiotrocidružbavzgojamladi

Via positiva

S srcem za morje otrok
Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.
VEČ ...|18. 6. 2020
S srcem za morje otrok
Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.

Nataša Ličen

dobrodelnostodnosiotrocidružbavzgojamladi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 6. 2020
S srcem za morje otrok

Na našem radiu smo se dejavno vključili v dobrodelno akcijo S srcem za morje otrok. Za tedensko letovanje na morju čim več otrok iz socialno šibkejših družin smo nekateri sodelavci kolesarili, ves dan pa ob sodelovanju s Karitas zbirali sredstva, s katerimi bo doživelo morje vsaj 150 otrok.

S srcem za morje otrok

Na našem radiu smo se dejavno vključili v dobrodelno akcijo S srcem za morje otrok. Za tedensko letovanje na morju čim več otrok iz socialno šibkejših družin smo nekateri sodelavci kolesarili, ves dan pa ob sodelovanju s Karitas zbirali sredstva, s katerimi bo doživelo morje vsaj 150 otrok.

družbamladisolidarnostdobrodelnostidejaakcija

Ni meje za dobre ideje

S srcem za morje otrok
Na našem radiu smo se dejavno vključili v dobrodelno akcijo S srcem za morje otrok. Za tedensko letovanje na morju čim več otrok iz socialno šibkejših družin smo nekateri sodelavci kolesarili, ves dan pa ob sodelovanju s Karitas zbirali sredstva, s katerimi bo doživelo morje vsaj 150 otrok.
VEČ ...|18. 6. 2020
S srcem za morje otrok
Na našem radiu smo se dejavno vključili v dobrodelno akcijo S srcem za morje otrok. Za tedensko letovanje na morju čim več otrok iz socialno šibkejših družin smo nekateri sodelavci kolesarili, ves dan pa ob sodelovanju s Karitas zbirali sredstva, s katerimi bo doživelo morje vsaj 150 otrok.

Nataša Ličen

družbamladisolidarnostdobrodelnostidejaakcija

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|16. 6. 2020
Prlek veki ded

Prlek veki ded je naslov projekta in simpozija, ki povezuje prleške velikane, ki so si počasi izborili tudi kakšno spominsko sobo. Veliko so naredili, kaj vse, imate priložnost izvedeti ta četrtek.

Prlek veki ded

Prlek veki ded je naslov projekta in simpozija, ki povezuje prleške velikane, ki so si počasi izborili tudi kakšno spominsko sobo. Veliko so naredili, kaj vse, imate priložnost izvedeti ta četrtek.

pogovorkulturaspomin

Zakladi naše dediščine

Prlek veki ded
Prlek veki ded je naslov projekta in simpozija, ki povezuje prleške velikane, ki so si počasi izborili tudi kakšno spominsko sobo. Veliko so naredili, kaj vse, imate priložnost izvedeti ta četrtek.
VEČ ...|16. 6. 2020
Prlek veki ded
Prlek veki ded je naslov projekta in simpozija, ki povezuje prleške velikane, ki so si počasi izborili tudi kakšno spominsko sobo. Veliko so naredili, kaj vse, imate priložnost izvedeti ta četrtek.

Nataša Ličen

pogovorkulturaspomin

Za življenje

VEČ ...|13. 6. 2020
Biti v svojem času

Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

Biti v svojem času

Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Biti v svojem času
Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.
VEČ ...|13. 6. 2020
Biti v svojem času
Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|12. 6. 2020
Zagreti za tek

Marko Roblek, dolgoletni tekač, organizator in trener, tudi začetnik bosonogega teka pri nas, je v Svetovalnici svetoval, kako spet začeti po opustitvi rekreacije v karanteni, kako se vrniti nazaj v formo, kako prav dihati in nenazadnje kako razviti zdrav odnos do gibanja, ne glede na leta.

