Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Zakladi naše dediščine

Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.
VEČ ...|2. 6. 2020
Stoletne lipe
Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjedediščinazgodovinakultura

Sol in luč

VEČ ...|2. 6. 2020
Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

družbaodnosi

Sol in luč

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.
Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.
VEČ ...|2. 6. 2020
Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.
Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Tadej SadarNataša Ličen

družbaodnosi

Sobotna iskrica

VEČ ...|30. 5. 2020
Bi se učili novega instrumenta?

V zadnji majski oddaji leta 2020 smo listali po majski in junijski številki revije Mavrica z Melito Košir, slišali pravljico o Cesarjevih oblačilih ter še zadnji zgodbi Šmarnic. Spomnili pa tudi na vpis v Glasbeno šolo z Dragom Arkom.

Bi se učili novega instrumenta?

V zadnji majski oddaji leta 2020 smo listali po majski in junijski številki revije Mavrica z Melito Košir, slišali pravljico o Cesarjevih oblačilih ter še zadnji zgodbi Šmarnic. Spomnili pa tudi na vpis v Glasbeno šolo z Dragom Arkom.

Zgodbe za otrokemladišmarniceotroci

Sobotna iskrica

Bi se učili novega instrumenta?
V zadnji majski oddaji leta 2020 smo listali po majski in junijski številki revije Mavrica z Melito Košir, slišali pravljico o Cesarjevih oblačilih ter še zadnji zgodbi Šmarnic. Spomnili pa tudi na vpis v Glasbeno šolo z Dragom Arkom.
VEČ ...|30. 5. 2020
Bi se učili novega instrumenta?
V zadnji majski oddaji leta 2020 smo listali po majski in junijski številki revije Mavrica z Melito Košir, slišali pravljico o Cesarjevih oblačilih ter še zadnji zgodbi Šmarnic. Spomnili pa tudi na vpis v Glasbeno šolo z Dragom Arkom.

Nataša Ličen

Zgodbe za otrokemladišmarniceotroci

Svetovalnica

VEČ ...|29. 5. 2020
Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

svetovanjeenergijaelektrikavarčevanje

Svetovalnica

Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko
V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.
VEČ ...|29. 5. 2020
Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko
V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.

Nataša Ličen

svetovanjeenergijaelektrikavarčevanje

Via positiva

VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Via positiva

Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.
VEČ ...|28. 5. 2020
Svet je nekoliko razpadel. Mednarodni stiki so pod udarom novih razmer in pogojev, kar ni nujno le slabo.
Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusodnosipogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Slovenija je biotsko zelo raznolika

Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Informativni prispevki

Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
VEČ ...|28. 5. 2020
Slovenija je biotsko zelo raznolika
Ob Svetovnem dnevu biotske raznolikosti, 22. maju, smo k pogovoru za jutranji program povabili dr. Jožeta Bavcona iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.

Nataša Ličen

izobraževanjenaravapogovorokoljedružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 5. 2020
Brez plastike?

Monika Kubelj nas je spodbudila, da bi se ji pridružili pri vsakodnevnih prizadevanjih za svet brez nepotrebne plastike.

Brez plastike?

Monika Kubelj nas je spodbudila, da bi se ji pridružili pri vsakodnevnih prizadevanjih za svet brez nepotrebne plastike.

svetovanjeidejeplastika

Ni meje za dobre ideje

Brez plastike?
Monika Kubelj nas je spodbudila, da bi se ji pridružili pri vsakodnevnih prizadevanjih za svet brez nepotrebne plastike.
VEČ ...|28. 5. 2020
Brez plastike?
Monika Kubelj nas je spodbudila, da bi se ji pridružili pri vsakodnevnih prizadevanjih za svet brez nepotrebne plastike.

Nataša Ličen

svetovanjeidejeplastika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

100 let od smrti Soškega viteza

23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.
VEČ ...|26. 5. 2020
100 let od smrti Soškega viteza
23. maja leta 2020 je minilo sto let od smrti Soškega viteza, uspešnega vojaškega poveljnika, feldmaršala Svetozarja Borojeviča, ki je v prvi svetovni vojni italijanskim vojakom preprečil opustošenje slovenske dežele. Bil je najuspešnejši vojaški poveljnik v prvi svetovni vojni. Tone Gorjup se je pogovarjal z zgodovinarjem Renatom Podbersičem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzgodovinadediščina

Za sožitje

VEČ ...|26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.

Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
VEČ ...|26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|22. 5. 2020
Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije

Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

izobraževanjesvetovanjezdravstvokulinarikaprehranavzgoja

Svetovalnica

Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije
Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.
VEČ ...|22. 5. 2020
Spremenjene prehranjevalne navade v času epidemije
Zaradi epidemije so mnogi v dveh mesecih precej ali povsem spremenili svojo prehrano, tako je pokazala tudi mednarodna raziskava Food-Covid-19, ki so jo izvedli tudi na Inštitutu za nutricionistiko konec aprila 2020. Doc. dr. Anita Kušar, raziskovalka na omenjenem Inštitutu je spregovorila o izsledkih. Več načrtovanja, kakovostnejša živila, več doma pripravljene hrane, manj nakupovanja, tehtnejša uporaba in posledično manj zavržene hrane, so dobri kazalniki, ki bi jih veljalo ohraniti tudi po epidemiji.

