Mladoskop
V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič.
Mladoskop
V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le na področju nakupov, s finančno pismenostjo so povezana tudi znanja o učinkoviti rabi energije, zmanjšanju odpadkov, nevarnostih zavajajočega oglaševanja in še marsikaj. Na Zavodu za šolstvo že vrsto let usposabljajo za poučevanje finančne pismenosti v šolah, o tem smo se pogovarjali z Ireno Simčič.
Via positiva
Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke.
Via positiva
Smisel življenja ni v tem, kaj pustiš za seboj, ampak v tem, kaj življenje pusti v tebi, pravi Aljoša Bagola. O sreči, smislu, iskanju notranjega ravnovesja, o tem, kako biti v redu, smo govorili z njim, na osnovi njegove knjige Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke.
Ni meje za dobre ideje
Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU
Ni meje za dobre ideje
Dijakinje predšolske vzgoje na Srednji šoli v Izoli, Urška Erman, Taja Langus, Marina Golubar, Andreja Samaržija, Eneja Božič, Veronika De Faveri, Eva Furlanič, Aleksia Mišan, Valerijoa Miklobušec in Gaja Viler so ob mentorstvu prof. Gabrijele Kukovec Pribac naredile videospot s sporočilom, da nikoli ne smemo obupati in hkrati, da imamo vedno nekoga ob sebi. Želijo si, da bi njihovo delo risalo nasmehe na obrazu. Povezava do videa: https://youtu.be/00F1oBo_hLU
Zakladi naše dediščine
V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo, V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman.
Zakladi naše dediščine
V ustih je še živ okus tradicionalnih prazničnih jedi. Kako je bilo v Valvasorjevih časih, je skozi obsežno delo “Slava vojvodine Kranjske - Prehranska kultura v 2. polovici 17. stoletja, odkrival etnolog dr. Janez Bogataj in napisal delo Z Valvasorjem za mizo, V letu, ko je Slovenija Evropska gastronomska regija, sta jo predstavili mag. Petra Culetto in urednica Maja Jug Hartman.
Sol in luč
“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.
Sol in luč
“Naša najzgodnejša leta zaznamuje preživetveni nagon, kasneje pa skozi vzgojo spoznamo, da smo sami odgovorni za svoje počutje. Skozi življenje se naučimo poskrbeti tudi za druge in predvsem, da je od naših odločitev odvisna naša prihodnost.” Tega in nekaj drugih odlomkov smo izbrali iz daljšega pogovora, ki ga je za oddajo Via positiva z gostjo pripravila kolegica Nataša Ličen.
Za življenje
Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?
Za življenje
Z Alenko Rebula smo se pogovarjali o odpornosti, o obnovi in rodovitnosti. Kako živeti vitalno, včasih kljub (ali prav zaradi) negotovostim in preizkušnjam? Vse okrog nas se spreminja in mi sami. Kako biti opremljen za živost življenja, znati sprejeti, kar se dogaja in iz tega delovati v dobro vseh?
Mladoskop
Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva.
Mladoskop
Pred Dnevom za spremembe«, vseslovensko prostovoljsko akcijo, ki spodbuja vsakega posameznika k aktivnemu odzivu na potrebe v družbi, smo z mag. Katjo Kolenc, ki v sklopu Celjskega mladinskega centra koordinira, pripravlja različne projekte, spregovorili o odgovornosti in vključevanju v projekte pomoči ter opozorili na tradicionalni izbor za Naj prostovoljca/prostovoljko in na Festival prostovoljstva.
Via positiva
Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru.
Via positiva
Breda Košir je z odliko končala študij delovne terapije na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje dejavnosti in dosežke je prejela več priznanj. Nase je opozorila z različnimi projekti, skupno vsem je iskanje poti v pomoč ljudem z različnimi ovirami in posebnimi potrebami. Tekmuje v mednarodnih preizkušnjah v paraplesu, kjer je prav tako dosegla številne uspehe. Od kod njen posluh za pomoči potrebne, njena humanost in srčnost, smo lahko izvedeli v pogovoru.
Ni meje za dobre ideje
O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik.
Ni meje za dobre ideje
O inovativnih rešitvah študentov Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo govorili z dekanom prof. dr. Gregorjem Dolinarjem. Dobro sodelujejo z gospodarstvom in številne rešitve so že uspešne zgodbe vpete v naš vsakdanjik.
Zakladi naše dediščine
Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.
Zakladi naše dediščine
Pobreška potica ima pomembno mesto v slovenskem kulinaričnem izročilu. Skrbno izbranim sestavinam so gospodinje zdaj dodale še droži, doma vzgojen postopek vhajanja testa. Potica s tem postaja še bolj avtentična in bližje izvornemu receptu. Obiskali smo eno do pobreških mojstric, gospodinjo Veroniko Aljančič.
