Vida Vidmar Kastelic o popravnih izpitih in učenju v času počitnic

Počitnice niso za vse enake, radožive in sproščujoče. Brez skrbi niso tisti s popravnim izpitom ali ostalimi obveznostmi. Kako spodbuditi k učenju sredi poletne vročine in vročice, kako se sploh vključiti v otrokovo prihodnost, kako ga, ko bo čas, pripraviti na novo šolsko obdobje? To je le nekaj izzivov in vprašanj, ki smo jih zastavili naši gostji mag. Vidi Vidmar Kastelic.

Irena Kržič, inženirka strojništva z uspešno mednarodno poklicno potjo

Inženirka strojništva, mlada znanstvenica, lepo dekle, gre to skupaj? Kljub še vedno zakoreninjenim predsodkom, gre omenjeno odlično skupaj. Irena Kržič je mednarodno dejavna, uspešna pot študija in prve zaposlitve so ji kmalu ponudile priložnost za delo v tujini. Pogovarjali smo se o njenem raziskovalnem delu, kako je živeti v tujini, biti doma kjerkoli po svetu in kakšne vrednote jo spremljajo.

Glamping

Glamping je vse bolj popularna oblika preživljanja dopustniških dni. V Prekmurju smo po naključju naleteli na eno od tovrstnih počitniških točk, in govorili s Petro Kordiš, izvršno direktorico Charming Slovenia.

Od kod slamnikarstvo v Domžalah?

Katarina Rus Krušelj je nadaljevala zgodbo slamnikarstva na domžalskem. Kako so slamniki našli Domžale? Obstajata dve zgodbi, ki kažeta, da je znanje izdelovanja slamnikov prišlo iz Firenc v Italiji. V 18. stoletju je bilo že razširjena obrt v štirih vaseh. Kmalu so sredi njiv nastale tudi tovarne.

Gašper Zevnik

Gašper Zevnik je prejel državno priznanje za svoje delo. Dejaven je na več področjih, je gasilec, animator pri Karitas, dela z otroki in kjer le more širi dobro v skupnosti.

Iz Bohinja o Bohinjcu v živo

Stal je na najvišjih vrhovih celin, le na najvišji gori sveta ne. Pozna južni in severni pol. Svet pa njega pozna po fotografijah. Lovi ravnovesje, opozarja na onesnaženje, prebuja pa občudovanje, pleza in za šport kot trener navdušuje tudi druge. Stane Kleménc.

263. oddaja

Peli in igrali so vam: Beti Jurkovič, Jožica Svete, Roy Black, Oliver Dragojević, Milva, Marko Vozelj in MojS3, Simon & Garfunkel, Zasavci, Pepel in kri, Simona Weiss in Tereza Kesovija, Vlado Kreslin, Kelly Family, Rafko Irgolič, Paul Anka, Engelbert Humperdinck ...

Aplikacija za telefon, ki združuje

Telefon je v osnovi namenjen zbliževanju, ne razdruževanju. Slednje je velik izziv, in mnogi mu podležejo. Skupina primorskih dijakov je iskala rešitev, do kakšne ideje so prišli, so povedali na predstavitvi dobrih idej, v sklopu POPROV, tekmovanja za najboljšo podjetniško idejo med mladimi.

300 let slamnikarstva na domžalskem

Z odprtjem Slamnikarskega muzeja v središču Domžal, ki deluje v sklopu Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, se je uresničila dolgoletna lokalna pobuda o predstavitvi slamnikarske dediščine, vezane na domači kraj in okolico. O tristoletnici slamnikarstva na domžalskem je govorila koordinatorica muzejskih dejavnosti, kustosinja Katarina Rus Krušelj.

Sožitje je kot gugalnica

Živimo v medmrežju. V odnosu sva jaz in vi. Med nama pa je komunikacijski kanal, vmesni prostor, ki je svet. Sami ne moremo preživeti, vse življenje smo v soodvisnosti. Za preživetje nujno potrebujemo druge. To je pomembno sporočilo, podrobneje ga je razložil prof. dr. Jože Ramovš.

Ukrepi niso izgovor. Vsak od nas je odgovoren za iskanje novih pot bližine.

Mag. Vida Vidmar Kastelic je zakonska in družinska terapevtka. Ljudje smo si vzeli preveliko pravico ocenjevanja in komentiranja življenja drugih, pravi. Poleg številnih vsebin, pri katerih je dejavna, je vključena tudi v telefonsko anonimno prvo pomoč ljudem v stiski. Kot doktorska kandidatka trenutno izvaja brezplačne skupinske terapije za ženske z izkušnjo splava.

Eko zabave

Skupina dijakov Lara, Klara, Ivan, Sabina in Lana so v sklopu šolskih poslovnih idej iskali dobro rešitev za okolje in si domislili eko zabavo. Morda je prav zdaj, tudi zaradi omejenih stikov korone, pravi čas za premislek o številnejšem druženju in predvsem, kaj pustimo za seboj, koliko plastike in ostalega onesnaženja.

Majolika ali fajansa

Velja za tako rekoč mitološki predmet, tesno povezan s samobitnostjo slovenskega naroda. Je simbol dobre in vesele družbe, opevajo jo tudi ljudske pesmi. To je majolika ali fajansa. Ob občasni razstavi Slovenska majolika v Narodnem muzeju Slovenije, na Metelkovi v Ljubljani, smo se pogovarjali s soavtorico razstave, kustosinjo Narodnega muzeja, Matejo Kos.

O pomenu tolažbe v vzgoji

Z nami je bil Miha Ruparčič, zakonski in družinski terpapevt, ki je podal nekaj nasvetov za vzgojo otrok ter opozoril na nekatere slabe prakse in navade, ki jih starši iz lastne otroške izkušnje prenašajo naprej.

Maturanti 2020

Na dan podelitve maturitetnih spričeval splošne mature smo pred mikrofon povabili maturante. Govorili smo s tremi, Karolino, Antonom in Zalo, ki so svoj uspeh na maturi celo izboljšali od pričakovanega. Zaključili so Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu v Ljubljani. Pogovarjali smo se o drugačnem šolskem letu, o izobraževanju na daljavo, o ohranjanju odnosov s srednješolskimi kolegi, o vzdušju v gimnaziji, o njihovih šudijskih načrtih in o počitniških planih. Oddajo pa začeli v pogovoru s kaplanom Martinom Zlobkom v Zavodu sv. Stanislava.

Evropa je nagradila kmetijo Černelič

Evropska komisija je podelila prestično nagrado Rural Inspirational Awardsna temo biogospodarstva in podnebnih sprememb kmetiji Černelič, iz Dečnega sela, v Artičah. V konkurenci številnih kmetij iz vse Evrope je bil njihov način biodinamičnega kmetovanja, so tudi prejemniki certifikata Demeter, prepoznan kot primer dobre prakse. O trajnostnih izzivih smo se pogovarjali z Zvonetom Černeličem.

Naravna darila Emma

Petra Demšar je pred desetimi leti razvila idejo družinske tradicije. Pod blagovno znamko Naravna darila Emma najdemo veliko njenega in znanja njene mame. Darežljive rožice in zelišča, ter ostale naravne sestavine, so dragocen material za ustvarjanje koristnih izdelkov. Idej nikoli ne zmanjka.

Arhitekturna razstava Prostor v oblaku

Letošnja razstava seminarskih del študentov Fakulete za arhitekturo Univerze v Ljubljani nosi naslov Prostor v oblaku in si jo je mogoče ogledati na spletu. V pogovoru z Natašo Ličen jo je predstavil dekan fakultete prof. dr. Matej Blenkuš.

Stoletnica požiga Narodnega doma v Trstu

Ob stoletnici požiga ( ali pravno formalne vrnitve) simbola slovenstva v Trstu, Narodnega doma, slovenski manjšini v Italiji, smo povzeli misli predsednika Boruta Pahorja in pisatelja Borisa Pahorja.

Marko Juhant v odgovorih na vprašanja poslušalcev o vzgoji

Specialni pedagog Marko Juhant, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Predstavili smo tudi njegovo zadnjo knjigo Varuh dolžnosti staršev. Otrok se v šoli izobražuje za čas, ki šele prihaja. Kaj pa vzgoja? Za kateri čas pa ga vzgajamo? Tudi o tem v oddaji. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)

Roža Gantar, pesnica

Roža Gantar je pesnica, katere pesem so prvič objavili že v njenih rosnih, mladostniških letih. Ob prvem obisku papeža v Sloveniji je bila na javnem natečaju prav njena pesem izbrana v pozdrav visokemu gostu. Je žena, mati, predana prav vsaki stvari, ki se je loti, tako tudi Frančiškovemu svetnemu redu. Glavnina njenih pesmi je posvečenih Bogu. Ja, le komu pa naj jih namenim, če ne najvišjemu?, v smehu odgovori Roža Gantar. Slikovita pripovedovalka, bogatega besedišča in iskrivih misli.

V istih čevljih, v krušni zgodbi in na Caminu

Oče in sin, Tomaž in Peter Blatnik sta iskreno spregovorila o pasteh podjetništva, tudi o tem, kako se po porazih vrniti na trg. Pogum, zaupanje, vera v svoj produkt, pridobljeno znanje in izkušnje, so gotovo atributi pogumnih. Ni bilo lahko, pravita, številne nedobrohotne in nerazumevajoče govorice, očrnjeno ime, a v ozadju, kar jih žene naprej, povezanost znotraj družine, vera, da se dobro vrne in da resnica tudi slej ali prej pride na dan. V istih čevljih sta prehodila, z nekajletnim zamikom, Camino.

Ustvrajalci slovenskega respiratorja z znakom Inženirska iskra

Prof. dr. Marko Topič, univ. dipl. inž. el. z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, je predstavil pomen sodelovanja različnih strok, tudi pri izdelavi Slovenskega respiratorja, za katerega so sodelujoči prejeli naziv Inženirska iskra.

Kraji močne tradicije, rokodelcev in tudi Ksaverja Mežka

Marija Lah, direktorica Javnega Zavoda SPOTUR v Slovenj Gradcu je opisala rokodelstvo koroških krajev in posebej izpostavila delovanje duhovnika, pisatelja Ksaverja Mežka, ki je s svojim delovanjem puščal svoj vtis v Slovenj Gradcu.

Življenje v študentskih domovih v času epidemije in po njej

Tokrat smo se lotili izzivov, s katerimi so soočeni študenti, ki bivajo v študentskih domovih. Kakšne omejitve so zaradi epidemije veljale do zdaj in kako se pripravljajo na novo študijsko leto? Kaj čaka bodoče študente, ki bodo iskali sobe v prihajajočem študijskem letu? Naš gost je bil Igor Brlec iz Javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.

Aktivizem pod vprašajem

Egocentrična drža pri-vzgojenega potrošništva zadnjih nekaj desetletij, kot produkt pozabljenih pogosto zasmehovanih tradicionalnih vrednot, je realnost. Je tu. Sobivamo skupaj, tisti, ki nam za potrošništvo in materialno okoriščanje ni, vsaj ne takšno, ki podjarmi ostale in nekaterim jemlje, da mi imamo. Znova se jasno kažeta dva pola, nekateri bi se odrekli delu svojega, da bi imeli vsi vsaj nekaj, drugi pa na okope, da bi obdržali vse, kar imajo in ne ravno zasluženo dobivajo. Kaj jim mar, če nekateri nimajo. Niti najosnovnejšega.

Začetna pot v samostojnost

Dijaški dom Škofja Loka deluje pod okriljem Srednje šole za strojništvo in je del šolskega centra Škofja Loka. O življenju v Dijaškem domu, o prednostih, utripu in ostalih izzivih, smo se pogovarjali s srednješolci, Jano iz Podbrda, Maticem iz Rovt, Luko iz Rogaške Slatine, Primožem in Lanom iz Gornjega Gradu, Nejcem iz Kranjske Gore ter z vzgojiteljicama Alenko Gorišek in Vido Cankar.

Jasna Tuta - morska deklica

Jasna Tuta je doživela marsikaj, kar večini ni dosegljivo. Resnično zaživi v morju. Vsaj blizu njega mora biti, pravi. Leta je preživela na jadrnici, pred tem prejadrala Pacifik, se srečevala z ljudmi na oddaljenih otokih sredi oceana, in se v globinah zazrla v kitove oči. Je avtorica dveh potopisov, ki sta prevedena tudi v več tujih jezikov, Moj svet sredi oceana in Vse barve Polinezije.

Ministrstvo za nadarjenost

Skupina dijakov Gimnazije Vič je prejela priznanje Inženirske iskre za idejo ustanovitve Ministrstva za nadarjenost. Preden začnemo kogarkoli učiti, ga moramo poznati pravijo. Učitelji Gimnazije Vič so tako ob strokovnjakih tudi mladim zaupali nalogo, da na nacionalnem strokovnem posvetu o nadarjenosti odgovorijo na izziv: »Koliko talentov je med nami?« Dijaki Ella, Peter, Danijel, Uma in Urška so z odgovornostjo samostojno prevzeli nalogo in novembra 2019 v Portorožu avtentično in duhovito predstavili svoje razumevanje dela z nadarjenimi. Zavrnili so etiketiranje ´nadarjenih´ in povezavo med nadarjenostjo ter ocenami v šoli. Osvetlili so, kaj potrebuje mlad človek, da svojo nadarjenost razvije v talent. Idejo je za naš radio predstavil Danijel Blažič.

Vas in reka Krka

Marjanca Bregar je ob enem od radijskih kolesarskih romanj opisala izvir reke Krke in znamenitosti istoimenske vasi.

Domovinska vzgoja

Na praznik domovine, ob Dnevu državnosti, smo govorili o državljanski, domovinski vzgoji, z Matejem Cepinom iz Socialne akadamije ter Rafom Pinoso, salezijancem, ki je lani novembra prejel državno priznanje za izjemne dosežke v mladinskem sektorju. Kako vzljubimo domovino, kako smo dejavni pri gradnji lepšega sobivanja v njej, kako vzgajati odgovorne in humane sodržavljane?, je le nekaj izhodišč pogovora.

Ni meje za dobre ideje

Šalovci in lepote Prekmurja

Dr. Bernard Goršak, direktor Zavoda za turizem Šalovci, je s kratkim opisom naravnih, kulturnih, folklornih in ostalih znamenitosti, povabil v slikovito Prekmurje.

Kakšna bo Stična 2020?

Matevž Mehle, direktor Katoliške mladine, Jure Jevšenak, koordinator letošnje Stične mladih in Ida Glušič, koordinatorica za zunanjo podobo, so predstavili prve zasnove letošnje drugačne Stične.

S srcem za morje otrok

Če imamo dovolj za razmeroma dobro življenje, če živimo v okolju, kjer ne videvamo posameznikov na robu preživetja, si težko predstavljamo, da so v naši družbi, med nami, tudi otroci, ki nimajo niti osnovnega. Milan Ninič, predsednik društva Preprosto pomagam in njegova tesna sodelavka Jerneja Mastnak sta spregovorila o dobroti, njunih uspešnih dobrodelnih projektih, o resničnem obrazu sodobne družbe in tudi o akciji S srcem za morje otrok, ki jo pomagata izvesti.

S srcem za morje otrok

Na našem radiu smo se dejavno vključili v dobrodelno akcijo S srcem za morje otrok. Za tedensko letovanje na morju čim več otrok iz socialno šibkejših družin smo nekateri sodelavci kolesarili, ves dan pa ob sodelovanju s Karitas zbirali sredstva, s katerimi bo doživelo morje vsaj 150 otrok.

Prlek veki ded

Prlek veki ded je naslov projekta in simpozija, ki povezuje prleške velikane, ki so si počasi izborili tudi kakšno spominsko sobo. Veliko so naredili, kaj vse, imate priložnost izvedeti ta četrtek.

Biti v svojem času

Z Alenko Rebula smo se zrli v čas preizkušnje zaradi samoizolacije, kaj lahko prevzamemo iz tega obdobja, kar bi lahko s pridom uporabili še naprej, česa smo se naučili? Glavnino oddaje pa smo namenili pogovoru o spreminjanju, kako biti naravnan na svoj čas? Dovoliti, da minulo odide in se predati novemu.