Nataša Ličen

izobraževanjesvetovanjezdravstvokulinarikaprehranavzgoja

Mladoskop

VEČ ...|22. 5. 2020
Pljski rojak o svetem papežu

18. maja 2020 je minilo sto let od rojstva svetega papeža Janeza Pavla II. V studiu se ga je v pogovoru za mladinsko oddajo spominjal njegov rojak Andrzej Gosak, ki že trinajst let kot duhovnik deluje v Sloveniji.

Pljski rojak o svetem papežu

18. maja 2020 je minilo sto let od rojstva svetega papeža Janeza Pavla II. V studiu se ga je v pogovoru za mladinsko oddajo spominjal njegov rojak Andrzej Gosak, ki že trinajst let kot duhovnik deluje v Sloveniji.

duhovnostdružbamladipapežpogovorspomin

Mladoskop

Pljski rojak o svetem papežu
18. maja 2020 je minilo sto let od rojstva svetega papeža Janeza Pavla II. V studiu se ga je v pogovoru za mladinsko oddajo spominjal njegov rojak Andrzej Gosak, ki že trinajst let kot duhovnik deluje v Sloveniji.
VEČ ...|22. 5. 2020
Pljski rojak o svetem papežu
18. maja 2020 je minilo sto let od rojstva svetega papeža Janeza Pavla II. V studiu se ga je v pogovoru za mladinsko oddajo spominjal njegov rojak Andrzej Gosak, ki že trinajst let kot duhovnik deluje v Sloveniji.

Nataša Ličen

duhovnostdružbamladipapežpogovorspomin

Via positiva

VEČ ...|21. 5. 2020
Zgodbe iz gline

Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.

Zgodbe iz gline

Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.

odnosipogovorustvarjalnostpričevanjeodnosivzgojaduhovnost

Via positiva

Zgodbe iz gline
Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.
VEČ ...|21. 5. 2020
Zgodbe iz gline
Petra Markič, mlada umetnica oblikovanja iz gline, mati treh otrok in žena, po poklicu socialna pedagoginja, zaposlena v Mladinskem klimatskem zdravilišču Rakitna, kjer preko terapije s konji pomaga otrokom in mladostnikom s čustvenimi ali vedenjskimi težavami, je v pogovoru delila z nami tudi del svoje poti iskanja Boga in notranjega miru, spregovorila pa je tudi o delu s konji.

Nataša Ličen

odnosipogovorustvarjalnostpričevanjeodnosivzgojaduhovnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 5. 2020
Bolj naravne zobne ščetke

Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.

Bolj naravne zobne ščetke

Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanjeinovativnostpodjetništvozdravstvo

Ni meje za dobre ideje

Bolj naravne zobne ščetke
Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.
VEČ ...|21. 5. 2020
Bolj naravne zobne ščetke
Monika Kubelj je govorila o novem pristopu umivanja zob. Več kot 80 odstotkov ljudi pogosto pozabi pravočasno zamenjati izrabljeno, z bakterijami naseljeno plastično zobno ščetko. Izberimo boljše, ekološko sprejemljive zobne ščetke iz bambusa, ki so dosegljive tudi pri nas.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjenaravapogovorsvetovanjeinovativnostpodjetništvozdravstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 5. 2020
Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Koroška

Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

družbakulturapogovordediščinakulinarikazgodovina

Zakladi naše dediščine

Koroška
Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.
VEČ ...|19. 5. 2020
Koroška
Marija Lah je predstavila Koroško, deželo raznolikih obrazov. Od kulinarike, obrti, starih mestnih ulic ter stavb.

Nataša Ličen

družbakulturapogovordediščinakulinarikazgodovina

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 5. 2020
Pela sem svetniku

Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.

Pela sem svetniku

Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.

duhovnostinfopapežotrocipogovorspomin

Informativni prispevki

Pela sem svetniku
Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.
VEČ ...|18. 5. 2020
Pela sem svetniku
Polona Koželj se je v pogovoru z Marjanom Buničem spominjala srečanja s svetim papežem Janezom Pavlom II.

Nataša Ličen

duhovnostinfopapežotrocipogovorspomin

Svetovalnica

VEČ ...|15. 5. 2020
Skrb za duševno zdravje ob transplantaciji

Tokrat smo spregovorili o eni najtežjih življenjskih preizkušenj - o presaditvi organa. Zelo pomembno je duševno spremljanje celotnega procesa. O tem smo govorili s klinično psihologinjo dr. Bernardo Logar Zakrajšek.

