Via positiva

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Via positiva

Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

VEČ ...|22. 7. 2021
Marjeta Krejči Hrastar

Marjeta Krejči Hrastar je fizioterapevtka, mati, žena, babica in v več metodah specializirana inštruktorica, z znanjem, s katerim lahko še učinkoviteje pomaga. V oddaji Via positiva smo jo podrobneje vprašali po teh metodah in nekaj osnovnih priporočilih ter izpostavili še ostala njena zanimanja. 

Nataša Ličen

družbapogovorizobraževanjesvetovanjeodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 7. 2021
Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

VEČ ...|22. 7. 2021
Od Lendave do morja

Poletje je čas tudi za poti, ki jih čez leto težje opravimo. Stric si je domislil, da bi svoji nečakinji, ki je slepa, s hojo od Lendave do morja pomagal pri uresničitvi življenjskega cilja.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 7. 2021
Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

kulturanaravadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

VEČ ...|20. 7. 2021
Tolminski gradovi in bovško narečje

Tolminski muzej je preko poletja pripravil razstavo na prostem, ki je na ogled na Mestnem trgu v Tolminu, z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb. Razstava odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. V rubriki smo povedali še, da bovški govor spada v obsoško narečje, govorijo ga od Predela in Vršiča preko Bovške kotline do Srpenice v porečju Soče. Zaradi geografskih danosti in zgodovinskih okoliščin so v govoru ohranjene številne arhaične posebnosti.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovina

Mladoskop

VEČ ...|16. 7. 2021
Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

mladidružbakulturapogovorglasba

Mladoskop

Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

VEČ ...|16. 7. 2021
Jerica Steklasa z videom za domovino

V Mladoskopu bomo gostili Jerico Steklasa, mlado operno pevko, ki je svoje znanje pridobivala na Dunaju. O domovini širi dober gals. Slovenija ji je, kot pravi, prva pokazala, da je svet lahko čudovit ter da moramo hoditi okrog z odprtimi očmi, da bi lahko prepoznali vse lepote sveta. Ob obletnici je izdelala kratek film, kot poklon Sloveniji in da bi nas spomnila na čudež življenja, nas spodbudila k miru in harmoniji. 

Nataša Ličen

mladidružbakulturapogovorglasba

Via positiva

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Via positiva

Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

VEČ ...|15. 7. 2021
Razvoj zavesti. Zakaj bi se razvijali?

Z leti izkušenj se bogatijo tudi spoznanja o življenju. Za kaj gre pri razvoju zavesti? Kaj imamo od tega, če se razvijamo? Kaj omogoča razvoj in kaj ga onemogoča?, smo se pogovarjali z doktorskim študentom sociologije, avtorjem knjige Razvoj zavesti, Davidom Cigojem.  

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|13. 7. 2021
Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

kulturanaravanetopirji

Zakladi naše dediščine

Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

VEČ ...|13. 7. 2021
Kakšna je simbioza narave in kulture?

V rubriki smo z biologom Primožem Presetnikom opisali prvo publikaciji o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je izšla kot del projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Številni pomembni objekti naše dediščine so tudi zatočišče teh koristnih živali.

Nataša Ličen

kulturanaravanetopirji

Za življenje

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

vzgojadružbaodnosiotroci

Za življenje

Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

VEČ ...|10. 7. 2021
Počitniški nasveti

Specialni pedagog Marko Juhant je odgovarjal na vaša poslušalcev. Pogovarjajmo se in si z izkušnjami pomagajmo pri vzgoji ter spremljanju tistih, ki jih imamo najraje, svojih otrok in mladih. 

Nataša Ličen

vzgojadružbaodnosiotroci

Naš gost

VEČ ...|10. 7. 2021
Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

življenjedružbapogovorkultura

Naš gost

Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

VEČ ...|10. 7. 2021
Mitja Okorn

Izreden prodor v deželo največjih filmskih zvezd je po trdem delu več desetletij in po uspešnih romantičnih filmih v Evropi, predvsem na Poljskem, dosegel režiser in scenarist Mitja Okorn. Kdo ne pozna filmov Pisma sv. Nikolaju, Planet samskih, kjer je ob režiji Mitja Okorn tudi avtor scenarija ter njegov režijski holivudski prvenec “Leto življenja”? V oddaji Naš gost smo ga vprašali po vrednotah, njegovem razumevanju družbe, tokov časa in se seveda zaustavili tudi pri filmu ob praznovanju 30-et letnice samostojnosti, ko je za osrednjo slovesnost tudi ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU zrežiral krajši film o osamosvajanju Slovenije kot širše tudi ostalih evropskih narodov. 

Nataša Ličen

življenjedružbapogovorkultura

Via positiva

VEČ ...|8. 7. 2021
Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

družbakoronaviruszdravstvopogovorsvetovanje

Via positiva

Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

VEČ ...|8. 7. 2021
Cepljenje ni politično vprašanje. Koliko argumentov stroke še potrebujemo za razumevanje tega dejstva?

Razmere ob epidemiji novo nastajajočih sevov virusa covid so resne in že dolgo vemo, da jih je neodgovorno, nedržavotvorno in v prvi vrsti nehumano zlorabljati v politične namene. Zakaj vseeno del javnost ne loči informacijskih zrn od plevela? Več kot govoriti resnico, pojasnjevati razmere na osnovi dejstev, preverjenih argumentov strokovnjakov, odgovorni ne morejo storiti. Končna odločitev je na strani posameznika. Pogovarjali smo se z dr. Milanom Krekom, direktorjem NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Smo sposobni slišati in prepoznati resnico tega trenutka? 

Nataša Ličen

družbakoronaviruszdravstvopogovorsvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|8. 7. 2021
Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Ni meje za dobre ideje

Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

VEČ ...|8. 7. 2021
Uspeh dijakov na naravoslovni in računalniški olimpijadi

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je nevladna in neprofitna organizacija z več kot 70-letno tradicijo dela z otroki in mladino na področju znanosti, naravoslovja in tehnike. Zveza je imela pomembno začetno vlogo pri uvajanju sodobne računalniške informatike v različne segmente slovenske družbe. Deluje na različnih področjih tehnike, kot so elektronika, robotika, konstruktorstvo in tehnologije obdelave materialov, ter na področju kemije, biologije, modelarstva in kmetijstva. Prizadeva si za dvig priljubljenosti znanosti in tehnike med otroki in mladimi ter za spodbujanje in razvijanje njihove ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega duha. V Singapurju se je odvijala 33. mednarodna računalniška olimpijada. V konkurenci 351 dijakov iz 88 držav je ekipa štirih dijakov iz Slovenije spet dosegla odličen uspeh in eno boljših uvrstitev, odkar se Slovenija udeležuje tega tekmovanja. Prva štiri mesta so zasedli mladi kitajski programerji.

Ravno tako so bili dijaki uspešni na letošnji evropski naravoslovni olimpijadi, kjer je sodelovalo 23 držav. Dosegli so srebrno odličje. Konkurenca je bila izredno močna. Mladi se preizkusijo v znanju na kar treh področjih, iz kemije, biologije in fizike. Je ena od redkih olimpijad, kjer mladi delajo po skupinah. Pogovarjali smo se z Mijo Kordež, ki je pri ZOTKS zadolžena za vodenje omenjenih tekmovanj. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvomladi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

kulturanaravadružbadediščinazgodovina

Zakladi naše dediščine

Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

VEČ ...|6. 7. 2021
Zaščita netopirjev v zaščitenih stavbah kulturne dediščine

Biologa in strokovnjaka za varstvo netopirjev Primož Presetnik in Aja Zamolo sta izdala prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine, ki je del LIFE integriranega projekta za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji. Analizirala sta popise netopirjev v zadnjih 20 letih, predstavljata najpomembnejše dele stavb za zatočišča netopirjev in njihovo tesno povezanost z zgodovinsko in kulturno pomembnimi objekti naše zgodovine. Naslovnico je oblikovala ilustratorka Hana Stupica po delu freske Stvarjenja sveta v hrastoveljski cerkvi Svete trojice, ki predstavlja nastanek živalstva in med upodobljenimi živalmi iz leta 1490 najdemo tudi netopirja.