Zagreti za tek

Marko Roblek, dolgoletni tekač, organizator in trener, tudi začetnik bosonogega teka pri nas, je v Svetovalnici svetoval, kako spet začeti po opustitvi rekreacije v karanteni, kako se vrniti nazaj v formo, kako prav dihati in nenazadnje kako razviti zdrav odnos do gibanja, ne glede na leta.

svetovanješportgibanje

Svetovalnica

Zagreti za tek
Marko Roblek, dolgoletni tekač, organizator in trener, tudi začetnik bosonogega teka pri nas, je v Svetovalnici svetoval, kako spet začeti po opustitvi rekreacije v karanteni, kako se vrniti nazaj v formo, kako prav dihati in nenazadnje kako razviti zdrav odnos do gibanja, ne glede na leta.
VEČ ...|12. 6. 2020
Zagreti za tek
Marko Roblek, dolgoletni tekač, organizator in trener, tudi začetnik bosonogega teka pri nas, je v Svetovalnici svetoval, kako spet začeti po opustitvi rekreacije v karanteni, kako se vrniti nazaj v formo, kako prav dihati in nenazadnje kako razviti zdrav odnos do gibanja, ne glede na leta.

Nataša Ličen

svetovanješportgibanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 6. 2020
Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli

Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli

Igor TutaLjubka Šorli

Kulturni utrinki

Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli
VEČ ...|12. 6. 2020
Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli

Nataša Ličen

Igor TutaLjubka Šorli

Via positiva

VEČ ...|11. 6. 2020
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.
VEČ ...|11. 6. 2020
Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov
Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 6. 2020
S srcem za morje otrok

Biti solidaren, dober z drugimi, je vsakodnevna dobra ideja. Med te sodi tudi akcija S srcem-za morje otrok, namenjena otrokom iz socialno šibkejših družin. V letu, ko smo se akciji pridružili tudi na radiu Ognjišče so povedali, zakaj jo podpirajo Tadej Sadar, Urša Sešek, Blaž Lesnik in predsednik društva Preprosto pomagam Milan Ninič.

S srcem za morje otrok

Biti solidaren, dober z drugimi, je vsakodnevna dobra ideja. Med te sodi tudi akcija S srcem-za morje otrok, namenjena otrokom iz socialno šibkejših družin. V letu, ko smo se akciji pridružili tudi na radiu Ognjišče so povedali, zakaj jo podpirajo Tadej Sadar, Urša Sešek, Blaž Lesnik in predsednik društva Preprosto pomagam Milan Ninič.

družbaotrocidobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

S srcem za morje otrok
Biti solidaren, dober z drugimi, je vsakodnevna dobra ideja. Med te sodi tudi akcija S srcem-za morje otrok, namenjena otrokom iz socialno šibkejših družin. V letu, ko smo se akciji pridružili tudi na radiu Ognjišče so povedali, zakaj jo podpirajo Tadej Sadar, Urša Sešek, Blaž Lesnik in predsednik društva Preprosto pomagam Milan Ninič.
VEČ ...|11. 6. 2020
S srcem za morje otrok
Biti solidaren, dober z drugimi, je vsakodnevna dobra ideja. Med te sodi tudi akcija S srcem-za morje otrok, namenjena otrokom iz socialno šibkejših družin. V letu, ko smo se akciji pridružili tudi na radiu Ognjišče so povedali, zakaj jo podpirajo Tadej Sadar, Urša Sešek, Blaž Lesnik in predsednik društva Preprosto pomagam Milan Ninič.

Nataša Ličen

družbaotrocidobrodelnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 6. 2020
Lubi Slovenci

Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Lubi Slovenci

Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Zakladi naše dediščine

Lubi Slovenci
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.
VEČ ...|9. 6. 2020
Lubi Slovenci
Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Nataša Ličen

družbakulturadediščinazgodovinaslovenstvoosebnosti

Mladoskop

VEČ ...|5. 6. 2020
Poletna dela za študente in dijake po epidemiji

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Poletna dela za študente in dijake po epidemiji

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

družbaizobraževanjeinfokoronavirusmladipogovorsvetovanje

Mladoskop

Poletna dela za študente in dijake po epidemiji
Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.
VEČ ...|5. 6. 2020
Poletna dela za študente in dijake po epidemiji
Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokoronavirusmladipogovorsvetovanje

Via positiva

VEČ ...|4. 6. 2020
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne

Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne

Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

družbapogovorpodjetništvogospodarstvodobrodelnost

Via positiva

Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.
VEČ ...|4. 6. 2020
Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne
Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

Nataša Ličen

družbapogovorpodjetništvogospodarstvodobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 6. 2020
Plačam en obrok, najeva pa se dva

V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.