Via positiva
Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo.
Via positiva
Kako negovati in razvijati kulturo odgovornosti? To ni resnobna in obremenjujoča drža, temveč radostna. Na veliki četrtek se med drugim spominjamo tudi zapovedi ljubezni in služenja drug drugemu. Kako se razvija zavest v sodobni družbi, že vrsto let raziskuje David Cigoj, doktorski študent sociologije, ki je o tem napisal tudi obsežno knjigo.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles.
Ni meje za dobre ideje
V sklopu srednješolskega projekta dijaki goriškega prostora že vrsto let razvijajo ideje s področij različnih družbenih vprašanj. Skupina deklet se je spraševala, kaj lahko naredi ob pretiranem stresu. Prišlo je do ideje in zasnove aplikacije Stresles.
Zakladi naše dediščine
Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.
Zakladi naše dediščine
Muzej na prostem Rogatec širi svoje programe. Delavci v njem pripravljajo številne virtualne delavnice, prikaze rokodelskih znanj in tudi v živo pri njih odkrivamo bogastvo vsebin. Nives Brezovnik je opisala razvoj, vsebine in vizijo muzeja.
Ni meje za dobre ideje
V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.
Ni meje za dobre ideje
V času prvega vala epidemije so zaposleni pri Ljubljanskem potniškem prometu dostavljali tople obroke, pozneje sodelovali kot prostovoljci v Kliničnem centru, zato so prejeli državno priznanje kot priznanje s strani Civilne zaščite. “Tu smo za ljudi”, je dejal direktor LPP Peter Horvat.
Zakladi naše dediščine
Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem.
Zakladi naše dediščine
Letos mineva 300 let od prve pisne omembe uprizoritve Škofjeloškega pasijona. Vsakih šest let oživi na ulicah, zaradi znanih razmer v jubilejnem letu to žal ne bo mogoče, morda naslednje leto. Zato pa se ob jubileju lahko preko razstav, razprav in ostalih vsebin, poglobimo v to živo dediščino in mojstrovino našega naroda. Govorili smo s kapucinom br. Joškom Smukavcem.
Radijski misijon 2021
Na drugi dan radijskega misijona z naslovom Bog se razodeva tudi danes smo z gostoma v studiu pogledali v svoja življenja in iskali v njih Gospodove sledi. Z nami sta bila misijonar dneva Anton Gnidovec, župnik v Vinici in dekan Dekanije Črnomelj ter Janez Dolinar, zdravnik anesteziolog, ki je poročen in ima večjo družino.
Radijski misijon 2021
Na drugi dan radijskega misijona z naslovom Bog se razodeva tudi danes smo z gostoma v studiu pogledali v svoja življenja in iskali v njih Gospodove sledi. Z nami sta bila misijonar dneva Anton Gnidovec, župnik v Vinici in dekan Dekanije Črnomelj ter Janez Dolinar, zdravnik anesteziolog, ki je poročen in ima večjo družino.
Mladoskop
Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”
Mladoskop
Mojster besed, globok premišljevalec, uspešen in bran avtor, igralec, najprej pa mož in oče. Gregor Čušin je bil ob godu sv. Jožefa sogovornik v Mladoskopu. Ob Jožefovem liku pravi: “Nagovarja me v svoji molčečnosti. Morda je čas, da tudi mi vsaj kdaj pa kdaj, samo smo, prisotni v tišini.”
Via positiva
Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja.
Via positiva
Marec je mesec praznovanj materinstva, starševstva. Družine. Kaj pa, ko ne gre vse po željah in načrtih? Kako se soočajo pari z dejstvom, da otroka v njihovem življenju ne bo? Neplodnost postaja vse večji problem. V izogib tabuiziranju tematike se je o tem treba pogovarjati. Marija Martinčič Bauman je o svoji preizkušnji napisala knjigo “Moji IVF otroci”, zaradi katere bolje razumemo stiske parov, ki kljub naravnim oviram želijo biti del porajajočega se novega življenja.
Ni meje za dobre ideje
Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled.
Ni meje za dobre ideje
Barbara Mirkac je pred leti iskala majico z napisom Božje besede, ki bi jo podarila prijatelju ob prazniku. V tujini je našla nekaj možnosti, vendar izbrani izdelek ne bi prišel pravočasno na cilj. To jo je spodbudilo, da je sama začela s ponudbo tekstilnih izdelkov in ostalih produktov preko spletne trgovine Pusti sled.
Zakladi naše dediščine
Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost.
Zakladi naše dediščine
Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost.