Skrb za duševno zdravje ob transplantaciji

Tokrat smo spregovorili o eni najtežjih življenjskih preizkušenj - o presaditvi organa. Zelo pomembno je duševno spremljanje celotnega procesa. O tem smo govorili s klinično psihologinjo dr. Bernardo Logar Zakrajšek.

svetovanjezdravjepogovorodnosipsihologija

Svetovalnica

Skrb za duševno zdravje ob transplantaciji
Tokrat smo spregovorili o eni najtežjih življenjskih preizkušenj - o presaditvi organa. Zelo pomembno je duševno spremljanje celotnega procesa. O tem smo govorili s klinično psihologinjo dr. Bernardo Logar Zakrajšek.
VEČ ...|15. 5. 2020
Skrb za duševno zdravje ob transplantaciji
Tokrat smo spregovorili o eni najtežjih življenjskih preizkušenj - o presaditvi organa. Zelo pomembno je duševno spremljanje celotnega procesa. O tem smo govorili s klinično psihologinjo dr. Bernardo Logar Zakrajšek.

Nataša Ličen

svetovanjezdravjepogovorodnosipsihologija

Via positiva

VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Zmota vsemogočnosti posameznika

Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.
VEČ ...|14. 5. 2020
Zmota vsemogočnosti posameznika
Odrasli se kljub izkušnjah, ki jih že imamo, različno odzivamo na spremembe. Mnogi prestrašeno in z negotovostjo. Kaj pa otroci? Pozabljamo, da še preden se sami zavemo strahov, ki nas držijo v oklepu, jih v nas prepoznajo otroci. O ozadjih pandemije bomo govorili z dr. Anico Mikuš Kos, psihiatrinjo in pediatrinjo, ki je svoje življenje posvetila duševnemu zdravju otrok, v oddaji Via positiva, ob 17. uri.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 5. 2020
Pomoč v stiski

Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

Pomoč v stiski

Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

družbaodnosikoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Pomoč v stiski
Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.
VEČ ...|14. 5. 2020
Pomoč v stiski
Spregovorila je Breda Brezovar Goljar.

Nataša Ličen

družbaodnosikoronavirus

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 5. 2020
Osamljena kofetarica

Kobilčina Kofetarica v Narodni galeriji v času epidemije osamljena pije kavo. Obiščimo jo, posamezno, v dvoje, v manjši skupini ali z družino, o tem smo govorili z direktorico dr. Barbaro Jaki.

Osamljena kofetarica

Kobilčina Kofetarica v Narodni galeriji v času epidemije osamljena pije kavo. Obiščimo jo, posamezno, v dvoje, v manjši skupini ali z družino, o tem smo govorili z direktorico dr. Barbaro Jaki.

družbakulturapogovorvzgoja

Zakladi naše dediščine

Osamljena kofetarica
Kobilčina Kofetarica v Narodni galeriji v času epidemije osamljena pije kavo. Obiščimo jo, posamezno, v dvoje, v manjši skupini ali z družino, o tem smo govorili z direktorico dr. Barbaro Jaki.
VEČ ...|12. 5. 2020
Osamljena kofetarica
Kobilčina Kofetarica v Narodni galeriji v času epidemije osamljena pije kavo. Obiščimo jo, posamezno, v dvoje, v manjši skupini ali z družino, o tem smo govorili z direktorico dr. Barbaro Jaki.

Nataša Ličen

družbakulturapogovorvzgoja

Za življenje

VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.
VEČ ...|9. 5. 2020
Izkazalo se je, da otroci ne ubogajo
Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Naš gost

VEČ ...|9. 5. 2020
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog

Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog

Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

družbapogovorodnosivzgojazdravstvo

Naš gost

Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.
VEČ ...|9. 5. 2020
Mag. Peter Markič, univ. dipl. psiholog
Mag. Peter Markič, univerzitetni diplomirani psiholog in tržni komunikolog je poklicno pot začel v gospodarstvu, od leta 2011 pa je zaposlen v Šoli za ravnatelje. Je uveljavljeni profesor, z veliko izkušnjami v srednješolskih ustanovah, dolgoletno kariero ima tudi s predavanji v več Visokih in Višjih študijskih programih. Dobro desetletje je član Enote za psihološko pomoč prebivalcem ob naravnih katastrofah. V težkih časih je pomembno v sebi in do drugih ohraniti zaupanje, pravi. Pristen človeški odnos, ker ljudje preprosto potrebujemo drug drugega. Ob izzivih epidemije so njegove misli več kot aktualne, po drugi strani pa je bilo zanimivo slišati tudi njegov pogled na precej spremenjeno šolo v zadnjih tednih.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosivzgojazdravstvo

Mladoskop

VEČ ...|8. 5. 2020
Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Summerjob doma

Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturapogovor

Mladoskop

Summerjob doma
Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.
VEČ ...|8. 5. 2020
Summerjob doma
Mladi za zedinjen svet so v Tednu za zedinjeni svet pripravili posebno obliko Summerjoba. Zaradi epidemije so ga izvajali kar na svojih domovih. Dnevno so se spodbujali in objavljali izzive, klicali h konkretnim delom solidarnosti, hvaležnosti, k pomoči osamljenim in podobno. O tem smo govorili z Nejcem Povirkom in Patricijo ter Veroniko Žižek.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjemladikulturapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|7. 5. 2020
Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije

V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije

V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

odnosimladivzgojadružbaduhovnostkoronavirus

Svetovalnica

Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije
V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?
VEČ ...|7. 5. 2020
Stiske in izzivi najstnikov v času epidemije
V oddaji smo gostili ravnatelja dijaškega in študentskega doma v Zavodu sv. Stanislava Riharda Režka. Stiske in izzivi najstnikov niso nič manjši od odraslih. Kakšni so njihovi obeti za prihodnost, kako načrtovati ob negotovih razmerah, kako se konkretno odločati o morebitnem bivanju v dijaškem domu naslednje šolsko leto? Kaj pa stiske trenutnega ocenjevalnega obdobja?