Plačam en obrok, najeva pa se dva

V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.

družbapogovorinovativnostdobrodelnost

Ni meje za dobre ideje

Plačam en obrok, najeva pa se dva
V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.
VEČ ...|4. 6. 2020
Plačam en obrok, najeva pa se dva
V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.

Nataša Ličen

družbapogovorinovativnostdobrodelnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.
VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Sol in luč

VEČ ...|2. 6. 2020
Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

družbaodnosi

Sol in luč

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.
Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.
VEČ ...|2. 6. 2020
Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.
Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaodnosi

Sobotna iskrica

VEČ ...|30. 5. 2020
Bi se učili novega instrumenta?

V zadnji majski oddaji leta 2020 smo listali po majski in junijski številki revije Mavrica z Melito Košir, slišali pravljico o Cesarjevih oblačilih ter še zadnji zgodbi Šmarnic. Spomnili pa tudi na vpis v Glasbeno šolo z Dragom Arkom.

Bi se učili novega instrumenta?

V zadnji majski oddaji leta 2020 smo listali po majski in junijski številki revije Mavrica z Melito Košir, slišali pravljico o Cesarjevih oblačilih ter še zadnji zgodbi Šmarnic. Spomnili pa tudi na vpis v Glasbeno šolo z Dragom Arkom.

Zgodbe za otrokemladišmarniceotroci

Sobotna iskrica

Bi se učili novega instrumenta?
V zadnji majski oddaji leta 2020 smo listali po majski in junijski številki revije Mavrica z Melito Košir, slišali pravljico o Cesarjevih oblačilih ter še zadnji zgodbi Šmarnic. Spomnili pa tudi na vpis v Glasbeno šolo z Dragom Arkom.
VEČ ...|30. 5. 2020
Bi se učili novega instrumenta?
V zadnji majski oddaji leta 2020 smo listali po majski in junijski številki revije Mavrica z Melito Košir, slišali pravljico o Cesarjevih oblačilih ter še zadnji zgodbi Šmarnic. Spomnili pa tudi na vpis v Glasbeno šolo z Dragom Arkom.

Nataša Ličen

Zgodbe za otrokemladišmarniceotroci

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2020
Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

svetovanjeenergijaelektrikavarčevanje

Svetovalnica

Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko
V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.
VEČ ...|29. 5. 2020
Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko
V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

Nataša Ličen

svetovanjeenergijaelektrikavarčevanje

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|7. 8. 2020
Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

Oblačenje v cerkvi: Kako smo spustili standarde zakmašne obleke

V času epidemije mnoge maše potekaj zunaj. Kar je v redu. Opaziti pa je, da so ljudje z umanjkanjem svetosti cerkvenega prostora, še bolj spustili standarde spodobnosti oblačenja. Zdi se, da smo v nekaj desetletjih v Cerkvi na področju oblačenja izgubili vsakršen občutek za spodobnost. Komentar o tem je pripravil Aleš Čerin.

Aleš Čerin

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|7. 8. 2020
Vida Vidmar Kastelic o popravnih izpitih in učenju v času počitnic

Počitnice niso za vse enake, radožive in sproščujoče. Brez skrbi niso tisti s popravnim izpitom ali ostalimi obveznostmi. Kako spodbuditi k učenju sredi poletne vročine in vročice, kako se sploh vključiti v otrokovo prihodnost, kako ga, ko bo čas, pripraviti na novo šolsko obdobje? To je le nekaj izzivov in vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji mag. Vidi Vidmar Kastelic.