 

Nataša Ličen

kulturanaravadružbadediščinazgodovina

Naš pogled

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

komentar

Naš pogled

O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

VEČ ...|6. 7. 2021
O moči, ki jo premore poezija naše samostojnosti

Kako ste?
Upam, da zadovoljno in pomirjeni. 
V počitniškem obdobju se spodobi vnašati v svoje trenutke kot med ostale več sproščenosti in več vere ter zaupanja v dobro. Gre za odločitev. Vsako jutro znova jo sprejemamo. Razumem tudi nasprotno, morda se upehani le prepuščate. 
Upam, da slednjih ni veliko. Kajti zaslužimo si, ob vseh izzivih (družbenih, zdravstvenih, političnih in povsem vsakdanjih za obstoj), ki se z nepopustljivim ritmom, kot valovi, neprestano zaganjajo ob nas, nekaj odmora. Morda ne samo odmor, ampak kar začasni izstop iz prepišnega v oaze mirnejšega. 
Naporno dogajanje, ki smo mu priče in ki posameznike dobesedno iztirja, sili v varen pristan, kjer lahko zadihamo, se okrepimo in ujamemo nekaj zagonskega vetra, ob katerem bomo zmogli s polnimi jadri naprej v viharne dni realnosti.  
Vsaj za nekaj dni me je obšlo takšno olajšanje ob praznovanju tridesetletnice države, ob slovesni prireditvi, ob vseh dogodkih in spominskih slovesnostih, ko smo obujali spomine na številne drzne in velikopotezne korake srčnih ljudi slovenske duše, v narodni matici ter zunaj nje, ki so pomagali spisati v zgodovini edinstveno, ne samo zgodbo, ampak slavospev, poezijo samostojnosti.
Veselje, hvaležnost in globoka zahvala ter poklon bolj ali manj poznanim osamosvojiteljem ter vsem, ki v srcu dobro mislijo in ljubijo to deželo, so me prežemali in se budili v meni v preteklih dneh. Osvežujoče, po vročici političnih zmed in občasno že prerazgretih mesecih merjenja moči. Kar se dogaja v naši družbi, je za marsikoga preveč. Utrujajoče, prav nič dobrega se ne izcimi ob vsakršnem pretiravanju. To vemo, ker smo izkusili, pa se vseeno vedno znova ujamemo na te limanice. Le kakšne skušnjave ali skušnjavec »zvabljajo« nekatere, da živijo v utvari, če bom glasen in surov, bom uspel? Le kaj vodi človeka v večno nezadovoljstvo, v iskanje slabega kljub kupu spodbudnega? Nevarno privlačno je takšno ravnanje in še preden se dobro zavemo, podobno kritično delujemo tudi sami. Ne potrebujemo ostrih nastopov ter silovitih nasprotovanj, posebej ne v času, ko nam z vsakega kota preti še korona in njeni novi sevi. 
Negotovost, ki jo spremlja, je že sama po sebi velik zalogaj za sodobnega človeka, ker ga tudi sistem, del katerega je, želi takšnega, ranljivega, vodljivega, nesamozavestnega, podhranjenega močnih in zdravih vrednot. Nismo odporni pred nepoznanim in nepredvidljivim. To je cokla naše civilizacije. 
Vedno je lahko bolje, kot je, pa vendar živimo v socialno dokaj varni družbi. Generacije smo bili tako vzgajani, da bo že kdo poskrbel za nas. Življenje pa ni takšno, sami moramo v čim boljših odnosih in povezavah z drugimi najti utirjenost, notranjo gotovost in vrednote, ki nas ne puščajo za kratek čas v višina adrenalina in nezdravega navdušenja, potem pa strmoglavimo v prepad nesmisla in obupavanja. Takšnega vrtoglavega miselnega toka je veliko v naši družbi.
Sem uporabnik sodobnih tehnologij, uporabnik, ne pa predani pripadnik. Od kod naša šibkost v soočanju s spremembami in negotovostjo jutrišnjega dne (kar je nenazadnje, da je paradoks še večji, edina predvidljivost, jutri bo gotovo kaj drugače kot danes)? Odgovor najdemo med drugim v rezultatu raziskave, ki jo omenja Madfred Spitzer v knjigi »Epidemija pametnih telefonov«, ki jo je izdala celovška Mohorjeva založba, o izpodrivanju besede »Mi«. Nadomestila jo je beseda »Jaz«. Dogajajo se velike psihološke spremembe, ki vodijo v že vidne nevrološke posledice. Pretirano poudarjanje o pomembnosti posameznika, njegove dragocenosti, edinstvenosti in zbiranja odobravanj preko številnih modelov klikanja in sledenja, je kot izplen prineslo vse več osamljenosti. Ti si poseben! Seveda sem, pa vi tudi, vsak od nas, a le ko svojo posebnost delim, jo oplemenitim v darovanju drugim. Kajti Sem ne sam v Sebi in zase, ampak osrečujoče Sem samo v kakovostnem in sprotnem odnosu z Ostalimi. Kaj pa nas uči Sveta Trojica drugega, kot prav to? Odnosa. Človeka hrani odnos. Čim smo izločeni, odrinjeni, ne vključeni, smo ne-srečni. Navkljub tisočim ali več odobravajočim klikom in sledljivcem. Skratka, beseda »Jaz« je za skoraj polovico v zadnjih štiridesetih letih poskočila v uporabi in izpodrinila ter globoko proti dnu potisnila uporabo besede »Mi«. To je le eden izmed številnih dokazov o spremenjeni psihološki naravnanosti in dobesedno spremenjenem delovanju možganov sodobnih generacij.     
Če se vrnem na izhodišče, samostojnost smo zagotovo dosegli zato, ker smo dali prednost besedi »Mi« in smo hvala Bogu našli moč ter v kritičnih trenutkih nekoliko vstran potisnili besedo »Jaz«. Je bil ta trenutek modrosti izmoljen, morda izsanjan in v hrepenenju udejanjen preko rodov prednikov? Na današnji dan se je rodil Jakob Aljaž, velika osebnost domoljubja in narodne zavesti, Globlje v pregledu zgodovine je zapisano ime misijonarja Knobleharja, prav tako domoljuba in velikega prijatelja vseh ljudi, ne glede na različnosti, ki je prinašal Duha v dežele in med skupnosti, kjer je nagon še prevladal neko višjo duhovno vrednost človeka. Naj omenim še letalca Rusjana, prav tako rojenega na današnji dan, velikana neslutenih sanj in vizij, za večnost pa sta se na današnji dan rodila jezikoslovec Čop, kritik in tvorec besed, saj besede so kri naroda, njegova preživetvena, poživljajoča moč, in škof Vovk, ki je ljubil narod in slovenskega človeka, ter za to plačal visoko ceno, v časih, ko je slovensko idejo skušal premagati veter drugačne naveze narodov. 
Ob včerajšnjem prazniku sozavetnikov Evrope, svetih slovanskih bratov, smo danes znova na razpotju in v nekakšnem vakuumu državne zavesti. Kdo smo? Kaj ohranjati in spoštovati, komu slediti, za katere vrednote se boriti, da ne bomo prihodnosti in upov svojih otrok zapravili in jih pahnili v prepad brez dna, brez smisla in radosti? 
Velika vprašanja in tudi priložnosti so pred nami, prepričana sem, da se bomo znali odzvati, kot najbolje vemo in znamo, če ne bomo pozabili na Duha, na tisto več, kar nas prežema. Če bomo pozabili vsaj občasno na »Jaz« in njegovo nenasitno lakoto potrditve ter dali večkrat prednost besedi »Mi« in vsemu, kar jo obkroža in jo določa.
Manjkrat »Jaz« in večkrat »Mi« želim sebi in vam. Ker verjamem v odnos. Ne izneverimo se Bogu in ne življenju, to je ključno.  Kot je dejal škof Vovk: »Velik je današnji napredek in je vedno večji. Različni stroji brnijo svojo pesem na zemlji, pod zemljo in tudi visoko v zraku. Toda v tem brnenju in vrvenju sveta pogosto pogrešamo sladke pesmi o pravem miru. Naši starši so spoštovali svetost zakona, zato je Bog blagoslovil naš narod, da je rastel in se množil, da je celil strašne rane, ki mu jih je sekal čas... Samo iz take resne službe Bogu in življenju se bomo ohranili tudi zanaprej.«

Nataša Ličen

komentar

Mladoskop

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Mladoskop

Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

VEČ ...|2. 7. 2021
Počitniške vsebine Katoliške mladine in obdobje mladih

Pri Katoliški mladini so za poletje pripravili raznovrstne vsebine. Predstavili sta jih Andreja Perc in Klara Rogina. Spregovorili sta tudi o Stični mladih, ki se znova vrača na izvorno prizorišče. O posebnem pastoralnem obdobju mladih, ki se mu bližamo in ga pripravljajo v Uradu za mlade pri Slovenski škofovski konferenci, uradno se začne v nedeljo pred Stično mladih, pa je spregovoril Matevž Mehle.   

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostizobraževanjepogovorodnosisvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 7. 2021
Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

izobraževanjetehnologijapodjetništvoinovativnostdružba

Ni meje za dobre ideje

Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

VEČ ...|1. 7. 2021
Družinskemu podjetju Intra lighting nagrada odličnosti

EY Slovenija je z nagrado odličnosti za družinsko podjetje 2021 nagradila podjetje Intra lighting. Primorsko podjetje po treh desetletjih prevzema druga generacija v družini, ki nadaljuje z doseganjem mednarodnega uspeha: letno proizvedejo 200 tisoč svetil in ustvarijo preko 30 milijonov evrov prometa. »Biti izbran za zmagovalca je velika čast, še posebej, ker v podjetništvu ne obstajata srebrna in bronasta medalja, vedno je samo zlata – ali si dobil posel ali si vlagal, pa ga nisi dobil. Nagrada je vsekakor še večja spodbuda in motivacija,« je ob prejemu nagrade izpostavil Marino Furlan, ustanovitelj in predsednik podjetja.