Nataša Ličen

odnosimladivzgojadružbaduhovnostkoronavirus

Via positiva

VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Boljše rešitve v zdravstvu

Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Via positiva

Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.
VEČ ...|7. 5. 2020
Boljše rešitve v zdravstvu
Dr. Krištof Zevnik, zobozdravnik, je močno vpet v iskanje boljšega sistema in rešitev v medicini. Z njim smo osvetlili priložnosti sedanjega negotovega časa, razmišljali o sporočilih pretiranega potrošništva, ki nas zavaja v občutjih varnosti. Predvsem pa govorili o boljših sistemskih pristopih v zdravstvenem sistemu, ki bo na prvo mesto postavljal človeka.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovorzdravstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 5. 2020
Startup podjetja valilnica talentov

Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.

Startup podjetja valilnica talentov

Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Startup podjetja valilnica talentov
Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.
VEČ ...|7. 5. 2020
Startup podjetja valilnica talentov
Urban Lapajne je spregovoril o Podim DX, eni izmed najvplivnejših startup & tehnoloških konferenc v Evropi.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeposlovnostinovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 5. 2020
Epilog o knjigi

V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.

Epilog o knjigi

V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.

kulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Epilog o knjigi
V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.
VEČ ...|5. 5. 2020
Epilog o knjigi
V dopoldanski rubriki o dediščini smo naredili epilog o knjigi. Knjižnice so odprte, tudi posamezne galerije in knjigarne. Seveda ob doslednjem upoštevanju varnostnih ukrepov obiskovalcev.

Nataša Ličen

kulturadediščina

Svetovalnica

VEČ ...|1. 5. 2020
Vrednost dela

Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

Vrednost dela

Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Vrednost dela
Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?
VEČ ...|1. 5. 2020
Vrednost dela
Z Julijo Pelc, psihologinjo in psihoterapevtko, družinsko terapevtko, smo govorili o vrednoti dela. Kako vzgajamo za zdravo delavnost, za pravo vrednotenje dela, željo po ustvarjanju, kako ohranjamo zanimanje za delo, ki ga opravljamo po več letih že skoraj rutinsko, in kako pomagamo ob izgubi dela?

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanje

Petkov večer

VEČ ...|1. 5. 2020
Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo

Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.

Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo

Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.

kulturapogovorpotovanjedružbaizobraževanje

Petkov večer

Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo
Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.
VEČ ...|1. 5. 2020
Odkrivamo rusko prostranstvo z Rusko dačo
Z doživeto pripovedjo Damjane Osterc, turistično vodnico pri Agenciji Ruska dača, smo spoznavali Sibirijo, Moskvo, Kamčatko, za trenutek tudi del Turčije in arabski svet.

Nataša Ličen

kulturapogovorpotovanjedružbaizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Virus idej

V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

družbaizobraževanjekoronavirusnaravakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.
VEČ ...|30. 4. 2020
Virus idej
V vsaki krizi so tudi semena priložnosti. Lahko se predajamo dolgočasju in brezupu ali pa prebudimo svojo ustvarjalnost. Lahko zapademo v depresivno nestabilnost ali pa okrepimo človeške vezi in geste dobrote. Lahko gledamo indekse padanja v gospodarstvu ali pa poiščemo v tem nove priložnosti in sveže ideje. O tem smo se pogovarjali z idejnim vodjo Virusa idej Darkom Begićem.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekoronavirusnaravakulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|30. 4. 2020
FEstilator

Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.

FEstilator

Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.

izobraževanjedružbakoronavirusmladizdravstvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

FEstilator
Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.
VEČ ...|30. 4. 2020
FEstilator
Na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko so razvili medicinski ventilator skupaj s sodelavci Katedre za elektroniko in Katedre za mehatroniko. Od 25. marca 2020 do prvega testiranja na UKC Ljubljana 10. april 2020 so ga razvijali dobesedno dan in noč, brez odmora. Ekipa je stopila skupaj in pokazala timski duh ter zagnanost, brez česar jim poleg ustreznega znanja in zunanjih partnerjev ne bi uspelo razviti ustreznega prototipa, je povedal vodja razvoja pri FEstilatorju, Izr. prof. Marko Jankovec.

Nataša Ličen

izobraževanjedružbakoronavirusmladizdravstvoinovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 4. 2020
Sprehod po spletu

V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

Sprehod po spletu

V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

kulturakoronavirusdediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Sprehod po spletu
V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.
VEČ ...|28. 4. 2020
Sprehod po spletu
V času epidemije je veliko kulturnih ustanov, tudi muzejev in gradov, ponudilo vsebine na spletu. V tej rubriki o gradu in pesmi s stolpa.