Vida Vidmar Kastelic o popravnih izpitih in učenju v času počitnic

Počitnice niso za vse enake, radožive in sproščujoče. Brez skrbi niso tisti s popravnim izpitom ali ostalimi obveznostmi. Kako spodbuditi k učenju sredi poletne vročine in vročice, kako se sploh vključiti v otrokovo prihodnost, kako ga, ko bo čas, pripraviti na novo šolsko obdobje? To je le nekaj izzivov in vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji mag. Vidi Vidmar Kastelic.

Nataša Ličen

otrocišolaučenjevzgojapočitnice

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Moja zgodba

VEČ ...|9. 8. 2020
Jože Pirjevec: Partizani (2. del)

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Jože Pirjevec: Partizani (2. del)

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Jože Bartolj

spominpolitikadružba

Dogodki

VEČ ...|12. 4. 2020
Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Tradicionalna protipotresna pobožnost

Pri molitvi v kapeli sv. Družine na nadškofiji v Ljubljani so pri tradicionalni protipotresni pobožnosti sodelovali tisti, ki so na nadškofiji doma: nadškof Stanislav Zore, škof Franc Šuštar, kancler Franci Miklič, tajnik Boštjan Prevc in tri sestre Skupnosti Loyola. Skupaj molijo in sporočajo: Ostanimo doma! PROGRAM:1. Vstopna pesem: JEZUS NAŠ JE VSTAL OD SMRTI (SG 124)2. Liturgični pozdrav in uvod v pobožnost3. Prošnja4. Berilo5. Po berilu: PSALM / ZAPOJ VESELO; O KRISTJAN (dve kitici)6. Evangelij7. Pridiga8. Izpostavitev Najsvetejšega: JEZUS; TI SI VINSKA TRTA (SG 472)9. Pete litanije Matere Božje (na šest vzklikov, velikonočni odpevi)10. Molitev: Raduj se, Kraljica nebeška11. Molitev k zavetnikom, očenaš in sklep: Božja pomoč ...12. Za blagoslov druga kitica: DVIGNI, JEZUS; ROKE SVOJE (SG 472-2)13. Blagoslov z Najsvetejšim14. Za sklep: RADU], NEBEŠKA SE GOSPA (SG 130)

Radio Ognjišče

duhovnost

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

O klasiki drugače

VEČ ...|9. 8. 2020
Zborovske evharistične pesmi in Slovenski madrigalisti

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo bogastvo slovenske zborovske pesmi. V prvem delu cerkvene, v drugem pa posvetne, tokrat, še drugi del o zboru Slovenski madrigalisti.

Zborovske evharistične pesmi in Slovenski madrigalisti

V oddaji O klasiki drugače predstavljamo bogastvo slovenske zborovske pesmi. V prvem delu cerkvene, v drugem pa posvetne, tokrat, še drugi del o zboru Slovenski madrigalisti.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič, Jure Sešek

glasbakulturaduhovnost

Luč v temi

VEČ ...|9. 8. 2020
Gostja Silva Košnjek

Gostili smo direktorico Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka gospo Silvo Košnjek, z dr. Aksinjo Kermauner pa smo predstavili razstavo igrač in iger za slepe in slabovidne.

Gostja Silva Košnjek

Gostili smo direktorico Centra slepih, slabovidnih in starejših Škofja Loka gospo Silvo Košnjek, z dr. Aksinjo Kermauner pa smo predstavili razstavo igrač in iger za slepe in slabovidne.

Sonja Pungertnik

slepi in slabovidnidružba

Moja zgodba

VEČ ...|9. 8. 2020
Jože Pirjevec: Partizani (2. del)

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Jože Pirjevec: Partizani (2. del)

V oddaji Moja zgodba je bil z nami dr. Jože Dežman s katerim smo komentirali nekatere izjave zgodovinarja dr. Jožeta Pirjevca, ki je pred kratkim izdal knjigo z naslovom Partizani. So res tisti, ki na Narodno osvobodilni boj gledajo kritično nedržavotvorni? To je le ena od trditev dr. Pirjevca o kateri je tekla beseda.

Jože Bartolj

spominpolitikadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|9. 8. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 9. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan