Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.
VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni
V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|16. 5. 2019
Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije

Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

inovativnostizobraževanjeidejarazvoj

Ni meje za dobre ideje

Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije
Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.
VEČ ...|16. 5. 2019
Lan je vsestransko uporaben, hvaležen tudi za inovacije
Na jubilejni razstavi Dobrote slovenskih kmetij smo lahko občudovali tudi številne nove pristope in rešitve. Med tistimi, ki razmišljajo, kaj vse bi se še dalo narediti s starimi načini obdelovanja surovin, je tudi Marta Gregorc. Dobro desetletje je že minilo od njene ideje pridelovanja lanu. Danes postopek od semena do platna uspešno predaja naprej in spodbuja mlajše k iskanju novih rešitev in idej.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvoj

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Pletenje z vrbovimi šibami

Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.
VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Za življenje

VEČ ...|11. 5. 2019
Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Vzgojni recepti, ki delujejo

Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

odnosiotrocidružbapogovorsvetovanjevzgoja

Za življenje

Vzgojni recepti, ki delujejo
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.
VEČ ...|11. 5. 2019
Vzgojni recepti, ki delujejo
Marko Juhant, specialni pedagog, je odgovarjal na vprašanja poslušalcev. Odklonilna vedenja otrok v družinah z več sorojenci. Razumljiva so, saj vsak otrok išče svoje mesto in želi imeti pozornost. Oblikuje predstavo o sebi, kdo in kakšen je. Govorili smo tudi o nekaterih vzgojnih receptih, ki preverjeno delujejo. Dotaknili pa smo se tudi zaradi volitev v evropski parlament demokracije in paradoksov v njej ter osebne odgovornosti, ki je nujna za zdravo demokratično družbo.

Nataša Ličen

odnosiotrocidružbapogovorsvetovanjevzgoja

Mladoskop

VEČ ...|10. 5. 2019
Mladoskop

Mladoskop

Mladoskop

Mladoskop
VEČ ...|10. 5. 2019
Mladoskop

Nataša Ličen

Via positiva

VEČ ...|9. 5. 2019
Evropa potrebuje tišino

Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

Evropa potrebuje tišino

Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

družbakulturapogovorodnosiduhovnost

Via positiva

Evropa potrebuje tišino
Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.
VEČ ...|9. 5. 2019
Evropa potrebuje tišino
Rok Pogačnik, diakon, junija 2019 ima v Radovljici slovesnost nove maše, je bil sogovornik druge majske oddaje Via positiva, v Tednu Evrope in v Tednu molitve za duhovne poklice. Evropejci živimo večinoma dobro, z razmeroma visokim življenjskim standardom. Pa vendar je veliko evropejcev nezadovoljnih, izgublja pravi smisel. Evropi je treba vrniti duha, trdijo mnogi. Rok Pogačnik Evropo, njeno večkulturnost pozna, v pogovoru z njim smo iskali pozitivno in se spodbujali k odkrivanju drugačne, tudi duhovne razsežnosti.

Nataša Ličen

družbakulturapogovorodnosiduhovnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|9. 5. 2019
Izdelki iz ovčje volne

Številne možnosti lastnega izraza ponuja tudi dediščina. V rubriki smo govorili z Erno Korošec, ki je vse bolj prepoznavna po svoji liniji izdelkov iz ovčje volne, uporablja tudi statve. Vsakič, pravi, ko stopi pred občinstvo, mora ponuditi tudi kaj novega.

Izdelki iz ovčje volne

Številne možnosti lastnega izraza ponuja tudi dediščina. V rubriki smo govorili z Erno Korošec, ki je vse bolj prepoznavna po svoji liniji izdelkov iz ovčje volne, uporablja tudi statve. Vsakič, pravi, ko stopi pred občinstvo, mora ponuditi tudi kaj novega.

pogovorsvetovanjeizobraževanjenarava

Ni meje za dobre ideje

Izdelki iz ovčje volne
Številne možnosti lastnega izraza ponuja tudi dediščina. V rubriki smo govorili z Erno Korošec, ki je vse bolj prepoznavna po svoji liniji izdelkov iz ovčje volne, uporablja tudi statve. Vsakič, pravi, ko stopi pred občinstvo, mora ponuditi tudi kaj novega.
VEČ ...|9. 5. 2019
Izdelki iz ovčje volne
Številne možnosti lastnega izraza ponuja tudi dediščina. V rubriki smo govorili z Erno Korošec, ki je vse bolj prepoznavna po svoji liniji izdelkov iz ovčje volne, uporablja tudi statve. Vsakič, pravi, ko stopi pred občinstvo, mora ponuditi tudi kaj novega.

Nataša Ličen

pogovorsvetovanjeizobraževanjenarava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Stari način izdelovanja vrvi

Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Stari način izdelovanja vrvi
Franc Senekovič je svetovalec na kmetijah, pri svojem delu včasih na kmetijah še opazi ohranjene stare stroje ali kaj drugega zanimivega iz nekdanjega časa. Tako je odkril tudi leseni stroj za izdelovanje vrvi. Zdaj s pomočjo omenjenega stroja navdušuje mlajše generacije za obuditev nekdanjega znanja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Naš pogled

VEČ ...|7. 5. 2019
Evropejka

Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.

Evropejka

Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.

komentardružba

Naš pogled

Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.
VEČ ...|7. 5. 2019
Evropejka
Pred evropskimi volitvami razmišljanje v spodbudo ohranitve vrednot, ki oblikujejo današnji način življenja na stari celini. Z oddanim svojim glasom na evropskih volitvah sooblikujem družbo varnosti in miru za prihodnje rodove.

Nataša Ličen

komentardružba

Via positiva

VEČ ...|2. 5. 2019
Najboljše pogosto najdemo daleč od vsega

Dobri projekti odmevajo. Med temi je gotovo obisk ob srebrnem jubileju oddajanja radia Ognjišče skupine radijcev doline Baška grapa, kjer imamo veliko zvestih poslušalcev. Presenečeni smo vedno znova nad srčnostjo in svetovljanstvom slovenskih ljudi. Tako bi lahko opisali tudi Rudija Zgago ter Karmen Beguš. Rudi je obredel veliko sveta, svoj mir pa našel v odmaknjeni dolini sredi gora, v kraju svojih prednikov. Zadovoljen sem in hvaležen svojim prednikom, kaj vse so nam uspeli zapustiti, je pripovedoval. Karmen pa je vzor srčnosti in ljubezni do sočloveka.

Najboljše pogosto najdemo daleč od vsega

Dobri projekti odmevajo. Med temi je gotovo obisk ob srebrnem jubileju oddajanja radia Ognjišče skupine radijcev doline Baška grapa, kjer imamo veliko zvestih poslušalcev. Presenečeni smo vedno znova nad srčnostjo in svetovljanstvom slovenskih ljudi. Tako bi lahko opisali tudi Rudija Zgago ter Karmen Beguš. Rudi je obredel veliko sveta, svoj mir pa našel v odmaknjeni dolini sredi gora, v kraju svojih prednikov. Zadovoljen sem in hvaležen svojim prednikom, kaj vse so nam uspeli zapustiti, je pripovedoval. Karmen pa je vzor srčnosti in ljubezni do sočloveka.

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovor

Via positiva

Najboljše pogosto najdemo daleč od vsega
Dobri projekti odmevajo. Med temi je gotovo obisk ob srebrnem jubileju oddajanja radia Ognjišče skupine radijcev doline Baška grapa, kjer imamo veliko zvestih poslušalcev. Presenečeni smo vedno znova nad srčnostjo in svetovljanstvom slovenskih ljudi. Tako bi lahko opisali tudi Rudija Zgago ter Karmen Beguš. Rudi je obredel veliko sveta, svoj mir pa našel v odmaknjeni dolini sredi gora, v kraju svojih prednikov. Zadovoljen sem in hvaležen svojim prednikom, kaj vse so nam uspeli zapustiti, je pripovedoval. Karmen pa je vzor srčnosti in ljubezni do sočloveka.
VEČ ...|2. 5. 2019
Najboljše pogosto najdemo daleč od vsega
Dobri projekti odmevajo. Med temi je gotovo obisk ob srebrnem jubileju oddajanja radia Ognjišče skupine radijcev doline Baška grapa, kjer imamo veliko zvestih poslušalcev. Presenečeni smo vedno znova nad srčnostjo in svetovljanstvom slovenskih ljudi. Tako bi lahko opisali tudi Rudija Zgago ter Karmen Beguš. Rudi je obredel veliko sveta, svoj mir pa našel v odmaknjeni dolini sredi gora, v kraju svojih prednikov. Zadovoljen sem in hvaležen svojim prednikom, kaj vse so nam uspeli zapustiti, je pripovedoval. Karmen pa je vzor srčnosti in ljubezni do sočloveka.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjeodnosipogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa

Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

dediščinaizročilokulturadružba

Zakladi naše dediščine

Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.
VEČ ...|30. 4. 2019
Tehniška in filmska dediščina doline Baška grapa
Osvežili smo spomin na tretji vzpon iz serije obiskovanj oddajniških točk, šli smo na Kup, v sklopu radijskega srebrnega jubileja. Dolino Baške grape zaznamuje železniška ali tehniška dediščina, o tem je govoril Cveto Zgaga iz Društva Baška dediščina, pa tudi o njihovi edini tematski filmski poti v Evropi.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokulturadružba

Svetovalnica

VEČ ...|30. 4. 2019
Medicina sv. Hildegarde

Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.

Medicina sv. Hildegarde

Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.

svetovanjeizobraževanjeodnosizdravstvo

Svetovalnica

Medicina sv. Hildegarde
Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.
VEČ ...|30. 4. 2019
Medicina sv. Hildegarde
Medicina sv. Hildegarde je vse bolj prepoznavno in sprejeto znanje tudi med Slovenci. Deluje, pravi Veronika Plantan, ki je skupaj s soprogom dolga leta raziskovala njeno delo in načine zdravljenja.

Nataša Ličen

svetovanjeizobraževanjeodnosizdravstvo

Mladoskop

VEČ ...|26. 4. 2019
Karierna pot - Informativa 2019

V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.

Karierna pot - Informativa 2019

V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.

mladivzgojaizobraževanjepogovorinovativnostpodjetništvo

Mladoskop

Karierna pot - Informativa 2019
V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.
VEČ ...|26. 4. 2019
Karierna pot - Informativa 2019
V Mladoskopu smo zbrali nekaj najodmevnejših pogovorov z Informative 2019, katerih rdeča nit je spodbuditi k raziskovanju in pridobivanju informacij za uspešnejše kreiranje poklicne poti. Pogovarjali smo se z Markom Weilgunyem, Petrom Korščakom, Marjano Simčič Humar, Špelo Palčar, Bogdanom Zdovcem, Simono Škrlavaj Golec, Tino Premelč in Sabino Mikoletič Zalaznik.

Nataša Ličen

mladivzgojaizobraževanjepogovorinovativnostpodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 4. 2019
Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko

Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.

Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko

Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.

inovativnostizobraževanjepodjetnost

Ni meje za dobre ideje

Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko
Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.
VEČ ...|25. 4. 2019
Baška grapa razsvetljena, ko v dolini še vedeli niso za elektriko
Rubrika Ni meje za dobre ideje je nastala v Baški grapi. Dolina sredi gora je prebivalce že od nekdaj spodbujala k iskanju rešitev za boljše življenje. Pogosto so bili zaradi oddaljenosti povsem odvisni od svojega znanja in iznajdljivosti. Marjan Nagode je bil naš sogovornik.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjepodjetnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Grajska kapela sv. Jurija

Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.
VEČ ...|23. 4. 2019
Grajska kapela sv. Jurija
Ljubljanski grad ima kapelo, ki je posvečena sv. Juriju. Kot goreča in veri predana svetniška osebnost v simbolnem pomenu bedi nad prestolnico in s tem nad celotnim slovenskim narodom. O grajski kapeli in sv. Juriju smo na godovni dan svetnika govorili z jezuitom p. Jožetom Kokaljem.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

pogovorduhovnost

Svetovalnica

Velikonočni prazniki
Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.
VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki
Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Nataša Ličen

pogovorduhovnost

Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Via positiva

Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.
VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti
Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Ni meje za dobre ideje

Ovčja volna v več inovacijah
V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.
VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah
V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Za življenje

VEČ ...|13. 4. 2019
Osebna rast je rast v odnosih

Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.

Osebna rast je rast v odnosih

Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.

odnosipogovordružbaduhovnostvzgoja

Za življenje

Osebna rast je rast v odnosih
Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.
VEČ ...|13. 4. 2019
Osebna rast je rast v odnosih
Psihologinja, pisateljica, pesnica Alenka Rebula Tuta, ki jo redno povabimo k pogovoru v oddaji Za življenje, za danes in jutri pravi, v vsakem je želja po dobrem počutju in doživljanju globljega. Manj razširjena pa je zavest, da to lahko pride samo iz izbire in vsakodnevnega prizadevanja, da se to dogaja. Ljudje imamo danes malo časa, premalo za odnose in še manj za poglabljanje vase. Toda osebna rast pomeni prav to, življenje stremi k rasti, rastemo pa v odnosih.

Nataša Ličen

odnosipogovordružbaduhovnostvzgoja

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Radijski misijon 2019

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel
V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.
VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel
V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 4. 2019
Podjetje, kjer imata molitev in sodelovanje pomembno mesto

Tone Močenik, ki prihaja z družinskega podjetja Kotis, odkrito govori o moči molitve tudi v poslovnem okolju. Delujejo na področju tiska.

Podjetje, kjer imata molitev in sodelovanje pomembno mesto

Tone Močenik, ki prihaja z družinskega podjetja Kotis, odkrito govori o moči molitve tudi v poslovnem okolju. Delujejo na področju tiska.

odnosiposlovnost

Ni meje za dobre ideje

Podjetje, kjer imata molitev in sodelovanje pomembno mesto
Tone Močenik, ki prihaja z družinskega podjetja Kotis, odkrito govori o moči molitve tudi v poslovnem okolju. Delujejo na področju tiska.
VEČ ...|11. 4. 2019
Podjetje, kjer imata molitev in sodelovanje pomembno mesto
Tone Močenik, ki prihaja z družinskega podjetja Kotis, odkrito govori o moči molitve tudi v poslovnem okolju. Delujejo na področju tiska.

Nataša Ličen

odnosiposlovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Umetnost dviguje duha

Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Zakladi naše dediščine

Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.
VEČ ...|9. 4. 2019
Umetnost dviguje duha
Pravijo, da manjši narodi slabo poznajo odličnost svojih ljudi in njihovih del. To se velikokrat kaže tudi na področju dediščine. Stolnico Marijinega vnebovzetja v Kopru krasijo tudi tri vrhunska Carpaccieva slikarska dela. Umetnost je namenjena molitvi in kontemplaciji, pravi župnik dr. Primož Krečič. O lepotah Carpaccijevih del je govorila tudi slikarka in restavratorka Barbka Gosar Hirci.

Nataša Ličen

izročilokulturadediščinaduhovnostumetnost

Radijski misijon 2019

VEČ ...|8. 4. 2019
Je bil Bog kdaj najstnik?

Ob drugem večernem misijonskem pogovoru v živo so ob vsebini: Je bil Bog kdaj najstnik? razmišljali župnik Sašo Mugerli in gimnazijci Matej Turk, Daniel Kokelj, Ana Vogrin in Tomaž Žgur.

Je bil Bog kdaj najstnik?

Ob drugem večernem misijonskem pogovoru v živo so ob vsebini: Je bil Bog kdaj najstnik? razmišljali župnik Sašo Mugerli in gimnazijci Matej Turk, Daniel Kokelj, Ana Vogrin in Tomaž Žgur.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon 2019

Je bil Bog kdaj najstnik?
Ob drugem večernem misijonskem pogovoru v živo so ob vsebini: Je bil Bog kdaj najstnik? razmišljali župnik Sašo Mugerli in gimnazijci Matej Turk, Daniel Kokelj, Ana Vogrin in Tomaž Žgur.
VEČ ...|8. 4. 2019
Je bil Bog kdaj najstnik?
Ob drugem večernem misijonskem pogovoru v živo so ob vsebini: Je bil Bog kdaj najstnik? razmišljali župnik Sašo Mugerli in gimnazijci Matej Turk, Daniel Kokelj, Ana Vogrin in Tomaž Žgur.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019

Radijski misijon

VEČ ...|8. 4. 2019
Saso Mugerli: Je bil Bog kdaj najstnik?

Župnik v Šempetru pri Gorici Sašo Mugerli je med mladimi znan predvsem po svojih pesmih. Tema nagovora Je bil Bog tudi kdaj najstnik? je zastavljena teološko nekoliko izzivalno in izhaja iz sklepanja, da je Jezus Bog, kot človek pa je bil tudi najstnik. Najstništvo je izziv za vsakega starša, postavi se vprašanje, koliko zaupamo v mlade.

Saso Mugerli: Je bil Bog kdaj najstnik?

Župnik v Šempetru pri Gorici Sašo Mugerli je med mladimi znan predvsem po svojih pesmih. Tema nagovora Je bil Bog tudi kdaj najstnik? je zastavljena teološko nekoliko izzivalno in izhaja iz sklepanja, da je Jezus Bog, kot človek pa je bil tudi najstnik. Najstništvo je izziv za vsakega starša, postavi se vprašanje, koliko zaupamo v mlade.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon

Saso Mugerli: Je bil Bog kdaj najstnik?
Župnik v Šempetru pri Gorici Sašo Mugerli je med mladimi znan predvsem po svojih pesmih. Tema nagovora Je bil Bog tudi kdaj najstnik? je zastavljena teološko nekoliko izzivalno in izhaja iz sklepanja, da je Jezus Bog, kot človek pa je bil tudi najstnik. Najstništvo je izziv za vsakega starša, postavi se vprašanje, koliko zaupamo v mlade.
VEČ ...|8. 4. 2019
Saso Mugerli: Je bil Bog kdaj najstnik?
Župnik v Šempetru pri Gorici Sašo Mugerli je med mladimi znan predvsem po svojih pesmih. Tema nagovora Je bil Bog tudi kdaj najstnik? je zastavljena teološko nekoliko izzivalno in izhaja iz sklepanja, da je Jezus Bog, kot človek pa je bil tudi najstnik. Najstništvo je izziv za vsakega starša, postavi se vprašanje, koliko zaupamo v mlade.

Sašo MugerliNataša Ličen

Radijski misijon 2019

Radijski misijon

VEČ ...|8. 4. 2019
V Bogu je vedno nekaj najstniškega

P. Primož Jakop je razmišljal o Bogu kot najstniku. Na vprašanje mladih je odgovarjal tudi že takole: Mašniško posvečenje iz duhovnika ne naredi človeka brez čustev. V Bogu, pravi, je vedno nekaj najstniškega.

V Bogu je vedno nekaj najstniškega

P. Primož Jakop je razmišljal o Bogu kot najstniku. Na vprašanje mladih je odgovarjal tudi že takole: Mašniško posvečenje iz duhovnika ne naredi človeka brez čustev. V Bogu, pravi, je vedno nekaj najstniškega.

Radijski misijon 2019

Radijski misijon

V Bogu je vedno nekaj najstniškega
P. Primož Jakop je razmišljal o Bogu kot najstniku. Na vprašanje mladih je odgovarjal tudi že takole: Mašniško posvečenje iz duhovnika ne naredi človeka brez čustev. V Bogu, pravi, je vedno nekaj najstniškega.
VEČ ...|8. 4. 2019
V Bogu je vedno nekaj najstniškega
P. Primož Jakop je razmišljal o Bogu kot najstniku. Na vprašanje mladih je odgovarjal tudi že takole: Mašniško posvečenje iz duhovnika ne naredi človeka brez čustev. V Bogu, pravi, je vedno nekaj najstniškega.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019

Via positiva

VEČ ...|4. 4. 2019
Obsedeni s kontrolo nas hromi

Dr. Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Z njim smo govorili o skušnjavi kontrole, v katero smo se ujeli, o smislu dela in o pogostem nezadovoljstvu, ker nismo slišani. Če delamo samo zato, da bomo pohvaljeni, nismo na najboljši poti, pravi dr. Hozjan. Izhajati je treba iz sebe.

Obsedeni s kontrolo nas hromi

Dr. Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Z njim smo govorili o skušnjavi kontrole, v katero smo se ujeli, o smislu dela in o pogostem nezadovoljstvu, ker nismo slišani. Če delamo samo zato, da bomo pohvaljeni, nismo na najboljši poti, pravi dr. Hozjan. Izhajati je treba iz sebe.

družbaizobraževanjemladiodnosipogovorvzgoja

Via positiva

Obsedeni s kontrolo nas hromi
Dr. Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Z njim smo govorili o skušnjavi kontrole, v katero smo se ujeli, o smislu dela in o pogostem nezadovoljstvu, ker nismo slišani. Če delamo samo zato, da bomo pohvaljeni, nismo na najboljši poti, pravi dr. Hozjan. Izhajati je treba iz sebe.
VEČ ...|4. 4. 2019
Obsedeni s kontrolo nas hromi
Dr. Dejan Hozjan je izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Z njim smo govorili o skušnjavi kontrole, v katero smo se ujeli, o smislu dela in o pogostem nezadovoljstvu, ker nismo slišani. Če delamo samo zato, da bomo pohvaljeni, nismo na najboljši poti, pravi dr. Hozjan. Izhajati je treba iz sebe.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladiodnosipogovorvzgoja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|4. 4. 2019
Smo do inovativnosti prijazna družba?

O družbi, prijazni do inovativnosti ali ne, smo vprašali Marjana Sedeja, direktorja Lekarn Ljubljana, ki pravi, da je to dokaj zmedeno področje. Slovenec vse oprosti, le uspeha ne, je bil njegov odgovor. V kratkem pogovoru pojasni, zakaj misli tako.

Smo do inovativnosti prijazna družba?

O družbi, prijazni do inovativnosti ali ne, smo vprašali Marjana Sedeja, direktorja Lekarn Ljubljana, ki pravi, da je to dokaj zmedeno področje. Slovenec vse oprosti, le uspeha ne, je bil njegov odgovor. V kratkem pogovoru pojasni, zakaj misli tako.

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostposlovnost

Ni meje za dobre ideje

Smo do inovativnosti prijazna družba?
O družbi, prijazni do inovativnosti ali ne, smo vprašali Marjana Sedeja, direktorja Lekarn Ljubljana, ki pravi, da je to dokaj zmedeno področje. Slovenec vse oprosti, le uspeha ne, je bil njegov odgovor. V kratkem pogovoru pojasni, zakaj misli tako.
VEČ ...|4. 4. 2019
Smo do inovativnosti prijazna družba?
O družbi, prijazni do inovativnosti ali ne, smo vprašali Marjana Sedeja, direktorja Lekarn Ljubljana, ki pravi, da je to dokaj zmedeno področje. Slovenec vse oprosti, le uspeha ne, je bil njegov odgovor. V kratkem pogovoru pojasni, zakaj misli tako.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostposlovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Inovativno navduševanje otrok za dediščino

Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Zakladi naše dediščine

Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.
VEČ ...|2. 4. 2019
Inovativno navduševanje otrok za dediščino
Otroci nas posnemajo, tudi v odnosu do naravne in kulturne dediščine. Milena Brusnjak in Karin Lavin na izviren način v dediščino, ki je ne moremo ločevati na kulturno in naravno pravita, vpeljujeta mlade. Dediščina nas določa, zaradi nje smo, kar smo. Kako poglobljeno živeti z dediščino, kako jo prepoznati kot priložnost, sta povedali v kratkem pogovoru.

Nataša Ličen

dediščinaizročilokultura družbavzgojamladiotroci

Sol in luč

VEČ ...|2. 4. 2019
Martin Golob: O smislu, ter o pasteh in radostih današnjega časa.

Odraščal je na kmetiji v družbi petih bratov. Ob techno glasbi in Eminemu. Nekaj časa je bil počesan kot indijanec na irokezo!Danes je duhovnik v Srednji vasi v Bohinju, zelo priljubljen med mladimi in starejšimi farani, zaradi sodobnih elektronskih sredstev pa ga pozna veliko Slovencev. Sam o sebi pravi da je »tu zaradi ljudil«. Za oddajo Sol in luč se je duhovnik Martin Golob pogovarjal z Natašo Ličen

Martin Golob: O smislu, ter o pasteh in radostih današnjega časa.

Odraščal je na kmetiji v družbi petih bratov. Ob techno glasbi in Eminemu. Nekaj časa je bil počesan kot indijanec na irokezo!Danes je duhovnik v Srednji vasi v Bohinju, zelo priljubljen med mladimi in starejšimi farani, zaradi sodobnih elektronskih sredstev pa ga pozna veliko Slovencev. Sam o sebi pravi da je »tu zaradi ljudil«. Za oddajo Sol in luč se je duhovnik Martin Golob pogovarjal z Natašo Ličen

družbaduhovnostmladiodnosi

Sol in luč

Martin Golob: O smislu, ter o pasteh in radostih današnjega časa.
Odraščal je na kmetiji v družbi petih bratov. Ob techno glasbi in Eminemu. Nekaj časa je bil počesan kot indijanec na irokezo!Danes je duhovnik v Srednji vasi v Bohinju, zelo priljubljen med mladimi in starejšimi farani, zaradi sodobnih elektronskih sredstev pa ga pozna veliko Slovencev. Sam o sebi pravi da je »tu zaradi ljudil«. Za oddajo Sol in luč se je duhovnik Martin Golob pogovarjal z Natašo Ličen
VEČ ...|2. 4. 2019
Martin Golob: O smislu, ter o pasteh in radostih današnjega časa.
Odraščal je na kmetiji v družbi petih bratov. Ob techno glasbi in Eminemu. Nekaj časa je bil počesan kot indijanec na irokezo!Danes je duhovnik v Srednji vasi v Bohinju, zelo priljubljen med mladimi in starejšimi farani, zaradi sodobnih elektronskih sredstev pa ga pozna veliko Slovencev. Sam o sebi pravi da je »tu zaradi ljudil«. Za oddajo Sol in luč se je duhovnik Martin Golob pogovarjal z Natašo Ličen

Tadej SadarNataša Ličen

družbaduhovnostmladiodnosi

Za življenje

VEČ ...|30. 3. 2019
Ni negativnih čustev

Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

Ni negativnih čustev

Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

družbapogovorotrocimladikulturaodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Za življenje

Ni negativnih čustev
Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?
VEČ ...|30. 3. 2019
Ni negativnih čustev
Psiholog in psihoterapevt dr. Bogdan Polajner je govoril o čustvenem svetu. Strah, sram, predsodki in travme so lahko velika ovira na poti do zadovoljstva v življenju. Le kdo se ne srečuje z omenjenimi čustvi in doživljanji? Kako se soočati s strahovi, kako premagovati predsodke in kako graditi zaupanje vase?

Nataša Ličen

družbapogovorotrocimladikulturaodnosisvetovanjevzgojaizobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|29. 3. 2019
Meja med svobodnim in sovražnim govorom

Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

Meja med svobodnim in sovražnim govorom

Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

družbapogovormladiodnosiizobraževanjepolitikaduhovnostvzgoja

Mladoskop

Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.
VEČ ...|29. 3. 2019
Meja med svobodnim in sovražnim govorom
Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška Maribor pripravlja tako imenovani Dan D, dan za duhovnost, v katerem se posvečajo aktualnim in perečim vprašanjem zgodovine, znanosti, bioetike in družbe, ter jih osvetljujejo skozi pogled Katoliške Cerkve in njenega nauka. Gre za projektni dan z osnovnim konceptom soočanja mladih z vprašanji iz vsakdanjega življenja, na katera kot katoličani nimamo pravih odgovorov ali smo pri iskanju le teh v zadregi. O svobodnem ali sovražnem govoru so razmišljali dijaki Žiga, Matevž, Vita Jana in Maša ter profesorji Barbara Babšek, Ivo Kerže, Jure Levart in dr. Ivan Štuhec.

Nataša Ličen

družbapogovormladiodnosiizobraževanjepolitikaduhovnostvzgoja

Via positiva

VEČ ...|28. 3. 2019
Martin Golob: Če živiš v Bogu, ga lahko oznanjuješ

Martin Golob, župnik v Srednji vasi v Bohinju je znan tudi kot vlogar, avtor kratkih videov o življenju duhovnika. Z njim smo se pogovarjali o sodobni vlogi župnika, o sodobnih pristopih oznanjanja Boga in njegovega nauka, kako na njegovo delo gledajo sobrati. Pravi: Oče mi večkrat reče, ja le od česa je pa župnik lahko zmatran, saj mu zjutraj ni treba v štalo? Martin Golob je odprt sogovornik, iskriv in živahen.

Martin Golob: Če živiš v Bogu, ga lahko oznanjuješ

Martin Golob, župnik v Srednji vasi v Bohinju je znan tudi kot vlogar, avtor kratkih videov o življenju duhovnika. Z njim smo se pogovarjali o sodobni vlogi župnika, o sodobnih pristopih oznanjanja Boga in njegovega nauka, kako na njegovo delo gledajo sobrati. Pravi: Oče mi večkrat reče, ja le od česa je pa župnik lahko zmatran, saj mu zjutraj ni treba v štalo? Martin Golob je odprt sogovornik, iskriv in živahen.

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjeduhovnost

Via positiva

Martin Golob: Če živiš v Bogu, ga lahko oznanjuješ
Martin Golob, župnik v Srednji vasi v Bohinju je znan tudi kot vlogar, avtor kratkih videov o življenju duhovnika. Z njim smo se pogovarjali o sodobni vlogi župnika, o sodobnih pristopih oznanjanja Boga in njegovega nauka, kako na njegovo delo gledajo sobrati. Pravi: Oče mi večkrat reče, ja le od česa je pa župnik lahko zmatran, saj mu zjutraj ni treba v štalo? Martin Golob je odprt sogovornik, iskriv in živahen.
VEČ ...|28. 3. 2019
Martin Golob: Če živiš v Bogu, ga lahko oznanjuješ
Martin Golob, župnik v Srednji vasi v Bohinju je znan tudi kot vlogar, avtor kratkih videov o življenju duhovnika. Z njim smo se pogovarjali o sodobni vlogi župnika, o sodobnih pristopih oznanjanja Boga in njegovega nauka, kako na njegovo delo gledajo sobrati. Pravi: Oče mi večkrat reče, ja le od česa je pa župnik lahko zmatran, saj mu zjutraj ni treba v štalo? Martin Golob je odprt sogovornik, iskriv in živahen.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjeduhovnost

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 3. 2019
Bolj zdravi jogurti

Mlekarna Celeia je na trg vstopila z novimi mlečnimi proizvodi, z manj sladkorja in nižjo energijsko vrednostjo, so bolj zdravi in pristnejšega okusa. Ves čas so vpeti v inovacije in izboljšave. O tem je govoril direktor Marjan Jakob.

Bolj zdravi jogurti

Mlekarna Celeia je na trg vstopila z novimi mlečnimi proizvodi, z manj sladkorja in nižjo energijsko vrednostjo, so bolj zdravi in pristnejšega okusa. Ves čas so vpeti v inovacije in izboljšave. O tem je govoril direktor Marjan Jakob.

inovativnostizobraževanjezdravje

Ni meje za dobre ideje

Bolj zdravi jogurti
Mlekarna Celeia je na trg vstopila z novimi mlečnimi proizvodi, z manj sladkorja in nižjo energijsko vrednostjo, so bolj zdravi in pristnejšega okusa. Ves čas so vpeti v inovacije in izboljšave. O tem je govoril direktor Marjan Jakob.
VEČ ...|28. 3. 2019
Bolj zdravi jogurti
Mlekarna Celeia je na trg vstopila z novimi mlečnimi proizvodi, z manj sladkorja in nižjo energijsko vrednostjo, so bolj zdravi in pristnejšega okusa. Ves čas so vpeti v inovacije in izboljšave. O tem je govoril direktor Marjan Jakob.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjezdravje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Lepote Boča

Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.
VEČ ...|26. 3. 2019
Lepote Boča
Velikonočnice in cerkev sv. Miklavža iz 16. stoletja sta vidnejši znamenitosti Boča z okoliškimi travniki in gozdovi. O tem so spregovorili domačin, varuhinja velikonočnic in tamkajšnji župnik.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Za sožitje

VEČ ...|26. 3. 2019
Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov

Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov

Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjesvetovanjestarost

Za sožitje

Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov
Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.
VEČ ...|26. 3. 2019
Spoštovanje sebe je osnova vseh dobrih odnosov
Z dr. Jožetom Ramovšem smo se v marčevski oddaji Za sožitje dotaknili aktualnega demografskega stanja, starajoče družbe, osmišljanja staranja, spoštovanja sebe, osnov metod in orodij za boljše sožitje med nami. Obšli nismo niti marčevskih praznovanj in kako biti ne siten sebi in drugim.

Nataša Ličen

družbapogovorodnosivzgojaizobraževanjesvetovanjestarost

Sol in luč

VEČ ...|26. 3. 2019
Helena Rozman: O svoji kalvariji, podpori moža, petih otrocih in o tem kako sta jih morala soočiti z možnostjo, da mamice ne bo več.

»Vem, kako se počuti bolnik in ne želim dajati nasvetov v smislu ’saj bo šlo’. Lahko pa povem, kaj je tolažilo mene, kaj je pri meni delovalo...«Tako v pogovoru vedno nasmejana in pozitivna profesorica slovenščine in sociologije, Helena Rozman, ki je pred leti s kolegico Natašo Ličen spregovorila o svoji kalvariji.

Helena Rozman: O svoji kalvariji, podpori moža, petih otrocih in o tem kako sta jih morala soočiti z možnostjo, da mamice ne bo več.

»Vem, kako se počuti bolnik in ne želim dajati nasvetov v smislu ’saj bo šlo’. Lahko pa povem, kaj je tolažilo mene, kaj je pri meni delovalo...«Tako v pogovoru vedno nasmejana in pozitivna profesorica slovenščine in sociologije, Helena Rozman, ki je pred leti s kolegico Natašo Ličen spregovorila o svoji kalvariji.

duhovnostzdravstvo

Sol in luč

Helena Rozman: O svoji kalvariji, podpori moža, petih otrocih in o tem kako sta jih morala soočiti z možnostjo, da mamice ne bo več.
»Vem, kako se počuti bolnik in ne želim dajati nasvetov v smislu ’saj bo šlo’. Lahko pa povem, kaj je tolažilo mene, kaj je pri meni delovalo...«Tako v pogovoru vedno nasmejana in pozitivna profesorica slovenščine in sociologije, Helena Rozman, ki je pred leti s kolegico Natašo Ličen spregovorila o svoji kalvariji.
VEČ ...|26. 3. 2019
Helena Rozman: O svoji kalvariji, podpori moža, petih otrocih in o tem kako sta jih morala soočiti z možnostjo, da mamice ne bo več.
»Vem, kako se počuti bolnik in ne želim dajati nasvetov v smislu ’saj bo šlo’. Lahko pa povem, kaj je tolažilo mene, kaj je pri meni delovalo...«Tako v pogovoru vedno nasmejana in pozitivna profesorica slovenščine in sociologije, Helena Rozman, ki je pred leti s kolegico Natašo Ličen spregovorila o svoji kalvariji.

Tadej SadarNataša Ličen

duhovnostzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|22. 3. 2019
Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ

Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.

Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ

Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.

mladiotrociodnosisvetovanjeizobraževanješola

Svetovalnica

Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ
Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.
VEČ ...|22. 3. 2019
Barbara Mestnik o medvrstniških odnosih v OŠ
Kateri so danes najvidnejši izzivi v medvrstniškem socialnem odnosu? O izzivih in odzivih nanje je spregovorila Barbara Mestnik iz svetovalne pedagoške službe Osnovne šole Alojzija Šuštarja v Šentvidu v Ljubljani.

Nataša Ličen

mladiotrociodnosisvetovanjeizobraževanješola

Petkov večer

VEČ ...|22. 3. 2019
Koncert katoliških šol

Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.

Koncert katoliških šol

Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.

glasbamladikatoliške šole

Petkov večer

Koncert katoliških šol
Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.
VEČ ...|22. 3. 2019
Koncert katoliških šol
Ob Tednu katoliškega šolstva smo nagovorjeni k darovanju sredstev za dijake in učence iz socialno šibkejših družin, da bi vsi, ki želijo, uspešno zaključili šolanje. Potreb je veliko. V ta namen mladi iz vseh katoliških šol nastopijo na tradicionalnem dobrodelnem koncertu, s tem darujejo tisto, kar imajo, svoj talent in čas.

Nataša Ličen

glasbamladikatoliške šole

Mladoskop

VEČ ...|22. 3. 2019
Mladi vidimo stiske

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

Mladi vidimo stiske

Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

pogovorduhovnostizobraževanjemladiodnosivzgoja

Mladoskop

Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.
VEČ ...|22. 3. 2019
Mladi vidimo stiske
Z dijaki Škofijske klasične gimnazije, Tomažem, Lejlo, Juretom, Simonom, Janezom, Niko in Karolino, smo se ob Tednu katoliških šol, ki ima tudi dobrodelno noto, pogovarjali o sočutju, o prepoznavanju aktualnih socialnih stisk, tudi o aktivizmu in družbeni odgovornosti, o skrbi za boljši jutri za dobre odnose in čistejše okolje.

Nataša Ličen

pogovorduhovnostizobraževanjemladiodnosivzgoja

Via positiva

VEČ ...|21. 3. 2019
Živimo čim manj resno in čim bolj zares

Urban in Jasmina Praprotnik sta ambasadorja gibanja, posebej teka, ki je za vsakogar, pravita. Kako živeti polno, kako življenju dati več življenja, kako živeti zvesto, odgovorno in hvaležno za številne priložnosti, ki so nam dane? Spregovorila sta tudi o osebni rasti in partnerskem odnosu. Živeti čim manj resno in čim bolj zares, pravi Urban, Jasmina doda: V izogib negativizmu pojdite čim večkrat na zrak.

Živimo čim manj resno in čim bolj zares

Urban in Jasmina Praprotnik sta ambasadorja gibanja, posebej teka, ki je za vsakogar, pravita. Kako živeti polno, kako življenju dati več življenja, kako živeti zvesto, odgovorno in hvaležno za številne priložnosti, ki so nam dane? Spregovorila sta tudi o osebni rasti in partnerskem odnosu. Živeti čim manj resno in čim bolj zares, pravi Urban, Jasmina doda: V izogib negativizmu pojdite čim večkrat na zrak.

družbaizobraževanjemladinaravaodnosipogovor

Via positiva

Živimo čim manj resno in čim bolj zares
Urban in Jasmina Praprotnik sta ambasadorja gibanja, posebej teka, ki je za vsakogar, pravita. Kako živeti polno, kako življenju dati več življenja, kako živeti zvesto, odgovorno in hvaležno za številne priložnosti, ki so nam dane? Spregovorila sta tudi o osebni rasti in partnerskem odnosu. Živeti čim manj resno in čim bolj zares, pravi Urban, Jasmina doda: V izogib negativizmu pojdite čim večkrat na zrak.
VEČ ...|21. 3. 2019
Živimo čim manj resno in čim bolj zares
Urban in Jasmina Praprotnik sta ambasadorja gibanja, posebej teka, ki je za vsakogar, pravita. Kako živeti polno, kako življenju dati več življenja, kako živeti zvesto, odgovorno in hvaležno za številne priložnosti, ki so nam dane? Spregovorila sta tudi o osebni rasti in partnerskem odnosu. Živeti čim manj resno in čim bolj zares, pravi Urban, Jasmina doda: V izogib negativizmu pojdite čim večkrat na zrak.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjemladinaravaodnosipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 3. 2019
Postna akcija Exodus90

Dijaki šentviške Škofijske klasične gimnazije Jure, Simon in Janez so letošnji post vzeli zares, vključili so se v poseben, dokaj zahteven 90 dni trajajoči odpovedni izziv ali spodbudo, ki temelji na treh stebrih, Exodus 90. Računalnik uporabljajo le za delo, več molijo, skrbijo drug za drugega v smislu pogovora in duhovne opore, na telefonu so izbrisali vse aplikacije, ki ne služijo osnovni rabi komunikacije, tuširajo se z mrzlo vodo in še marsikaj.

Postna akcija Exodus90

Dijaki šentviške Škofijske klasične gimnazije Jure, Simon in Janez so letošnji post vzeli zares, vključili so se v poseben, dokaj zahteven 90 dni trajajoči odpovedni izziv ali spodbudo, ki temelji na treh stebrih, Exodus 90. Računalnik uporabljajo le za delo, več molijo, skrbijo drug za drugega v smislu pogovora in duhovne opore, na telefonu so izbrisali vse aplikacije, ki ne služijo osnovni rabi komunikacije, tuširajo se z mrzlo vodo in še marsikaj.

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostvzgojapostduhovnostmladi

Ni meje za dobre ideje

Postna akcija Exodus90
Dijaki šentviške Škofijske klasične gimnazije Jure, Simon in Janez so letošnji post vzeli zares, vključili so se v poseben, dokaj zahteven 90 dni trajajoči odpovedni izziv ali spodbudo, ki temelji na treh stebrih, Exodus 90. Računalnik uporabljajo le za delo, več molijo, skrbijo drug za drugega v smislu pogovora in duhovne opore, na telefonu so izbrisali vse aplikacije, ki ne služijo osnovni rabi komunikacije, tuširajo se z mrzlo vodo in še marsikaj.
VEČ ...|21. 3. 2019
Postna akcija Exodus90
Dijaki šentviške Škofijske klasične gimnazije Jure, Simon in Janez so letošnji post vzeli zares, vključili so se v poseben, dokaj zahteven 90 dni trajajoči odpovedni izziv ali spodbudo, ki temelji na treh stebrih, Exodus 90. Računalnik uporabljajo le za delo, več molijo, skrbijo drug za drugega v smislu pogovora in duhovne opore, na telefonu so izbrisali vse aplikacije, ki ne služijo osnovni rabi komunikacije, tuširajo se z mrzlo vodo in še marsikaj.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostvzgojapostduhovnostmladi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici

Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Zakladi naše dediščine

Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.
VEČ ...|19. 3. 2019
Izročilo Slovencev tik za mejo, v Trstu in okolici
Boris Pangerc je o dediščini Slovencev, ki živijo v Trstu in okolici, dejal, da jo morajo živeti, če je ne bi, bi jo izgubili, ker so obkroženi vsakodnevno z drugo kulturo. V rubriki je predstavil ozadja in in predstavil projekt, ki privablja tudi mlade generacije.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščinadružbavzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|14. 3. 2019
Vzgojitelj, ki dela na osebni rasti in duhovnosti, vzgaja celostno

Dr. Dejan Hozjan, izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je v Svetovalnici spregovoril o vplivu liberalizacije vrednot na vzgojo, o vlogi učiteljev z verskim ozadjem oziroma z dejavno osebno držo po osebnem razvoju, ki se odslikava tudi pri delu z učenci. Društvo katoliških pedagogog Slovenije letos obeležuje trideset let, dvajset let pa že izdaja revijo Vzgoja, ki je strokovna, a pisana poljudno, sodi v vsako vzgojno in izobraževalno ustanovo.

Vzgojitelj, ki dela na osebni rasti in duhovnosti, vzgaja celostno

Dr. Dejan Hozjan, izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je v Svetovalnici spregovoril o vplivu liberalizacije vrednot na vzgojo, o vlogi učiteljev z verskim ozadjem oziroma z dejavno osebno držo po osebnem razvoju, ki se odslikava tudi pri delu z učenci. Društvo katoliških pedagogog Slovenije letos obeležuje trideset let, dvajset let pa že izdaja revijo Vzgoja, ki je strokovna, a pisana poljudno, sodi v vsako vzgojno in izobraževalno ustanovo.

mladiodnosisvetovanjepogovordružbaduhovnostizobraževanje

Svetovalnica

Vzgojitelj, ki dela na osebni rasti in duhovnosti, vzgaja celostno
Dr. Dejan Hozjan, izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je v Svetovalnici spregovoril o vplivu liberalizacije vrednot na vzgojo, o vlogi učiteljev z verskim ozadjem oziroma z dejavno osebno držo po osebnem razvoju, ki se odslikava tudi pri delu z učenci. Društvo katoliških pedagogog Slovenije letos obeležuje trideset let, dvajset let pa že izdaja revijo Vzgoja, ki je strokovna, a pisana poljudno, sodi v vsako vzgojno in izobraževalno ustanovo.
VEČ ...|14. 3. 2019
Vzgojitelj, ki dela na osebni rasti in duhovnosti, vzgaja celostno
Dr. Dejan Hozjan, izredni profesor za področje pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je v Svetovalnici spregovoril o vplivu liberalizacije vrednot na vzgojo, o vlogi učiteljev z verskim ozadjem oziroma z dejavno osebno držo po osebnem razvoju, ki se odslikava tudi pri delu z učenci. Društvo katoliških pedagogog Slovenije letos obeležuje trideset let, dvajset let pa že izdaja revijo Vzgoja, ki je strokovna, a pisana poljudno, sodi v vsako vzgojno in izobraževalno ustanovo.

Nataša Ličen

mladiodnosisvetovanjepogovordružbaduhovnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 3. 2019
Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica

Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica

Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Ni meje za dobre ideje

Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica
Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.
VEČ ...|14. 3. 2019
Peter Florjančič - moje življenje je kot pravljica
Peter Florjančič, inovator svetovnega slovesa in slovenskega rodu z Bleda, je 5. marca dopolnil sto let. Njegovih je štiristo patentov, številne med njimi danes uporablja ves svet. Kljub letom še vedno razmišlja o izboljšavah ter jih ustvarja. Včasih ponoči niti spati ne more ob podoživljanju vsega, kar se mu je zgodilo in je doživel v življenju.

Nataša Ličen

izobraževanjepogovorodnosiinovativnostpodjetništvokulturavzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Gregorjevo

Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

izročilodružbadediščina

Zakladi naše dediščine

Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.
VEČ ...|12. 3. 2019
Gregorjevo
Na Gregorjevo se po starem ljudskem izročilu ženijo ptice. Dušica Kunaver, zbirateljica ljudskega gradiva, je nanizala nekaj najoprijemljivejših vsebin omenjenega dneva, ki je med prvimi znanilci pomladi.

Nataša Ličen

izročilodružbadediščina

Za življenje

VEČ ...|9. 3. 2019
Pretirana zaščita doseže prav obratno

Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.

Pretirana zaščita doseže prav obratno

Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.

odnosivzgojapogovorizobraževanjedružbamladi

Za življenje

Pretirana zaščita doseže prav obratno
Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.
VEČ ...|9. 3. 2019
Pretirana zaščita doseže prav obratno
Marko Juhant, specialni pedagog je v tokratni oddaji spregovoril o aktualni pobudi za spremembo šolskega sistema, kjer vidi številne prenagljene ideje ter pobude nestrokovnih podlag, govoril je tudi o osvetlitvi vloge žensk in moškega v družini, o pretirani želji po zaščiti otrok in mladostnikov, ki doseže več odpora in odklonov kot koristi. Pri vodenju in vzgajanju so pomembni predvsem načelni stebri, ki se jih vsi držimo, ter zgrajeno zaupanje v svoje otroke. Prezrli nismo niti obletnice smrti Bogdana Žorža, ki je bila 6. marca.

Nataša Ličen

odnosivzgojapogovorizobraževanjedružbamladi

Naš gost

VEČ ...|9. 3. 2019
Odprava žensk na severni pol

Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.

Odprava žensk na severni pol

Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.

izobraževanjenaravaodnosipogovordružba

Naš gost

Odprava žensk na severni pol
Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.
VEČ ...|9. 3. 2019
Odprava žensk na severni pol
Slovenija ima mnogo izjemnih žensk. Vsaka pa svojo zgodbo, ki so vredne deljenja. Med temi je na izpostavljenem mestu gotovo izkušnja Nataše Briški, novinarke, ki je lani /izbrana med 500-to prijavljenimi v 12-jst člansko mednarodno ekipo/ odšla na severni pol. Je aktivna na več področjih, pogovarjali smo se o njenem delu, razumevanju družbe in vlogi posameznika v njej, ter seveda o več kot tednu dni življenja v večnem ledu in pri skoraj minus štiridesetih stopinjah Celzija.

Nataša Ličen

izobraževanjenaravaodnosipogovordružba

Mladoskop

VEČ ...|8. 3. 2019
Igrano dokumentarni film o slovenski himni

Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.

Igrano dokumentarni film o slovenski himni

Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.

kulturamladidružbaizobraževanjeinfopogovor

Mladoskop

Igrano dokumentarni film o slovenski himni
Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.
VEČ ...|8. 3. 2019
Igrano dokumentarni film o slovenski himni
Vsa vas je držala skupaj, je o snemanju filma o nastanku slovenske himne z naslovom Zdravica povedala skupina ustvarjalcev omenjene filmske zgodbe iz Turističnega društva Podnanos. Ta kraj je bil že večkrat uporabljen za filmsko koliso, tudi pri snemanju prvega slovenskega filma. Stojan Vitežnik, prof. Jurij Rosa, režiser filma Nejc Furlan, Dejan Slokar, Jožica Kodre in Marjan Vovk so v Mladoskopu predstavili potek filmskega snemanja in ozadje zgodbe o nastanku himne slovenskega naroda.

Nataša Ličen

kulturamladidružbaizobraževanjeinfopogovor

Via positiva

VEČ ...|7. 3. 2019
Verjeti je treba vase in v svoje delo

Evelin Krajnc, strokovnjakinja trženja in prodaje je skozi svojo poslovno izkušnjo opisala, kje v želji po dobičku srečati in videti človeka? Kako poslovno uspešno delovati, obenem s posluhom za dobro širše družbe stmeti k napredku. Na trgu, posebej v turizmu, zmagujejo iskrene zgodbe in kakovostna ponudba.

Verjeti je treba vase in v svoje delo

Evelin Krajnc, strokovnjakinja trženja in prodaje je skozi svojo poslovno izkušnjo opisala, kje v želji po dobičku srečati in videti človeka? Kako poslovno uspešno delovati, obenem s posluhom za dobro širše družbe stmeti k napredku. Na trgu, posebej v turizmu, zmagujejo iskrene zgodbe in kakovostna ponudba.

turizempogovordružbaposlovnost

Via positiva

Verjeti je treba vase in v svoje delo
Evelin Krajnc, strokovnjakinja trženja in prodaje je skozi svojo poslovno izkušnjo opisala, kje v želji po dobičku srečati in videti človeka? Kako poslovno uspešno delovati, obenem s posluhom za dobro širše družbe stmeti k napredku. Na trgu, posebej v turizmu, zmagujejo iskrene zgodbe in kakovostna ponudba.
VEČ ...|7. 3. 2019
Verjeti je treba vase in v svoje delo
Evelin Krajnc, strokovnjakinja trženja in prodaje je skozi svojo poslovno izkušnjo opisala, kje v želji po dobičku srečati in videti človeka? Kako poslovno uspešno delovati, obenem s posluhom za dobro širše družbe stmeti k napredku. Na trgu, posebej v turizmu, zmagujejo iskrene zgodbe in kakovostna ponudba.

Nataša Ličen

turizempogovordružbaposlovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Globja ozadja pustnih obredov

Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.
VEČ ...|5. 3. 2019
Globja ozadja pustnih obredov
Dr. Verena Perko je razložila ozadje pusta, ki sega daleč nazaj in izvira iz želje prednikov preseči temne sile.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|18. 5. 2019
Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Slavko Avsenik (arhivski pogovor)

Slavko Avsenik je kljub neizmernemu talentu, trdemu garanju in izjemnim uspehom vedno in znova ostajal skromen, prijazen in prizemljen sogovornik. O, to je pa slučaj, je bil pogosto njegov odgovor na naša vprašanja v slogu: Kako je mogoče ... V skoraj dvajset let starem pogovoru boste slišali zakaj je bil vedno tako dobrodošel gost in kako je sam gledal na obdobje, ki je neponovljivo.

Jure Sešek

Slavko Avsenikavsenikova glasbapogovorkulturaglasbaNaš gost

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosidružbakomentarpolitika

Radijski misijon 2019

VEČ ...|13. 4. 2019
Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Večerni pogovor: Bil sem izgubljen in Si me našel

V sklepnem misijonskem večernem pogovoru na temo Bil sem izgubljen in Si me našel smo govorili z župnikom Damijanom Mlinaričem, Vesno Rak iz Neokatehumenata, Klemenom Plejičem iz Karitas, ki je ozdravljen odvisnik in Elizabeto Milunić iz skupnosti Deli Jezusa. Spregovorili so skozi svoje življenjske izkušnje, kje so spoznali in srečali Jezusa ter z njim polneje zaživeli.

Nataša Ličen

Radijski misijon 2019duhovnostpogovor

Doživetja narave

VEČ ...|17. 5. 2019
Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Srebrna diagonala, nastavitve kolesa (dr. Borut Fonda), planinska pot v Gradiški Turi

V oddaji smo predstavili namen našega kolesarjenja, ki se vse bolj priblužuje, kolesarski strokovnjak dr. Borut Fonda je spregovoril o pomenu pravih nastavitev kolesa, spregovorili pa smo tudi o odprtju nove zelo zahtevne planinske poti v Gradiški Turi in novi muzejsko-planinski transverzali.

Blaž Lesnik

infonaravašport

Za življenje

VEČ ...|18. 5. 2019
Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mokra družba. Sprejemljivost pitja. Na dolgi rok poguba.

Mateja Subotičanec

pogovorvzgojaizobraževanjekultura

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 5. 2019
O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

O koncertu srednjeveške glasbe v Crngrobu

Umetniški vodja Majskih koncertov v Crngrobu Janez Jocif o koncertu srednjeveške glasbe zasedbe Cappella Carniola.

Jože Bartolj

Janez JocifCappella Carniola

Naš pogled

VEČ ...|21. 5. 2019
Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Vse je relativno. Tudi ta trditev?!

Dežela z imenom Vse je relativno s svojo neskončno prostranostjo na koncu požre vsakogar, ki vstopi vanjo. Namesto z absolutno svobodo in posledično s srečo, svoje »državljane« pahne v praznino niča, absolutna relativnost namreč odvzame temeljno človeško poslanstvo: odgovoriti na vprašanje smisla, ki je ujeto v tri temeljne, absolutne resnice, ki tudi za teorijo relativnosti predstavljajo nepremagljivo oviro, namreč: da smo se rodili, da bivamo in da bomo nekoč umrli. In v te tri temeljne resnice, ki jim ne more uiti noben človek, v teku življenja butajo valovi z nenehnimi vprašanji o smislu.

Tadej Sadar

družbaduhovnostodnosidružbakomentarpolitika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2019
Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Gasilci so vedno pripravljeni

V maju goduje zavetnik gasilcev sv. Florjan. Praznik je priložnost za še večje mednarodno povezovanje prostovoljnih gasilcev, med njihovimi vrstami sta tudi Zvonko in Saša. S skupino mednarodno zastopanih prostovoljnih gasilcev so obiskali naše radijske prostore in povedali, kaj jih povezuje.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 5. 2019
Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na KGZ Ljubljana

Letošnja zima je bila zelo zahtevna za zorenje domačih suhomesnatih izdelkov, pravi Barbara Lapuh, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Kljub temu so nekaterim uspeli odlični izdelki. Vas zanima katerim? Prisluhnite!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2019
Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Mediacija

V Svetovalnici je bil naš gost Marko Iršič iz zavoda Rakmo. Gre za center za mediacijo in obvladovanje konfliktov. Spregovoril je o tem kako poteka proces in kako uspešen je.

Tanja Dominko

pogovorsvetovanjemediacija