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoinovativnostdružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 6. 2021
Krajinski park Kolpa

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

Krajinski park Kolpa

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

kulturanaravadediščinaizročilookolje

Zakladi naše dediščine

Krajinski park Kolpa

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

VEČ ...|29. 6. 2021
Krajinski park Kolpa

V Krajinskem parku Kolpa, ki je biotsko zelo raznolik, so ob Mednarodnem dnevu naravnih parkov praznovali s prikazom zakladov Bele krajine, med katerimi so tudi številne obrti. Pogovarjali smo se z direktorjem parka Borisom Grabrijanom. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilookolje

Mladoskop

VEČ ...|25. 6. 2021
Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

mladidružbapogovorpraznik

Mladoskop

Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

VEČ ...|25. 6. 2021
Mladi Sloveniji

Dijaki Gimnazije Želimlje so ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, na Dan državnosti, opisali svoj odnos do rodne zemlje, do zgodovine in tudi, kateri so jim najljubši kotički domovine ter zakaj so radi in ponosni Slovenci? 

Nataša Ličen

mladidružbapogovorpraznik

Via positiva

VEČ ...|24. 6. 2021
Niko Mihelič: Naučiti se moramo, da stvari, za katere se odločimo, storimo dobro in so varne

Ob dnevu kolesarsko - pohodniškega podviga Od morja do Triglava skupine radijskih sodelavcev v poklon in hvaležnost za 30 let samostojnosti Slovenije, in na predvečer Dneva državnosti, smo gostili Nika Miheliča. Zavednega Slovenca, mnogim poznanega strokovnjaka izpred desetletij hitrega športa in nepozabnega v vlogi komentatorja. Pogovor, v katerem smo povezali vrhunski šport, disciplino, vztrajnost z domoljubljem.  

Niko Mihelič: Naučiti se moramo, da stvari, za katere se odločimo, storimo dobro in so varne

Ob dnevu kolesarsko - pohodniškega podviga Od morja do Triglava skupine radijskih sodelavcev v poklon in hvaležnost za 30 let samostojnosti Slovenije, in na predvečer Dneva državnosti, smo gostili Nika Miheliča. Zavednega Slovenca, mnogim poznanega strokovnjaka izpred desetletij hitrega športa in nepozabnega v vlogi komentatorja. Pogovor, v katerem smo povezali vrhunski šport, disciplino, vztrajnost z domoljubljem.  

družbapogovor

Via positiva

Niko Mihelič: Naučiti se moramo, da stvari, za katere se odločimo, storimo dobro in so varne

Ob dnevu kolesarsko - pohodniškega podviga Od morja do Triglava skupine radijskih sodelavcev v poklon in hvaležnost za 30 let samostojnosti Slovenije, in na predvečer Dneva državnosti, smo gostili Nika Miheliča. Zavednega Slovenca, mnogim poznanega strokovnjaka izpred desetletij hitrega športa in nepozabnega v vlogi komentatorja. Pogovor, v katerem smo povezali vrhunski šport, disciplino, vztrajnost z domoljubljem.  

VEČ ...|24. 6. 2021
Niko Mihelič: Naučiti se moramo, da stvari, za katere se odločimo, storimo dobro in so varne

Ob dnevu kolesarsko - pohodniškega podviga Od morja do Triglava skupine radijskih sodelavcev v poklon in hvaležnost za 30 let samostojnosti Slovenije, in na predvečer Dneva državnosti, smo gostili Nika Miheliča. Zavednega Slovenca, mnogim poznanega strokovnjaka izpred desetletij hitrega športa in nepozabnega v vlogi komentatorja. Pogovor, v katerem smo povezali vrhunski šport, disciplino, vztrajnost z domoljubljem.  

Nataša Ličen

družbapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 6. 2021
30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

družbaizobraževanjepogovor

Ni meje za dobre ideje

30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

VEČ ...|24. 6. 2021
30 vrhov za 30 let

Slovenci radi hodimo v gore. Le kaj nas vabi v višave? Karkoli že, mora biti zelo vabljivo in v simboliki močno, tako smo ob 30-ti obletnici Slovenije vabljeni, da se našim hribom poklonimo s projektom “30 vrhov za 30 let”. Od kod ideja in pobuda, je povedal vodja projekta Franci Donko. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjepogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 6. 2021
Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

dediščinaizročilorokodelstvo

Zakladi naše dediščine

Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

VEČ ...|22. 6. 2021
Venci sv. Ivana

Dušana Švagelj iz Štanjela je opisala venčke sv. Ivana, oziroma kresniške venčke, ki jih izdelujejo na predvečer praznika omenjenega svetnika. Tradicijo izdelovanja, običaj pletenja, venčkov so obudili v devetdesetih letih. Venec ni samo v okras, kakšna je njegova globlja simbolika in kolikšna priljubljenost med domačini, izveste v kratkem pogovoru.   

Nataša Ličen

dediščinaizročilorokodelstvo

Via positiva

VEČ ...|17. 6. 2021
Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvo

Via positiva

Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

VEČ ...|17. 6. 2021
Simon Cerar, direktor podjetja SAM: Največji kapital podjetja so ljudje

V letu 1991, ko se je Slovenija osamosvojila in je bilo dovoljeno podjetništvo ter zasebni kapital, so se rojevala tudi podjetja, ki so uspešna še danes. Eno izmed njih je SAM, ki ima sedež v Jaršah pri Domžalah, svoje poslovalnice pa po vsej Sloveniji. Z njim Radio Ognjišče že dolgo dobro sodeluje, ljudje v podjetju so naši poslovni prijatelji. Za intervju smo prosili direktorja Simona Cerarja, ki je spregovoril o svojih začetkih, načrtih ter tudi o svojih največjih željah in izzivih. Njegova najpomembnejša naloga v podjetju je, pravi, dobro počutje in sodelovanje zaposlenih. 

Nataša Ličen

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvo

Mladoskop

VEČ ...|17. 6. 2021
Pesnika Škofijske gimnazije Vipava

Dijaka Škofijske gimnazije Vipava, Jakob Domenik, ki je napisal pesnitev po zgledu Prešernovega Krsta pri Savici, posvetil jo je domovini, in Inge Novinc, ki  je izdala pesniško zbirko, o ljubezni, sta navdihujoča mlada poeta. Predstavila sta svoje delo, ljubezen do pisanja, poezije in razmišljala tudi, kako umetnost besede približati ostalim.  

Pesnika Škofijske gimnazije Vipava

Dijaka Škofijske gimnazije Vipava, Jakob Domenik, ki je napisal pesnitev po zgledu Prešernovega Krsta pri Savici, posvetil jo je domovini, in Inge Novinc, ki  je izdala pesniško zbirko, o ljubezni, sta navdihujoča mlada poeta. Predstavila sta svoje delo, ljubezen do pisanja, poezije in razmišljala tudi, kako umetnost besede približati ostalim.  

mladidružbapogovorkultura

Mladoskop

Pesnika Škofijske gimnazije Vipava

Dijaka Škofijske gimnazije Vipava, Jakob Domenik, ki je napisal pesnitev po zgledu Prešernovega Krsta pri Savici, posvetil jo je domovini, in Inge Novinc, ki  je izdala pesniško zbirko, o ljubezni, sta navdihujoča mlada poeta. Predstavila sta svoje delo, ljubezen do pisanja, poezije in razmišljala tudi, kako umetnost besede približati ostalim.  

VEČ ...|17. 6. 2021
Pesnika Škofijske gimnazije Vipava

Dijaka Škofijske gimnazije Vipava, Jakob Domenik, ki je napisal pesnitev po zgledu Prešernovega Krsta pri Savici, posvetil jo je domovini, in Inge Novinc, ki  je izdala pesniško zbirko, o ljubezni, sta navdihujoča mlada poeta. Predstavila sta svoje delo, ljubezen do pisanja, poezije in razmišljala tudi, kako umetnost besede približati ostalim.  

Nataša Ličen

mladidružbapogovorkultura

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 6. 2021
Jelka Verk II.

Jelka Verk je sicer doma v organizaciji dogodkov, v zadnjem letu pa se je uspešno predstavila tudi po edinstveni in zelo inovativni ideji, po personalizirano ukrojenih jaknah, ki jih v paketu po naročilu prejmemo na dom, mi jih le še zašijemo. Česa podobnega v svetu še ni. Ideja se razvija in dobiva nove poudarke, vse več sodelujočih, vključenih, tudi takšnih, za katere v družbe ni toliko posluha.     

Jelka Verk II.

Jelka Verk je sicer doma v organizaciji dogodkov, v zadnjem letu pa se je uspešno predstavila tudi po edinstveni in zelo inovativni ideji, po personalizirano ukrojenih jaknah, ki jih v paketu po naročilu prejmemo na dom, mi jih le še zašijemo. Česa podobnega v svetu še ni. Ideja se razvija in dobiva nove poudarke, vse več sodelujočih, vključenih, tudi takšnih, za katere v družbe ni toliko posluha.     

podjetništvogospodarstvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Jelka Verk II.

Jelka Verk je sicer doma v organizaciji dogodkov, v zadnjem letu pa se je uspešno predstavila tudi po edinstveni in zelo inovativni ideji, po personalizirano ukrojenih jaknah, ki jih v paketu po naročilu prejmemo na dom, mi jih le še zašijemo. Česa podobnega v svetu še ni. Ideja se razvija in dobiva nove poudarke, vse več sodelujočih, vključenih, tudi takšnih, za katere v družbe ni toliko posluha.     

VEČ ...|17. 6. 2021
Jelka Verk II.

Jelka Verk je sicer doma v organizaciji dogodkov, v zadnjem letu pa se je uspešno predstavila tudi po edinstveni in zelo inovativni ideji, po personalizirano ukrojenih jaknah, ki jih v paketu po naročilu prejmemo na dom, mi jih le še zašijemo. Česa podobnega v svetu še ni. Ideja se razvija in dobiva nove poudarke, vse več sodelujočih, vključenih, tudi takšnih, za katere v družbe ni toliko posluha.     

Nataša Ličen

podjetništvogospodarstvoinovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|15. 6. 2021
Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

kulturanaravazgodovinaduhovnostmladi

Zakladi naše dediščine

Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

VEČ ...|15. 6. 2021
Dediščina cistercianov skozi oči mladih

V Muzeju krščanstva na Slovenskem so postavili občasno razstavo o delovanju cistercianov in njihovem vplivu na življenje ter kulturno krajino Dolenjske. Govorili smo s Saro Primec. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovinaduhovnostmladi

Za življenje

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Za življenje

Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

VEČ ...|12. 6. 2021
Biti iskreno v sebi in kakovostno v odnosih z drugimi

Pogovorne oddaje z Alenko Rebula Tuta ustvarjamo ob vsebinski podpori knjige Obljubljena dežela, katere avtorici sta go. Alenka in Josipa Prebeg. Narava je kraljestvo različnosti, tako je tudi s človekom. Vsak od nas je poseben. Prav naša drugačnost je največje bogastvo naše družine. Zato pazimo drug na drugega, kot na vrednoto. Sprejmimo, da dedek drugače razmišlja, babica še bolj. Kako se učimo sprejemanja in pogovora, ki rodi sadove in ne razdvaja? S sposobnostjo povezovalnega izražanja se ne rodimo, tega se učimo, pravi Alenka Rebula. 

Nataša Ličen

vzgojapogovorodnosimladiizobraževanjepsihologija

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 6. 2021
Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvoinovativnost

Ni meje za dobre ideje

Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

VEČ ...|10. 6. 2021
Jelka Verk z unikatnim ukrojenim modelom navdušuje

Jelka Verk je solastnica družbeno odgovorne blagovne znamke More than beauty. Prva na svetu je ustvarila kreacije, ki jih lahko naročimo, kot po meri ukrojen model, ter pripravljeno prejmemo na dom, kjer sami le še zašijemo in dobimo vrhunski kos oblačila. Če šivalnega stroja nimamo, pa izbrani kos zašijejo v Varstveno delovnem centru. Vključevanje, sodelovanje, skrb za sočloveka, preudarnejše trošenje, ter da bi z oblačili poudarjali vrednote, za katerimi stojimi, so sporočila, ki jih Jelka vnaša v svoje delo ter jih želi širiti med ljudi.    

Nataša Ličen

družbaodnosigospodarstvoposlovnostpodjetništvoinovativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

kulturadediščinaizročilozgodovinaspominizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

VEČ ...|8. 6. 2021
Trubarjeva domačija

Trubarjeva domačija v Rašici na Dolenjskem ponuja veliko zgodb. Poleg domačije, ki je bila obnovljena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sta znamenita tudi žaga in mlin. V krajšem pogovoru nam je domačijo opisal Andrej Perhar. Pomen Trubarjevega dela za Slovence pa opisal aktualni župan Velikih Lašč dr. Tadej Malovrh.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinaspominizobraževanje

Sol in luč

VEČ ...|8. 6. 2021
Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

družbakulturaodnosi

Sol in luč

Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

VEČ ...|8. 6. 2021
Feri Lainšček: Verjetno mora človek prehoditi določeno pot, da zmore obrusiti svoj ego. Ljubezen ni trgovina.

Za tokratno oddajo Sol in luč smo izbrali nekaj odlomkov iz intervjuja s pesnikom in pisateljem, Ferijem Lainščkom, o katerem so v utemeljitev ob Prešernovi nagradi zapisali tudi naslednje besede: »Pisateljeva umetniška dela, ukoreninjena v slovensko pokrajino, odražajo njegovo veliko ljubezen do domovine, hkrati pa sestavljajo podobe njegove duhovne biografije. Njihova osrednja tema je človekovo iskanje identitete in bivanjskega smisla v še tako težkih okoliščinah, iskanje harmonije s svetom, ki jo omogoča ljubezen do sočloveka.« Ob bližnjem prazniku domovine bi bilo tem besedam težko kaj dodati. Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji Via positiva, ki jo pripravlja Nataša Ličen.

Tadej Sadar

družbakulturaodnosi

Mladoskop

VEČ ...|4. 6. 2021
Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

mladidružbapogovorsvetovanjeizobraževanje

Mladoskop

Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

VEČ ...|4. 6. 2021
Movit - priložnosti za mlade

Ob Evropskem tednu mladih smo se pogovarjali o aktivnostih Movita, Zavoda za razvoj mobilnosti mladih, ki izvaja naloge Nacionalne agencije v programih EU na področju mladine. S Tinkaro Bizjak, vodjo informiranja in podpore na Movitu ter z Barbaro Masnik, zunanjo sodelavko in koordinatorico Evrospkega tedna mladih v Sloveniji, smo se pogovarjali o trenutnih najvidnejših izzivih in tudi številnih priložnostih za mlade, ter o izsledkih raziskave Mladina 2020, ki se periodično izvede vsakih deset let in je dober pokazatelj trendov oziroma smernic v življenju mladih.   

Nataša Ličen

mladidružbapogovorsvetovanjeizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|3. 6. 2021
Mitja Markovič: Ustvarjeni smo v Ljubezni. Verujemo v odnos.

Ob Telovem smo se pogovarjali z duhovnikom Mitjo Markovičem, župnikom v župniji Krško - Videm ob Savi. Kako povezovati starodavno tradicijo krščanstva z novimi pristopi in tudi pričakovanji sodobnega vernika? Kako opazuje in prepoznava tokove v družbi, kako se nanje odziva v svoji duhovniški službi ter kje najde mesto za prinašanje dobrega in Božjega? 

Mitja Markovič: Ustvarjeni smo v Ljubezni. Verujemo v odnos.

Ob Telovem smo se pogovarjali z duhovnikom Mitjo Markovičem, župnikom v župniji Krško - Videm ob Savi. Kako povezovati starodavno tradicijo krščanstva z novimi pristopi in tudi pričakovanji sodobnega vernika? Kako opazuje in prepoznava tokove v družbi, kako se nanje odziva v svoji duhovniški službi ter kje najde mesto za prinašanje dobrega in Božjega? 

družbaduhovnostpogovorodnosi

Via positiva

Mitja Markovič: Ustvarjeni smo v Ljubezni. Verujemo v odnos.

Ob Telovem smo se pogovarjali z duhovnikom Mitjo Markovičem, župnikom v župniji Krško - Videm ob Savi. Kako povezovati starodavno tradicijo krščanstva z novimi pristopi in tudi pričakovanji sodobnega vernika? Kako opazuje in prepoznava tokove v družbi, kako se nanje odziva v svoji duhovniški službi ter kje najde mesto za prinašanje dobrega in Božjega? 

VEČ ...|3. 6. 2021
Mitja Markovič: Ustvarjeni smo v Ljubezni. Verujemo v odnos.

Ob Telovem smo se pogovarjali z duhovnikom Mitjo Markovičem, župnikom v župniji Krško - Videm ob Savi. Kako povezovati starodavno tradicijo krščanstva z novimi pristopi in tudi pričakovanji sodobnega vernika? Kako opazuje in prepoznava tokove v družbi, kako se nanje odziva v svoji duhovniški službi ter kje najde mesto za prinašanje dobrega in Božjega? 

Nataša Ličen

družbaduhovnostpogovorodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|3. 6. 2021
Inovativne poti v približevanju cvetja ljudem

Junij je mesec vrtnic. Nekoč je imelo cvetje močno sporočilno vrednost in simboliko. Danes, ko se zdi, da nam je vse in ves čas na voljo, smo duhovno plat cvetja morda nekoliko potisnili ob rob. Matjaž Mastnak je s sodelavci in v sodelovanju različnih strok obral marsikatero inovativno pot, ki sodobnega človeka spet popelje v globlji, duhovni svet cvetja. Med takšnimi dobrimi idejami je tudi publikacija Cvetje in ženske, ki je nastalo v sodelovanju z Narodno galerijo.   

Inovativne poti v približevanju cvetja ljudem

Junij je mesec vrtnic. Nekoč je imelo cvetje močno sporočilno vrednost in simboliko. Danes, ko se zdi, da nam je vse in ves čas na voljo, smo duhovno plat cvetja morda nekoliko potisnili ob rob. Matjaž Mastnak je s sodelavci in v sodelovanju različnih strok obral marsikatero inovativno pot, ki sodobnega človeka spet popelje v globlji, duhovni svet cvetja. Med takšnimi dobrimi idejami je tudi publikacija Cvetje in ženske, ki je nastalo v sodelovanju z Narodno galerijo.   

pogovornaravaduhovnostkreativnost

Ni meje za dobre ideje

Inovativne poti v približevanju cvetja ljudem

Junij je mesec vrtnic. Nekoč je imelo cvetje močno sporočilno vrednost in simboliko. Danes, ko se zdi, da nam je vse in ves čas na voljo, smo duhovno plat cvetja morda nekoliko potisnili ob rob. Matjaž Mastnak je s sodelavci in v sodelovanju različnih strok obral marsikatero inovativno pot, ki sodobnega človeka spet popelje v globlji, duhovni svet cvetja. Med takšnimi dobrimi idejami je tudi publikacija Cvetje in ženske, ki je nastalo v sodelovanju z Narodno galerijo.   

VEČ ...|3. 6. 2021
Inovativne poti v približevanju cvetja ljudem

Junij je mesec vrtnic. Nekoč je imelo cvetje močno sporočilno vrednost in simboliko. Danes, ko se zdi, da nam je vse in ves čas na voljo, smo duhovno plat cvetja morda nekoliko potisnili ob rob. Matjaž Mastnak je s sodelavci in v sodelovanju različnih strok obral marsikatero inovativno pot, ki sodobnega človeka spet popelje v globlji, duhovni svet cvetja. Med takšnimi dobrimi idejami je tudi publikacija Cvetje in ženske, ki je nastalo v sodelovanju z Narodno galerijo.   

Nataša Ličen

pogovornaravaduhovnostkreativnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|1. 6. 2021
Etnobotanika

V Slovenskem etnografskem muzeju že tradicionalno Vlasta Mlakar in Barbara Sosič pripravljata strokovne seminarje o etnobotaniki. Go. Vlasta, etnologinja, je tudi avtorica knjige Rastlina je sveta - od korenin do cveta

Etnobotanika

V Slovenskem etnografskem muzeju že tradicionalno Vlasta Mlakar in Barbara Sosič pripravljata strokovne seminarje o etnobotaniki. Go. Vlasta, etnologinja, je tudi avtorica knjige Rastlina je sveta - od korenin do cveta

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Etnobotanika

V Slovenskem etnografskem muzeju že tradicionalno Vlasta Mlakar in Barbara Sosič pripravljata strokovne seminarje o etnobotaniki. Go. Vlasta, etnologinja, je tudi avtorica knjige Rastlina je sveta - od korenin do cveta

VEČ ...|1. 6. 2021
Etnobotanika

V Slovenskem etnografskem muzeju že tradicionalno Vlasta Mlakar in Barbara Sosič pripravljata strokovne seminarje o etnobotaniki. Go. Vlasta, etnologinja, je tudi avtorica knjige Rastlina je sveta - od korenin do cveta

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Za življenje

VEČ ...|29. 5. 2021
Dr. Jože Magdič: Travma je kot spomladanska pozeba za mlado dušo.

V Prekmurju je zelo priznan in priljubljen. Mednarodno velik strokovnjak, zdravnik, nevropsihiater, član mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificirani Jungovski psihoanalitik s statusom učnega terapevta in strokovnjak za analizo sanj. Diplomiral je na Jungovskem inštitutu v Zuerichu. Že v upokoju, a še vedno deluje v svoji praksi v svojem rodnem kraju. Dr. Jože Magdič je iskriv sogovornik. Govorili smo o odnosih, o sobivanju in kako se rešiti slabega. 

Dr. Jože Magdič: Travma je kot spomladanska pozeba za mlado dušo.

V Prekmurju je zelo priznan in priljubljen. Mednarodno velik strokovnjak, zdravnik, nevropsihiater, član mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificirani Jungovski psihoanalitik s statusom učnega terapevta in strokovnjak za analizo sanj. Diplomiral je na Jungovskem inštitutu v Zuerichu. Že v upokoju, a še vedno deluje v svoji praksi v svojem rodnem kraju. Dr. Jože Magdič je iskriv sogovornik. Govorili smo o odnosih, o sobivanju in kako se rešiti slabega. 

vzgojaduhovnostpogovorodnosimladivzgoja

Za življenje

Dr. Jože Magdič: Travma je kot spomladanska pozeba za mlado dušo.

V Prekmurju je zelo priznan in priljubljen. Mednarodno velik strokovnjak, zdravnik, nevropsihiater, član mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificirani Jungovski psihoanalitik s statusom učnega terapevta in strokovnjak za analizo sanj. Diplomiral je na Jungovskem inštitutu v Zuerichu. Že v upokoju, a še vedno deluje v svoji praksi v svojem rodnem kraju. Dr. Jože Magdič je iskriv sogovornik. Govorili smo o odnosih, o sobivanju in kako se rešiti slabega. 

VEČ ...|29. 5. 2021
Dr. Jože Magdič: Travma je kot spomladanska pozeba za mlado dušo.

V Prekmurju je zelo priznan in priljubljen. Mednarodno velik strokovnjak, zdravnik, nevropsihiater, član mednarodne zveze za Analitično psihologijo, kvalificirani Jungovski psihoanalitik s statusom učnega terapevta in strokovnjak za analizo sanj. Diplomiral je na Jungovskem inštitutu v Zuerichu. Že v upokoju, a še vedno deluje v svoji praksi v svojem rodnem kraju. Dr. Jože Magdič je iskriv sogovornik. Govorili smo o odnosih, o sobivanju in kako se rešiti slabega. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostpogovorodnosimladivzgoja

Via positiva

VEČ ...|27. 5. 2021
Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

družbaodnosipogovorvzgojaizobraževanjesvetovanje

Via positiva

Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

VEČ ...|27. 5. 2021
Zaupajmo življenju

Radi bi živeli pomirjeno s seboj in se ne obremenjevali s tistimi, ki stojijo nasproti nam. O tem, kako premagati omejujoča prepričanja, smo se pogovarjali s Tamaro Andrašič, logoterapevtko, avtorico knjige Zaupaj življenju, v kateri opiše svojo pot rasti. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorvzgojaizobraževanjesvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|27. 5. 2021
Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

VEČ ...|27. 5. 2021
Svet brez fizičnih računov?

Start-up podjetje noprintZ je razvilo mobilno aplikacijo za digitalne račune, kar pomeni, da uporabniku ni treba hraniti nobenega fizičnega računa. Kaj je dodana vrednost aplikacije? Je brezplačna za fizične uporabnike in omogoča, da imamo vse račune in garancije zbrane v digitalni obliki na enem mestu. Vsi poznamo občutek, ko računa nimamo pri roki ravno takrat, ko bi želeli nek izdelek zamenjati ali vrniti. NoprintZ je idealna rešitev tudi v primerih garancij, saj jih imamo na ta način vedno »pri sebi«, obenem pa nas aplikacija obvešča tudi o tem, kdaj nam bo določena garancija potekla. Poleg tega nam noprintZ omogoča celovit pregled naše vsakodnevne potrošnje. Kako deluje? V trgovski mreži noprintZ je že več kot 200 trgovcev. Ko opravljamo nakup na prodajnih mestih teh trgovcev, prejmemo račun iz njihove blagajne neposredno v našo aplikacijo. V tistih trgovinah, ki še nimajo pogodbe z noprintZ, lahko fizični račun preprosto poslikamo in prek QR kode na njem bo sistem samodejno izpolnil vse podatke v aplikaciji. Podjetje Fin4Green, ki se je preimenovalo v noprintZ, je leta 2017 ustanovila majhna ekipa prijateljev, rojenih entuziastov, ki so verjeli in še zmeraj verjamejo, da je trajnostni razvoj gonilo današnjega sveta. Govorili smo z direktorjem Simonom Kolencem.  

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružba

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 5. 2021
Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

duhovnostzgodovinaizročilokultura

Zakladi naše dediščine

Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

VEČ ...|25. 5. 2021
Naše izročilo je prepredeno z vero in zaupanjem v Marijo

Ob praznovanju večera slovenskih krščanskih izročil, na predvečer praznika Marije Pomagaj, smo na Brezjah, romarje in tiste, ki skrbijo za svetišče, vprašali o veri v Marijo, naklonjenosti do narodnega svetišča in zakaj se k njej radi vračajo, oziroma, kako je biti v Njeni bližini. Številne navade, izročila in dediščina našega naroda in ljudi je prepletena s to vero.   

Nataša Ličen

duhovnostzgodovinaizročilokultura

Za sožitje

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Za sožitje

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeduhovnostizobraževanjepogovorodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|21. 5. 2021
Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

mladidenarfinancepodjetništvosvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

VEČ ...|21. 5. 2021
Mladi in denar

Kaj moramo starši o denarju naučiti svoje otroke, če jih želimo iz otroštva popeljati v finančno samostojnost, ko bodo odrasli? Pogovarjali smo se s profesorjem dr. Tadejem Riflom, ki vodi krožek »Mladi in denar« na Škofijski klasični gimnaziji in dijakinjo Meto Sedminek, ki ta krožek obiskuje.

Nataša Ličen

mladidenarfinancepodjetništvosvetovanjeizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|20. 5. 2021
200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

družbazgodovinanarodpolitikapogovor

Via positiva

200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

VEČ ...|20. 5. 2021
200 let Ljubljanskega kongresa

V oddajah Via positiva iščemo dobrobit in smisel slehernega področja človeškega bivanja, delovanja in čutenja, oziroma doživljanja. Pogosto se ustavljamo na psihološkem, čustvenem in doživetvenem področju, občasno pa tudi pri narodnostnih vprašanjih ter vplivu okolja, del katerega smo, nas oblikuje in mi sooblikujemo njega. Pred dvesto leti se je v Ljubljani odvijal za svetovno politiko in diplomacijo pomemben dogodek, tako imenovani Ljubljanski kongres, ali Kongres Svete alianse. Gostili smo prof. dr. Andreja Rahtena.  

Nataša Ličen

družbazgodovinanarodpolitikapogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 5. 2021
Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvozdravjesvetovanjemladi

Ni meje za dobre ideje

Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

VEČ ...|20. 5. 2021
Slovenski medicinski portal

Matej Žnidarič in Žan Žurga, študenta petega letnika medicine, sta ustvarila prvi slovenski portal za iskanje zasebnih zdravnikov, zobozdravnikov in zdravnikov s koncesijo najzdravnik.si. Portal ponuja pregledno zbrane podatke o slovenskih zasebnih ordinacijah in ordinacijah s koncesijo. Zdravstvene storitve lahko obiskovalci iščejo glede na lokacijo in vrsto storitve, pri čemer interaktiven zemljevid nadgradi izkušnjo iskanja in olajša pot do prave izbire. Pred kratkim sta portal predstavila slovenski javnosti in do danes ga je obiskalo že več kot 19.000 Slovencev. 

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvozdravjesvetovanjemladi

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 5. 2021
Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

kulturapapež

Zakladi naše dediščine

Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

VEČ ...|18. 5. 2021
Obisk papeža v Postojni

V rubriki smo obujali spomine na nepozabno Postojno pred četrt stoletja in tamkajšnje srečanje svetega papeža z mladimi. Z nami je bil dr. Primož Krečič.

Nataša Ličen

kulturapapež

Svetovalnica

VEČ ...|14. 5. 2021
Kako ukrepati, ko zagori?

Marsikaj lahko storimo sami, ampak veliko delo pa opravijo gasilci. O tem in o delu v času epidemije ter tem, kako vzgajajo mlade prostovoljce, je spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek

Kako ukrepati, ko zagori?

Marsikaj lahko storimo sami, ampak veliko delo pa opravijo gasilci. O tem in o delu v času epidemije ter tem, kako vzgajajo mlade prostovoljce, je spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek

svetovanjepožargasilcipomočpreventiva

Svetovalnica

Kako ukrepati, ko zagori?

Marsikaj lahko storimo sami, ampak veliko delo pa opravijo gasilci. O tem in o delu v času epidemije ter tem, kako vzgajajo mlade prostovoljce, je spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek

VEČ ...|14. 5. 2021
Kako ukrepati, ko zagori?

Marsikaj lahko storimo sami, ampak veliko delo pa opravijo gasilci. O tem in o delu v času epidemije ter tem, kako vzgajajo mlade prostovoljce, je spregovoril poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek

Nataša Ličen

svetovanjepožargasilcipomočpreventiva

Mladoskop

VEČ ...|14. 5. 2021
Poletni tabor - Summer job, kljub epidemiji tudi v letu 2021

Petra Povirk je opisala poletno delo, prostovoljna opravila mladih pomoči potrebnim. Prostovoljni tabor Summer job v Sloveniji organizirajo tradicionalno že vrsto let. Izhaja iz vzhodnih dežel, kjer so prvi začeli s prostovoljno obliko, ki vleče kot odličen zgled skupnosti, solidarnosti in medgeneracijskega povezovanja. Slišali smo, kako in koliko, bo prilagojen v letu epidemije. 

Poletni tabor - Summer job, kljub epidemiji tudi v letu 2021

Petra Povirk je opisala poletno delo, prostovoljna opravila mladih pomoči potrebnim. Prostovoljni tabor Summer job v Sloveniji organizirajo tradicionalno že vrsto let. Izhaja iz vzhodnih dežel, kjer so prvi začeli s prostovoljno obliko, ki vleče kot odličen zgled skupnosti, solidarnosti in medgeneracijskega povezovanja. Slišali smo, kako in koliko, bo prilagojen v letu epidemije. 

mladidružbaduhovnostprostovoljstvo

Mladoskop

Poletni tabor - Summer job, kljub epidemiji tudi v letu 2021

Petra Povirk je opisala poletno delo, prostovoljna opravila mladih pomoči potrebnim. Prostovoljni tabor Summer job v Sloveniji organizirajo tradicionalno že vrsto let. Izhaja iz vzhodnih dežel, kjer so prvi začeli s prostovoljno obliko, ki vleče kot odličen zgled skupnosti, solidarnosti in medgeneracijskega povezovanja. Slišali smo, kako in koliko, bo prilagojen v letu epidemije. 

VEČ ...|14. 5. 2021
Poletni tabor - Summer job, kljub epidemiji tudi v letu 2021

Petra Povirk je opisala poletno delo, prostovoljna opravila mladih pomoči potrebnim. Prostovoljni tabor Summer job v Sloveniji organizirajo tradicionalno že vrsto let. Izhaja iz vzhodnih dežel, kjer so prvi začeli s prostovoljno obliko, ki vleče kot odličen zgled skupnosti, solidarnosti in medgeneracijskega povezovanja. Slišali smo, kako in koliko, bo prilagojen v letu epidemije. 

Nataša Ličen

mladidružbaduhovnostprostovoljstvo

Via positiva

VEČ ...|13. 5. 2021
Janez E. Rus: Stalno na poti

Duhovnik Janez Evangelist Rus deluje pri Mednarodni skupnosti Emanuel, kjer je odgovoren za mladinsko pastoralo. Kako živi poslanstvo v mednarodnem okolju? S kakšnimi sporočili lahko obogati tudi naša duhovna iskanja in kaj pomeni, da je vedno na poti, kot beremo v njegovih spletnih zapisih?

Janez E. Rus: Stalno na poti

Duhovnik Janez Evangelist Rus deluje pri Mednarodni skupnosti Emanuel, kjer je odgovoren za mladinsko pastoralo. Kako živi poslanstvo v mednarodnem okolju? S kakšnimi sporočili lahko obogati tudi naša duhovna iskanja in kaj pomeni, da je vedno na poti, kot beremo v njegovih spletnih zapisih?

duhovnostdružbapogovorodnosi

Via positiva

Janez E. Rus: Stalno na poti

Duhovnik Janez Evangelist Rus deluje pri Mednarodni skupnosti Emanuel, kjer je odgovoren za mladinsko pastoralo. Kako živi poslanstvo v mednarodnem okolju? S kakšnimi sporočili lahko obogati tudi naša duhovna iskanja in kaj pomeni, da je vedno na poti, kot beremo v njegovih spletnih zapisih?

VEČ ...|13. 5. 2021
Janez E. Rus: Stalno na poti

Duhovnik Janez Evangelist Rus deluje pri Mednarodni skupnosti Emanuel, kjer je odgovoren za mladinsko pastoralo. Kako živi poslanstvo v mednarodnem okolju? S kakšnimi sporočili lahko obogati tudi naša duhovna iskanja in kaj pomeni, da je vedno na poti, kot beremo v njegovih spletnih zapisih?

Nataša Ličen

duhovnostdružbapogovorodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 5. 2021
Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvoturizem

Ni meje za dobre ideje

Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

VEČ ...|13. 5. 2021
Lov za legendami

Klemen Sagadin je s kolegi razvil dinamično raziskovalno pot, oziroma Lov na legende. Gostom, obiskovalcem Hostla, ki deluje v sklopu Celjskega mladinskega centra, je to bogata dodatna ponudba za nepozabna doživetja.  

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvoturizem

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 5. 2021
Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

kulturadediščinazgodovinaizročilokulturaduhovnost

Zakladi naše dediščine

Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

VEČ ...|11. 5. 2021
Dediščina pasiona

Škofjeloški pasion je vsidran v našo dediščino. Z Agato Pavlovec, koordinatorico Škofjeloškega pasiona, smo se pogovarjali ob dveh razstavah, ki sta nastali in s katerima upajo, da bodo lahko zaokrožili po Sloveniji.  

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovinaizročilokulturaduhovnost

Za življenje

VEČ ...|8. 5. 2021
Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

vzgojaodnosistarševstvodružbadružinapogovor

Za življenje

Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

VEČ ...|8. 5. 2021
Zakaj nam je nerodno izreči, ljubim te?

Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, smo se v pogovoru o vzgoji in medsebojnem sobivanju dotaknili iskrenih odnosov v partnerstvu, kako pomembno je izkazovanje vzajemne naklonjenosti med partnerjema, v ljubezni ob dejanjih štejejo tudi besede. Ljubim te, bi si lahko večkrat izrekli. V pogovoru smo se dotaknili tudi narcisoidne motnje, toksičnega starševstva, strahu triletne deklice pred zobozdravnikom in kako, če sploh, lahko umirimo živahnega enoletnega otroka. 

Nataša Ličen

vzgojaodnosistarševstvodružbadružinapogovor

Naš gost

VEČ ...|8. 5. 2021
Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

življenjeodnosipogovordružba

Naš gost

Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

VEČ ...|8. 5. 2021
Natalija Spark, Slovenka leta 2020

Natalija Spark je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki jo spremlja vse življenje, saj je otrok gluhih staršev. Je pedagoginja, andragoginja in magistrica psihosocialne pomoči. Ob svoji hčeri je pod okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Je ženska, ki ve, kaj želi doseči, s svojo empatijo in razumevanjem vliva upanje v družbo ter med ljudi. Navdihujoča žena. 

Nataša Ličen

življenjeodnosipogovordružba

Svetovalnica

VEČ ...|7. 5. 2021
TOM telefon

Psihične stiske otrok in mladostnikov so se v času epidemije močno povečale. Obdobju šolanja na daljavo sledijo tedni z ogromno obveznosti, testi, spraševanji, ko je pritisk še večji. Kako lahko na raznovrstne stiske odgovarjajo prostovoljci pri TOM telefonu? Z nami je bila Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM.

TOM telefon

Psihične stiske otrok in mladostnikov so se v času epidemije močno povečale. Obdobju šolanja na daljavo sledijo tedni z ogromno obveznosti, testi, spraševanji, ko je pritisk še večji. Kako lahko na raznovrstne stiske odgovarjajo prostovoljci pri TOM telefonu? Z nami je bila Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM.

svetovanjeotrocimladostnikipomoč

Svetovalnica

TOM telefon

Psihične stiske otrok in mladostnikov so se v času epidemije močno povečale. Obdobju šolanja na daljavo sledijo tedni z ogromno obveznosti, testi, spraševanji, ko je pritisk še večji. Kako lahko na raznovrstne stiske odgovarjajo prostovoljci pri TOM telefonu? Z nami je bila Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM.

VEČ ...|7. 5. 2021
TOM telefon

Psihične stiske otrok in mladostnikov so se v času epidemije močno povečale. Obdobju šolanja na daljavo sledijo tedni z ogromno obveznosti, testi, spraševanji, ko je pritisk še večji. Kako lahko na raznovrstne stiske odgovarjajo prostovoljci pri TOM telefonu? Z nami je bila Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM.

Nataša Ličen

svetovanjeotrocimladostnikipomoč

Mladoskop

VEČ ...|7. 5. 2021
Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

mladidružbaizobraževanjepolitika

Mladoskop

Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

VEČ ...|7. 5. 2021
Lažne novice

Z dr. Žigo Turkom smo govorili o lažnih novicah. Vprašali smo ga, kako lahko razločujemo resnico od prikrivanj in zavajanj vseh vrst, kako globoko lahko lažne informacije spreminjajo družbo in kaj lahko storimo v izogib razširjanju neresnic? Pogovor je nastal v sodelovanju s Fundacijo Don Bosko, katere poslanstvo je pomoč mladim do izobrazbe. 

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjepolitika

Via positiva

VEČ ...|6. 5. 2021
Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

družbapogovorodnosi

Via positiva

Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

VEČ ...|6. 5. 2021
Dober oče je prisoten v odnosih

Janez Rifel je mož, oče šestih otrok, družinski zdravnik, docent na Medicinski fakulteti, Katedri za družinsko medicino, dejaven na več področjih, v župniji in tudi v občinskem svetu. Ob aktualnem Jožefovem letu smo ga vprašali po vzoru tega svetega moža, med ostalimi vsebinami smo govorili tudi, kako lovi ravnovesje med zasebnim in službenim ter o vlogi zdravnika danes.   

Nataša Ličen

družbapogovorodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 5. 2021
Alpska sirarna

Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.   

Alpska sirarna

Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.   

inovativnostkulinarikapodjetnostzdravje

Ni meje za dobre ideje

Alpska sirarna

Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.   

VEČ ...|6. 5. 2021
Alpska sirarna

Marjeta Oblak, glasbenica po izobrazbi, ki že dve leti zaradi poslovnih priložnosti živi v Avstriji, je zaradi svojega zdravja in zdravja svoje družine, začela sama predelovati surovo mleko. Ustvarila je spletno Alpsko sirarno, Surovo mlečno šolo. Išče boljše rešitve za kakovostno prehrano, več veselja pri kuhanju in za večje zadovoljstvo ob domači mizi.   

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetnostzdravje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 5. 2021
Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

dediščinazgodovinaarhitektura

Zakladi naše dediščine

Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

VEČ ...|4. 5. 2021
Najstarejši delujoči zvon pri nas

Koprski zvonik oz. mestni stolp je atraktivna razgledna točka, do katere se povzpnemo po dvesto štirih stopnicah. Celotna višina stolpa je 54 metrov, nudi čudovit razgled. Nekoč je bil zvonik romanski utrdbeni objekt. V obdobju od 15. do 17. stoletja pa je bil spremenjen v zvonik in je del cerkve Marijinega vnebovzetja. V stolpu je najstarejši delujoči zvon pri nas, ki je vedno klical k maši, k počitku in delu. Opisala ga je Andreja Čmaj Fakin iz TIC Koper. 

Nataša Ličen

dediščinazgodovinaarhitektura

Svetovalnica

VEČ ...|30. 4. 2021
O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

svetovanjezdravjedružbaodnosizdravstvo

Svetovalnica

O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

VEČ ...|30. 4. 2021
O motnjah razpoloženj

Kako obladovati motnje razpoloženj, kdaj poiskati strokovno pomoč in kako si lahko pomagamo sami je svetovala dr. Lilijana Šprah, psihologinja, dr. medicinskih ved., predstojnica Družbenomedicinskega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Več o projektu OMRA si lahko preberete na njihovi spletni strani.

Nataša Ličen

svetovanjezdravjedružbaodnosizdravstvo

Via positiva

VEČ ...|29. 4. 2021
Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

družbapogovorzdravstvosvetovanje

Via positiva

Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

VEČ ...|29. 4. 2021
Alkohol nikoli ni rešitev

Sonja Bučar, univ. dipl. psihologinja z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s Centra za upravljanje programov preventive in krepitve zdravja, je v sklopu projekta SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) opisala prizadevanja za manj mokro kulturo. Pogovarjali smo se tudi z mlado zdravnico Ninno Kozorog, eno od ambasadork omenjenega projekta. 

Nataša Ličen

družbapogovorzdravstvosvetovanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|29. 4. 2021
Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

družbaizobraževanjekultura

Ni meje za dobre ideje

Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

VEČ ...|29. 4. 2021
Kakovostna knjiga je vedno dobra izbira

Pia Prezelj z Unescovega mesta literature in iz Vodnikove domačije Šiška je opisala prizadevanja za več bralne kulture in tudi za več podarjanja knjig. 

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Zakladi naše dediščine

Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

VEČ ...|27. 4. 2021
Tudi zgodovina bo morala pred Božji sodni stol

Mag. Jure Pavel Emeršič, profesor zgodovine na Gimnaziji Želimlje, je v kratkem pogovoru poljudno razmišljal, kdo piše zgodovino, je res zgodovina učiteljica in zakaj šele v odmiku časa zmore spregovoriti v jeziku resnice različnih? 

Nataša Ličen

zgodovinapreteklostkulturadediščinadružbaizobraževanjepolitika

Mladoskop

VEČ ...|23. 4. 2021
Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

mladidružbaizobraževanjesvetovanjeduhovnostodnosi

Mladoskop

Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

VEČ ...|23. 4. 2021
Vsi smo poklicani

Jure Ferlež, duhovnik v Dobu, je tudi vodja škofijske komisije za duhovne poklice. Ob Tednu molitve za duhovne poklice smo z njim govorili o poklicanosti. Vsak, ki je poklican, je poklican iz občestva za občestvo, iz skupnosti za skupnost in iz družine za družino. Na poti enega stojijo mnogi, pravi.

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjesvetovanjeduhovnostodnosi

Via positiva

VEČ ...|22. 4. 2021
Alkoholizem povzroča številne rane in ranjenosti, ki se prenašajo rodove naprej

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

Alkoholizem povzroča številne rane in ranjenosti, ki se prenašajo rodove naprej

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

družbaodnosipogovor

Via positiva

Alkoholizem povzroča številne rane in ranjenosti, ki se prenašajo rodove naprej

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

VEČ ...|22. 4. 2021
Alkoholizem povzroča številne rane in ranjenosti, ki se prenašajo rodove naprej

Kdo je kriv? Zmoti takšno naglaševanje ob stiskah po družinah, ki so žal pogosto skrite, čeprav hude in dolgotrajne? Ni rešitev v iskanju krivca. To lahko težavo le še poglobi. Alkoholizem je velik problem, zaznamuje vse, tiste, ki preveč pijejo in njihove bližnje, posebej nedolžne otroke, ki v tem globokem breznu naredijo vse, da bi našli oporo ter bilke rešitve. Alkoholizem posredno prizadane vsakega v družbi. Pogosto otroci alkoholikov prevzamejo nase krivdo in odgovornost. Iskreno je zmogla spregovoriti o tem Erika Novak, tudi sama deležna trpljenja v primarni družini zaradi pretiranega pitja. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 4. 2021
Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanarava

Ni meje za dobre ideje

Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

VEČ ...|22. 4. 2021
Očistimo se odpadkov

Ob Dnevu zemlje smo sledili pobudam k ukrepanju za skupni boljši jutri, ki jih je mnogo. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo so se na primer odločili prispevati svoj delček v mozaik osveščanja o skrbi za okolje. Po ocenah SURS v Sloveniji letno proizvedemo čez 8 milijonov ton vseh odpadkov, njihova količina pa iz leta v leto vztrajno narašča. Še vedno se jih vse preveč znajde na nepravih mestih. Zato so se na fakulteti odločili, da bodo zavihali rokave in preden bodo sedli za računalnik, pobrali smeti v okolici fakultete in tako tudi sami prispevali k čistejšemu okolju. Pobuda je prišla z Oddelka za okoljsko gradbeništvo, kjer deluje tudi dr. Nataša Atanasova, ki je bila naša sogovornica.

 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbanarava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|20. 4. 2021
Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

kulturadediščinaizročilodružba

Zakladi naše dediščine

Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

VEČ ...|20. 4. 2021
Dobrodelne zgodbe

Pri prostovoljnem gasilskem društvu Šinkov Turn v sklopu evropskega projekta urejajo muzej prostovoljnih zgodb preteklih desetletij. S pomočjo sovaščanov so zbrali pripovedi, pričevanja, slikovno gradivo in različne predmete. Pogovarjali smo se s predsednico Sašo Kovačevič. 

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilodružba

Mladoskop

VEČ ...|16. 4. 2021
Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

mladidružbaizobraževanjesvetovanje

Mladoskop

Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

VEČ ...|16. 4. 2021
Pomen finančne pismenosti

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič. 

Nataša Ličen

mladidružbaizobraževanjesvetovanje

Via positiva

VEČ ...|15. 4. 2021
Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

družbaodnosipogovor

Via positiva

Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

VEČ ...|15. 4. 2021
Biti v redu

Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovor

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|24. 7. 2021
Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Marjeta Rigler - Društvo prijateljev poti svetega Jakoba v Sloveniji

Marjeta Rigler je skupaj s svojim pokojnim možem Metodijem za svoje poslanstvo vzela oživljanje slovenske Jakobove poti. Nadškof Stanislav Zore jima je podelil odličje sv. Cirila in Metoda.

Marjan Bunič

spominživljenjeJakobova potcamino

Pogovor o

VEČ ...|21. 7. 2021
Vloga starih staršev

Pred nedeljskim prvim svetovnim dnevom starih staršev in starejših (25. 7. 2021) smo v oddaji Pogovor o ... gostili predsednico Slovenskega združenja starih staršev Metko Zevnik in Aleša ter Marinko Čerin. 

Vloga starih staršev

Pred nedeljskim prvim svetovnim dnevom starih staršev in starejših (25. 7. 2021) smo v oddaji Pogovor o ... gostili predsednico Slovenskega združenja starih staršev Metko Zevnik in Aleša ter Marinko Čerin. 

Marjana Debevec

politikaživljenje

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|21. 7. 2021
Parvani Violet in Bee Gees

Slišali ste pogovor z mlado glasbenico Parvani Violet, iz arhiva oddaje ABC zabavne glasbe pa smo potegnili skupino Bee Gees.
 

Parvani Violet in Bee Gees

Slišali ste pogovor z mlado glasbenico Parvani Violet, iz arhiva oddaje ABC zabavne glasbe pa smo potegnili skupino Bee Gees.
 

Marjan Bunič

mladistariglasbakulturazabava

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 7. 2021
P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

Tanja Dominko

politikacerkevtradicija

Za življenje

VEČ ...|24. 7. 2021
Počitek

Bog je sedmi dan počival, beremo v Svetem pismu. Je naključje, da je tudi sedmi mesec namenjen počitku? Zakaj se je pomembno ustaviti, prisluhniti sebi, bližnjim in vzpostaviti stik z Bogom smo se pogovarjali z moralnim teologom prof. dr. Romanom Globokarjem.

Počitek

Bog je sedmi dan počival, beremo v Svetem pismu. Je naključje, da je tudi sedmi mesec namenjen počitku? Zakaj se je pomembno ustaviti, prisluhniti sebi, bližnjim in vzpostaviti stik z Bogom smo se pogovarjali z moralnim teologom prof. dr. Romanom Globokarjem.

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 7. 2021
Zlati kruh

Mati je bila ponižna, hčerka pa prevzetena … Sanjala je le o zlatih kočijah in diamantnih prstanih, v resnici pa jo je ljubil preprost vaški mladenič. Se bodo uresničile sanje ali se bo dekle spremenilo? Bo imela zgodba o njeni ljubezni srečen ali žalosten konec?

Zlati kruh

Mati je bila ponižna, hčerka pa prevzetena … Sanjala je le o zlatih kočijah in diamantnih prstanih, v resnici pa jo je ljubil preprost vaški mladenič. Se bodo uresničile sanje ali se bo dekle spremenilo? Bo imela zgodba o njeni ljubezni srečen ali žalosten konec?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 7. 2021
Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Ljudska pesem Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici

Konec junija je Slavi Košir, naša radijska sodelavka in velika ljubiteljica slovenske ljudske glasbe, pod domačim kozolcem, na ekološki kmetiji, ki ji po domače pravijo Pr Laškarju v Zabočevem pri Borovnici, pripravila 14. večer slovenskega ljudskega izročila. Ljudsko pesem je predstavila pevska skupina Cintare iz Ljubljane. Odlomke s prireditve je prinesla oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.


 

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|26. 7. 2021
Bralni kotiček in nekaj kratkih sporočil

V nocojšnji oddajioste najprej slišali predstavitev letošnjih radijskih počitnic in z njo seveda povabilo k udeležbi, za tem pa je Bralni kotiček, v katerem smo predstavili ponatis knjige Jaz, Frančišek.

Bralni kotiček in nekaj kratkih sporočil

V nocojšnji oddajioste najprej slišali predstavitev letošnjih radijskih počitnic in z njo seveda povabilo k udeležbi, za tem pa je Bralni kotiček, v katerem smo predstavili ponatis knjige Jaz, Frančišek.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 7. 2021
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|26. 7. 2021
P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

P. Branko Cestnik

Glavni temi tokratnega pogovora sta bili radikalizacija političnega diskurza in nedavno apostolsko pismo papeža Frančiška v obliki motuproprij z naslovom Traditionis Custodes (Varuhi tradicije).

Tanja Dominko

politikacerkevtradicija