Via positiva
Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.
Via positiva
Si želite več uresničenih vrednot, tudi zdravja in svobode, urejene države, čistejšega okolja in še bi lahko naštevali? Potem se mora spremeniti vsak od nas. Na bolje. S ponotranjanjem lokalnih in globalnih dolžnosti ter odgovornosti, pravi prof. dr. Marko Pavliha, pravnik, raziskovalec zavesti, intelektualec, humanist, pisatelj. Ravnokar je izšla njegova zadnja knjiga Onkraj materialističnega prepričanja s podnaslovom Duhovna dramila. V pogovoru nas je zanimalo poznavanje “delovanja” zavesti.
Ni meje za dobre ideje
Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef.
Ni meje za dobre ideje
Uroš Štefelin ustvarja brez meja, v kuhinji. Pri tem ga lahko tudi opazujemo in se od njega učimo, preko projekta Mali šef.
Zakladi naše dediščine
Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.
Zakladi naše dediščine
Mitski park opredeljujeta kolesarska in pohodniška pot, na njih pa številne kamnite skulpture in interaktivne točke, ki omogočajo obiskovalcem vstop v svet bogate nesnovne kulturne dediščine, ljudskega ustnega, pripovedniškega izročila, Rodika in okolice. Predstavila ju je Valerija Pučko iz občine Hrpelje - Kozina.
Naš gost
Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti.
Naš gost
Marika Mihelčič je upokojena profesorica defektologije, surdopedagoginja. Tudi pisateljica otroških knjig. Najprej pa mama in žena. Delala je na Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani, tudi v vodstvenih vlogah. Iskala je prilagoditve in nove metode, ki bi prinesle še boljše rezultate v osnovni potrebi človeka po sporazumevanju z drugimi in okoljem. Besede, glasovi, so spoštovano in dragoceno orodje njenega življenjskega poslanstva. “Glas in pisava sta naša osebna izkaznica, izdajata, kdo smo”, pravi. Pogovarjali smo se o njenih spoznanjih in prizadevanjih poklicne, tudi zasebne poti.
Svetovalnica
Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani.
Svetovalnica
Ob svetovnem molitvenem dnevu žensk, 5. marcu v letu 2021, smo iskreno in odprto govorili o molitvi. S. Emanuela Žerdin, frančiškanka brezmadežnega spočetja, pravi: Že vzklik Bog pomagaj je lahko močna molitev. Kaj pa, ko ob teži preizkušenj ne zmoremo moliti, kaj vse je molitev, kako vemo, kdaj je molitev uslišana in nenazadnje, kako lahko z molitvijo pomagamo sočloveku na drugem koncu sveta? Več si lahko preberete na naši spletni strani.
Mladoskop
Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru.
Mladoskop
Andreja Verovšek je koordinatorica pri Karitas za postno akcijo 40 dni brez alkohola, ki se v letu 2021 odvija že šestnajstič, pod nosilnim geslom ’Moja poteza’. Izbira o zmernosti ali nezmernosti, o pitju ali ne pitju alkohola, je osebna odločitev. Družba in okolje pa pitje spodbujata ali zavirata. O alkoholu se širi veliko neresnic. Katerih? Predstavili smo jih v pogovoru.
Via positiva
Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.
Via positiva
Vodenje organizacij po principu piramide, na vrhu odločajo, spodaj izvršijo, se v sodobni družbi ne obrestuje. Vključenost in odgovornost motivirata ljudi k dobro opravljenemu delu. Odnosi, ki temeljijo na zaupanju, so del agilne miselnosti in vodenja. O tem smo govorili v oddaji Via positiva.
Ni meje za dobre ideje
Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.
Ni meje za dobre ideje
Mlada slovenska startup ekipa je ustvarila družabno omrežje Actimatch, ki omogoča osebno iskanje ljudi podobnih zanimanj in omogoča preprosto organizacijo javnih in zasebnih dogodkov. Duševne stiske zaradi nedruženja se povečujejo, vizija mladih, ki so ustvarili omenjeno omrežje je, da bi se odprlo spoštljivo in odprtjo okolje, kjer bi lahko izražali svoja mnenja in se povezovali z drugimi.
Zakladi naše dediščine
S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo.
Zakladi naše dediščine
S področja obdelave zemlje izvira beseda kultura. Z dr. Jožetom Bavconom, vodjo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, smo vabili k občudovanju prvih znanilcev narave in kulture, na novo prebujenih s pomladjo.
Via positiva
V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ.
Via positiva
V pogovoru z Iro Zorkom, arhitektom, poznavalcem gradnje iz naravnih materialov, direktorjem Zavoda za prostor kulture, smo razmišljali o družbenih in osebnih idealih, o etičnosti in ekološkosti, o današnjih ujetostih ter tudi o prebujanju številnih alternativ.