Nataša Ličen

kulturakoronavirusdediščinaizročilo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|27. 4. 2020
Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega

Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega

Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

družbaduhovnostkoronaviruspogovorkomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega
Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.
VEČ ...|27. 4. 2020
Virus je v nas vzbudil tudi veliko dobrega
Klaretinec, mag. p. Branko Cestnik je osvetlil vpliv epidemije, predvsem z vidika večje humanosti med ljudmi, tudi odgovornejšega odnosa do narave. Govoril je o posledicah ali bolje spremembah za Cerkev in vernike. Pokomentiral je tudi preperljivost Slovencev in pa nominacijo za njegov roman Sonce Petovione za nagrado Kresnik 2020.

Nataša Ličen

družbaduhovnostkoronaviruspogovorkomentar

Naš gost

VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Breda Bedina

V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

družbaizobraževanjekomentarkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Naš gost

Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.
VEČ ...|25. 4. 2020
Breda Bedina
V tednih, ko se je učenje iz šolskih klopi preselilo v domače okolje, smo v oddaji „Naš gost“ gostili Bredo Bedina, pobudnico pedagogike Montessori pri nas. Za čustveni, fizični in duševni razvoj, pravi, otroci potrebujejo ljubezen, razumevanje in spoštovanje njihovih razvojnih potreb ter spontane življenjske spodbude.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekomentarkulturamladiodnosipogovorvzgoja

Svetovalnico

VEČ ...|24. 4. 2020
Kako do cenejšega računa za elektriko

Z nami je bila svetovalka Majda Vovk s podjetja Gen-I, ki je povedala nekaj smernic kako do cenejšega računa za elektriko, hkrati pa pojasnila kako zamenjava dobavitelja električne energije poteka. Pojasnila je tudi, da je strah, da bi ob menjavi ponudnika ostali brez elektrike, odveč.

Kako do cenejšega računa za elektriko

Z nami je bila svetovalka Majda Vovk s podjetja Gen-I, ki je povedala nekaj smernic kako do cenejšega računa za elektriko, hkrati pa pojasnila kako zamenjava dobavitelja električne energije poteka. Pojasnila je tudi, da je strah, da bi ob menjavi ponudnika ostali brez elektrike, odveč.

svetovanjedomenergijavarčevanje

Svetovalnico

Kako do cenejšega računa za elektriko
Z nami je bila svetovalka Majda Vovk s podjetja Gen-I, ki je povedala nekaj smernic kako do cenejšega računa za elektriko, hkrati pa pojasnila kako zamenjava dobavitelja električne energije poteka. Pojasnila je tudi, da je strah, da bi ob menjavi ponudnika ostali brez elektrike, odveč.
VEČ ...|24. 4. 2020
Kako do cenejšega računa za elektriko
Z nami je bila svetovalka Majda Vovk s podjetja Gen-I, ki je povedala nekaj smernic kako do cenejšega računa za elektriko, hkrati pa pojasnila kako zamenjava dobavitelja električne energije poteka. Pojasnila je tudi, da je strah, da bi ob menjavi ponudnika ostali brez elektrike, odveč.

Nataša Ličen

svetovanjedomenergijavarčevanje

Mladoskop

VEČ ...|24. 4. 2020
Povezani na daljavo

Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.

Povezani na daljavo

Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.

duhovnostizobraževanjemladivzgojaodnosisvetovanjekoronavirus

Mladoskop

Povezani na daljavo
Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.
VEČ ...|24. 4. 2020
Povezani na daljavo
Špela Pucelj je svetovalna delavka v Dijaškem in Študentskem domu Zavoda Sv. Stanislava. Med redkimi zaposlenimi po domovih v Sloveniji so v omenjenih dveh ustanovah v tednih karantene v marsičem zaposleni še bolj kot pretekla obdobja, kljub osami so vsakodnevno povezani z dijaki in študenti, ki potrebujejo njihovo spremstvo. Imajo skupne prenose svetih maš, pogovore na daljavo, med drugim.

Nataša Ličen

duhovnostizobraževanjemladivzgojaodnosisvetovanjekoronavirus

Via positiva

VEČ ...|23. 4. 2020
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?

Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?

Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.
VEČ ...|23. 4. 2020
Ženska še zna biti ženstvena in moški moški?
Pred korona epidemijo smo k pogovoru povabili Melito Kuhar, socialno delavko, pedagoginjo, strokovnjakinjo pri svetovanjih v odnosih. Odnosi so vse, če so dobri in urejeni, prinašajo tako pomembno zadovoljstvo. Zakaj postajajo vse težji, kako jih začnemo reševati in znova vzpostavljati ravnovesje? O tem in še mnogočem smo se pogovarjali z njo.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|23. 4. 2020
ProstoRož

Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

ProstoRož

Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

izobraževanjesvetovanjeinovativnost

Ni meje za dobre ideje

ProstoRož
Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.
VEČ ...|23. 4. 2020
ProstoRož
Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

Nataša Ličen

izobraževanjesvetovanjeinovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 4. 2020
Dan knjige

Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

Dan knjige

Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

družbaizobraževanjeinfokulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Dan knjige
Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.
VEČ ...|21. 4. 2020
Dan knjige
Beseda je pomembna dediščina. Zapisana v knjigi v dneh epidemiološke osame težje prihaja do nas zaradi zaprtih Knjižnic.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturadediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 4. 2020
ProstoRož

Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

ProstoRož

Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

izobraževanjeinfosvetovanje

Informativni prispevki

ProstoRož
Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.
VEČ ...|21. 4. 2020
ProstoRož
Društvo Prostorož je aktivno v javnem interesu na področju prostora. Z eno od soustanoviteljic Alenko Korenjak smo govorili o številnih priložnostih samopreskrbe v urbanih središčih.

Nataša Ličen

izobraževanjeinfosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|17. 4. 2020
55 let založbe Ognjišče

18. aprila leta 2020 založba Ognjišče praznuje 55 let delovanja. K pogovoru smo povabili urednika založniškega programa Boža Rustjo in direktorja Miho Turka.

55 let založbe Ognjišče

18. aprila leta 2020 založba Ognjišče praznuje 55 let delovanja. K pogovoru smo povabili urednika založniškega programa Boža Rustjo in direktorja Miho Turka.

svetovanjepogovorOgnjiščeknjigezaložba

Svetovalnica

55 let založbe Ognjišče
18. aprila leta 2020 založba Ognjišče praznuje 55 let delovanja. K pogovoru smo povabili urednika založniškega programa Boža Rustjo in direktorja Miho Turka.
VEČ ...|17. 4. 2020
55 let založbe Ognjišče
18. aprila leta 2020 založba Ognjišče praznuje 55 let delovanja. K pogovoru smo povabili urednika založniškega programa Boža Rustjo in direktorja Miho Turka.

Nataša Ličen

svetovanjepogovorOgnjiščeknjigezaložba

Mladoskop

VEČ ...|17. 4. 2020
Mlada zdravnica o razmerah in poteh upanja

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok, specializantka kirurgije je v pogovoru odgovorila na začetna vprašanja o razmerah zaradi epidemije virusa Covid 19, kako se odziva nanje in se v nadaljevanju pogovora z njo obrnili k pozitivnejšim platem, tudi k materinstvu, humorju in glasbi.

Mlada zdravnica o razmerah in poteh upanja

Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok, specializantka kirurgije je v pogovoru odgovorila na začetna vprašanja o razmerah zaradi epidemije virusa Covid 19, kako se odziva nanje in se v nadaljevanju pogovora z njo obrnili k pozitivnejšim platem, tudi k materinstvu, humorju in glasbi.

pogovordružbamladikoronavirusodnosizdravstvo

Mladoskop

Mlada zdravnica o razmerah in poteh upanja
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok, specializantka kirurgije je v pogovoru odgovorila na začetna vprašanja o razmerah zaradi epidemije virusa Covid 19, kako se odziva nanje in se v nadaljevanju pogovora z njo obrnili k pozitivnejšim platem, tudi k materinstvu, humorju in glasbi.
VEČ ...|17. 4. 2020
Mlada zdravnica o razmerah in poteh upanja
Mlada zdravnica Nina Sojar Košorok, specializantka kirurgije je v pogovoru odgovorila na začetna vprašanja o razmerah zaradi epidemije virusa Covid 19, kako se odziva nanje in se v nadaljevanju pogovora z njo obrnili k pozitivnejšim platem, tudi k materinstvu, humorju in glasbi.

Nataša Ličen

pogovordružbamladikoronavirusodnosizdravstvo

Via positiva

VEČ ...|16. 4. 2020
Kdo je kmet?

Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.

Kdo je kmet?

Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.

družbakmetijstvoizobraževanje

Via positiva

Kdo je kmet?
Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.
VEČ ...|16. 4. 2020
Kdo je kmet?
Nedavno je bila to žaljivka, danes postaja prednost. Pogovarjali smo se z mlado, dejavno kmetico, regijsko predstavnico za Pomurje, članico Društva podeželjske mladine Sveti Jurij ob Ščavnici, Nastjo Gregorec. Mladi kmetje so se povezali in začeli z odmevno spletno pobudo kupovanja lokalnega pri najbližjem kmetu. S tem skupaj podpiramo domače kmetijstvo, pomagamo pa z izbiro kakovostne hrane pri domačem kmetu tudi sebi.

Nataša Ličen

družbakmetijstvoizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 4. 2020
Telekom in potrebe uporabnikov

Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

Telekom in potrebe uporabnikov

Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

koronavirusizobraževanjepogovordružba

Ni meje za dobre ideje

Telekom in potrebe uporabnikov
Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.
VEČ ...|16. 4. 2020
Telekom in potrebe uporabnikov
Približali so se potrebam uporabnikov z brezplačnim povečanim prenosom podatkov, donirali so veliko telefonov in tablic Domovom za starejše, da se stanovalci lahko povežejo z domačimi na daljavo. Pred časom so razvili tudi aplikacija za vodenje bolezni na daljavo.