Zagreti za tek

Marko Roblek, dolgoletni tekač, organizator in trener, tudi začetnik bosonogega teka pri nas, je v Svetovalnici svetoval, kako spet začeti po opustitvi rekreacije v karanteni, kako se vrniti nazaj v formo, kako prav dihati in nenazadnje kako razviti zdrav odnos do gibanja, ne glede na leta.

Igor Tuta o knjigi sonetov Rožni venec Ljubke Šorli

Duhovnost je ključna v moči premagovanja negotovih časov

Slovenija je oaza. Zakaj in v čem, je povedal psihoterapevt dr. Bogdan Polajner. Na minulo epidemijo smo se v pogovoru z njim ozrli tudi skozi duhovni vidik, tudi zato, da bi okrepljeni zmogli preko različnih preizkušenj, s katerimi se in se še bomo srečali v življenju.

S srcem za morje otrok

Biti solidaren, dober z drugimi, je vsakodnevna dobra ideja. Med te sodi tudi akcija S srcem-za morje otrok, namenjena otrokom iz socialno šibkejših družin. V letu, ko smo se akciji pridružili tudi na radiu Ognjišče so povedali, zakaj jo podpirajo Tadej Sadar, Urša Sešek, Blaž Lesnik in predsednik društva Preprosto pomagam Milan Ninič.

Lubi Slovenci

Z Alenko Černelič Krošelj, direktorico Posavskega muzeja Brežice, smo se spomnili moža, ki nas je pred petimi stoletji nagovoril z lubi Slovenci, Primoža Trubarja ob 500-to letnici njegovega rojstva, ter njegovih sodobnikov, Dalmatina ter Bohoriča.

Poletna dela za študente in dijake po epidemiji

Mnogi dijaki in študenti so se ob epidemiji s skrbjo spraševali, če bo letošnje poletje zanje kaj dela. Ponudba na trgu dela je in bo drugačna, ne drži pa, kot včasih slišimo, da dela za mlade ni. Saša Praček iz spletnega študentskega servisa je orisala trenutne razmere in spodbudila k izbiri počitniškega dela.

Sodelovanje, skrb, toplina so gorivo, ki nikoli ne usahne

Franci Pliberšek je človek številnih aktivnosti. Lastnik in generalni direktor podjetja MIK Celje je vzporedno ob začetku njihove tradicionalne 15. dobrodelne akcije S srcem - za morje otrok govoril o družbeni odgovornosti podjetja. Je arhitekt, zato smo spregovorili tudi o problemu bolnih zgradb, ki so vzrok številnih bolezenskih težav.

Plačam en obrok, najeva pa se dva

V Zavodu Pod strehco spodbujajo k pomoči socialno ogroženim in starejšim pri lažjem dostopu do dnevnega toplega obroka. Zavod oziroma ljudsko kuhinjo vodi Marko Gospodjinački.

Stoletne lipe

Dolenjski biser, kot pogosto rečemo Trški gori, je znamenit kraj tudi zaradi stoletnih lip. O tem sta govorila domačina Jože Bašelj in Marjan Lisac.

Franci Pliberšek: O akciji S srcem za morje otrok.

Moj edini kriterij, ko dajem, je odsotnost pričakovanja, da bom dobil kar koli povrnjeno. Besede pripadajo direktorju podjetja Mik, Celje, Franciju Pliberšku, ki smo ga ob njihovi veliki dobrodelni akciji, S srcem za morje otrok, gostili v oddaji Sol in luč.

Bi se učili novega instrumenta?

V zadnji majski oddaji leta 2020 smo listali po majski in junijski številki revije Mavrica z Melito Košir, slišali pravljico o Cesarjevih oblačilih ter še zadnji zgodbi Šmarnic. Spomnili pa tudi na vpis v Glasbeno šolo z Dragom Arkom.

Z GEN-I do cenejšega računa za elektriko

V studiu smo gostili svetovalko Majdo Volkiz podjetja GEN-I, ki je razkrila kakšen je postopek zamenjave dobavitelja električne energije in koliko lahko z zamenjavo v pravem trenutku prihranimo.