Nataša Ličen

koronavirusizobraževanjepogovordružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 4. 2020
Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo

Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo

Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

družbaizobraževanjeinfokulturazgodovinadediščina

Zakladi naše dediščine

Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo
Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.
VEČ ...|14. 4. 2020
Virtualni obiski muzejev strmo naraščajo
Galerije in muzeji v času zaprtja zaradi korona razmer živijo virtualno. Beležijo povečan obisk na svojih spletnih straneh. Na enem mestu zbirajo e-vsebine, od spletnih zbirk, fotografij, predmetov, do spletnih razstav in celo delavnic.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinfokulturazgodovinadediščina

Za življenje

VEČ ...|11. 4. 2020
Bodimo predani vsakodnevnim opravilom

Z Alenko Rebula smo opisali lok čustev, skozi katera smo šli v tednih dobesedne zaustavitve družbenega življenja. Kako vstopiti v strah in se soočati s tesnobnimi občutji pred negotovo prihodnostjo, kje so rešitve in kako trenirati v vsakdanjosti za večjo odpornost na razmere, ki še pridejo?

Bodimo predani vsakodnevnim opravilom

Z Alenko Rebula smo opisali lok čustev, skozi katera smo šli v tednih dobesedne zaustavitve družbenega življenja. Kako vstopiti v strah in se soočati s tesnobnimi občutji pred negotovo prihodnostjo, kje so rešitve in kako trenirati v vsakdanjosti za večjo odpornost na razmere, ki še pridejo?

družbaizobraževanjekulturamladiodnosisvetovanjevzgoja

Za življenje

Bodimo predani vsakodnevnim opravilom
Z Alenko Rebula smo opisali lok čustev, skozi katera smo šli v tednih dobesedne zaustavitve družbenega življenja. Kako vstopiti v strah in se soočati s tesnobnimi občutji pred negotovo prihodnostjo, kje so rešitve in kako trenirati v vsakdanjosti za večjo odpornost na razmere, ki še pridejo?
VEČ ...|11. 4. 2020
Bodimo predani vsakodnevnim opravilom
Z Alenko Rebula smo opisali lok čustev, skozi katera smo šli v tednih dobesedne zaustavitve družbenega življenja. Kako vstopiti v strah in se soočati s tesnobnimi občutji pred negotovo prihodnostjo, kje so rešitve in kako trenirati v vsakdanjosti za večjo odpornost na razmere, ki še pridejo?

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosisvetovanjevzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|10. 4. 2020
Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos

P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Svetovalnica

Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos
P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.
VEČ ...|10. 4. 2020
Naša vera niso pravila, naša vera je živ in predan odnos
P. Marko Ivan Rupnik je bil sogovornik na veliki petek v živo v Svetovalnici. Pogovarjali smo se o skrivnostih praznikov, si postavili tudi vprašanje, ki izziva verne in neverne v času krize zaradi virusa, kaj nam sporoča to obdobje negotovosti, strahu? Vesela novica, Evangelij, ne more biti v tem, da je treba to in to narediti, ker potem to ni več vesela novica, ampak stresna novica, je le ena od njegovih bogatih misli.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 4. 2020
Ljubljanski potniški promet

Izpostavili smo človekoljubno potezo podjetja LPP, nekateri njihovi vozniki namreč dostavljajo hrano najranljivejšim. Pogovarjali smo se z direktorjem Petrom Horvatom.

Ljubljanski potniški promet

Izpostavili smo človekoljubno potezo podjetja LPP, nekateri njihovi vozniki namreč dostavljajo hrano najranljivejšim. Pogovarjali smo se z direktorjem Petrom Horvatom.

pogovorkoronavirus

Ni meje za dobre ideje

Ljubljanski potniški promet
Izpostavili smo človekoljubno potezo podjetja LPP, nekateri njihovi vozniki namreč dostavljajo hrano najranljivejšim. Pogovarjali smo se z direktorjem Petrom Horvatom.
VEČ ...|9. 4. 2020
Ljubljanski potniški promet
Izpostavili smo človekoljubno potezo podjetja LPP, nekateri njihovi vozniki namreč dostavljajo hrano najranljivejšim. Pogovarjali smo se z direktorjem Petrom Horvatom.

Nataša Ličen

pogovorkoronavirus

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 4. 2020
Vesna Sever

Naša zunanja sodelavka o pomenu ter dragocenosti ljudskega petja, ki je kot molitev.

Vesna Sever

Naša zunanja sodelavka o pomenu ter dragocenosti ljudskega petja, ki je kot molitev.

izobraževanjeglasba

Zakladi naše dediščine

Vesna Sever
Naša zunanja sodelavka o pomenu ter dragocenosti ljudskega petja, ki je kot molitev.
VEČ ...|7. 4. 2020
Vesna Sever
Naša zunanja sodelavka o pomenu ter dragocenosti ljudskega petja, ki je kot molitev.

Nataša Ličen

izobraževanjeglasba

Svetovalnica

VEČ ...|3. 4. 2020
Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar

O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

duhovnost

Svetovalnica

Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar
O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.
VEČ ...|3. 4. 2020
Svetovalnica: Katarina Kompan Erzar in Tomaž Erzar
O tem, kaj pomeni bližina in koliko obrazov ima, spoznavamo vsi v teh dneh. Kako jo negujemo, in kako izkazujemo v Svetovalnici z zakoncema, doktorjema Katarino Kompan Erzar in Tomažem Erzarjem, iz Študijskega raziskovalnega centra za družino Teološke fakultete v Ljubljani.

Nataša Ličen

duhovnost

Mladoskop

VEČ ...|3. 4. 2020
Skozi vihar

Katoliška mladina je objavila novo spletno stran skozivihar.si. Stran, ki v izrednih razmerah pomaga mladim iti naprej. Dnevna spodbuda, vsebina za pogovor, priročne povezave za obogatitev prostega časa. Stran sproti dopolnjujejo ter izboljšujejo. Pogovarjali smo se s Tino Slatnar, ki je bila vodilni člen pri oblikovanju spletne strani, pripravlja pa tudi vsebino za kofetkanje.

Skozi vihar

Katoliška mladina je objavila novo spletno stran skozivihar.si. Stran, ki v izrednih razmerah pomaga mladim iti naprej. Dnevna spodbuda, vsebina za pogovor, priročne povezave za obogatitev prostega časa. Stran sproti dopolnjujejo ter izboljšujejo. Pogovarjali smo se s Tino Slatnar, ki je bila vodilni člen pri oblikovanju spletne strani, pripravlja pa tudi vsebino za kofetkanje.

mladikoronavirusduhovnostdružbapogovorsvetovanjeodnosi

Mladoskop

Skozi vihar
Katoliška mladina je objavila novo spletno stran skozivihar.si. Stran, ki v izrednih razmerah pomaga mladim iti naprej. Dnevna spodbuda, vsebina za pogovor, priročne povezave za obogatitev prostega časa. Stran sproti dopolnjujejo ter izboljšujejo. Pogovarjali smo se s Tino Slatnar, ki je bila vodilni člen pri oblikovanju spletne strani, pripravlja pa tudi vsebino za kofetkanje.
VEČ ...|3. 4. 2020
Skozi vihar
Katoliška mladina je objavila novo spletno stran skozivihar.si. Stran, ki v izrednih razmerah pomaga mladim iti naprej. Dnevna spodbuda, vsebina za pogovor, priročne povezave za obogatitev prostega časa. Stran sproti dopolnjujejo ter izboljšujejo. Pogovarjali smo se s Tino Slatnar, ki je bila vodilni člen pri oblikovanju spletne strani, pripravlja pa tudi vsebino za kofetkanje.

Nataša Ličen

mladikoronavirusduhovnostdružbapogovorsvetovanjeodnosi

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|29. 5. 2020
Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Kakšna bo letošnja poletna planinska sezona?

O tem, kako se planinske koče soočajo z ukrepi, kolikšen upad gostov pričakujejo in o novem rezervacijskem sistemu predvsem za planinske koče v visokogorju je tekla beseda s podpredsednikom PZS Mirom Erženom. Nekaj svojih pričakovanj o letošnjem obisku so z nami delili tudi oskrbniki Orožnove koče (Franci Beguš), Planinskega doma na Uštah (Jaka Perne) in Doma na Smrekovcu (Tomo Drolec).

Blaž Lesnik

naravaplaninstvoplaninske kočeobiskkoronavirus

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Kmetijska oddaja

VEČ ...|31. 5. 2020
Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Gosta: Janez Beja in Roman Žveglič

Potegnili smo črto pod letošnji Teden gozdov in se ustavili ob veliki krizi pri odkupu živine.

Robert Božič

infokmetijstvokomentarnaravapolitikasvetovanje

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Moja zgodba

VEČ ...|31. 5. 2020
Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Lambert Erlich, Lojze Grozde, Anton Mahnič, Filip Terčelj - pričevalci vere

V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?

Jože Bartolj

spominJanez JuhantAnton MahničFilip TerčeljLojze GrozdeLambert Erlich

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Od slike do besede

VEČ ...|2. 6. 2020
Družina, vezi treh generacij

O knjigi, ki jo je napisala Katarina Kompan Erzar

Družina, vezi treh generacij

O knjigi, ki jo je napisala Katarina Kompan Erzar

Mateja Subotičanec

odnosipogovor

Družinska kateheza

VEČ ...|2. 6. 2020
Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?

V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.

Kaj vliva moč zakoncem v preizkušnjah?

V pripravi na Svetovno srečanje družin sta bila z nami v Družinski katehezi Sonja in Dušan Horvat iz Radencev. Imata tri otroke - dva že odrasla in eno osnovnošolko. Spregovorila sta o svoji življenjski poti, ranjenosti, ki sta jo prinesola v zakon in postopnem odkrivanju življenja v veri. Preizkušenj ni manjkalo: v družini so se borili z rakom, anoreksijo in drugimi bolečimi okoliščinami. Vabljeni k poslušanju o tem, kako sta šla zakonca Sonja in Dušan v vseh teh trenutkih naprej in kaj jima je vlivalo moč.

Marjana Debevec

družinazakonpreizkušnjeanoreksijarakodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|2. 6. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 2. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Sol in luč

VEČ ...|2. 6. 2020
Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar, Nataša Ličen

družbaodnosi