Ni meje za dobre ideje
Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec.
Ni meje za dobre ideje
Koliko inovativnosti pokažemo, tudi zaradi sprememb, ki so del nas, pri postnih izzivih in odpovedih? Odgovoril je Slavko Rebec.
Informativni prispevki
Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..
Informativni prispevki
Raba električne energije se povečuje, treba je iskati nove vire. Če so domači in iz obnovljjivih virov, toliko bolje. Pravi mag. Jure Šimic, vodja projekta hidroelektrarne na srednji Savi, direktor podjetja HSE Invest d.o.o..
Zakladi naše dediščine
Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina.
Zakladi naše dediščine
Zakaj rečemo, da smo dali nekoga na čevelj ali da nekdo živi na veliki nogi? Odgovore pozna etnolog dr. Bojan Knific, avtor knjige Obutvena dediščina.
Mladoskop
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Mladoskop
Liza Primc in Nikolaj Horvat, študenta Teološke fakultete v Ljubljani, sta razmišljala o iskanju in bližini Boga, povezovanju religij, tudi o postu in pasteh pretiranega pitja alkohola.
Via positiva
Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije.
Via positiva
Slovensko društvo psihologov je prejelo nagrado za izreden prispevek k boju proti pandemiji COVID-19 in njenim katastrofalnim posledicam. Nagrado je podelil EESO, Evropski ekonomsko-socialni odbor, svetovalni organ, ki zastopa evropsko civilno družbo na ravni EU, za aktivnosti pod okriljem Operativne skupine za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, ki jo koordinira NIJZ. Ena bolj izpostavljenih aktivnostih je telefon za psihološko podporo ob epidemiji covida-19 (080 5100), s katerim skupaj z NIJZ in drugimi organizacijami, prebivalcem nudijo razbremenilne pogovore ob stiskah zaradi epidemije.
Ni meje za dobre ideje
S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije?
Ni meje za dobre ideje
S prof. dr. Romanom Jeralo smo se pogovarjali o cepivu v obliki razpršila. Kako daleč smo v razvoju tovrstne tehnologije?
Zakladi naše dediščine
V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …
Zakladi naše dediščine
V času epidemije se je spet pokazalo, koliko koristi prinaša znanje ročnih del. Rokodelci moravške doline redno izvajajo delavnice …
Za življenje
Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje.
Za življenje
Pustni čas nas lahko opomni tudi na iskrenost in enkratnost slehernega. V pogovoru z Alenko Rebulasmo govorili o negovanju pristnosti v sebi. Komu vse se pokorimo, kdaj izgubljamo svojo edinstvenost in kako se življenje pod maskami na dolgi rok nikoli ne obrestuje.
Via positiva
Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.
Via positiva
Stanislav Rožman je prejel priznanje Združenja Manager za življenjsko delo. Dolgoletni predsednik uprave Nuklearne elektrarne Krško, ki je s svojo ekipo v več kot tridesetletnem vodenju posodobil in podaljšal življenjsko moč elektrarne za dve desetletji. Verjame v prihodnost tega vira energije. Sprejemljivost v okolju, skrb zanj ter varnost so zanj prioritete.
Ni meje za dobre ideje
V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.
Ni meje za dobre ideje
V času epidemije zaradi bolezni covid-19 so profesorji Škofijske klasične gimnazije v Šentvidu nad Ljubljano, kot darilo in v zahvalo dijakom za potrpežljivost in konstruktivno sodelovanje, posneli plesni video na pesem Čuden čas. Vsak je izbral svojo koreografijo in morebitne soplesalce ter prostor, nastal je simpatičen in dobrovoljen video posnetek, ki vliva vero v življenje.
Zakladi naše dediščine
9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja.
Zakladi naše dediščine
9. februarja leta 1871 se je rodil pisatelj, dramatik, prevajalec in duhovnik Fran Saleški Finžgar. Spomin nanj je osvetlil dr. Janez Bogataj, njegov sorodnik. Kjerkoli je Finžgar služboval, je pomagal ljudem tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja.
Mladoskop
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Mladoskop
Pred Informativnimi dnevi 2021 smo poklicali ravnatelje katoliških gimnazij, Vladimirja Anžlja iz Škofijske gimnazije Vipava, dr. Sama Repoluska iz Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Petra Polca iz Gimnazije Želimlje, ter v studiu gostili Marka Weilgunya, koordinatorja dejavnosti v Zavodu sv. Stanislava.
Via positiva
Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije.
Via positiva
Boštjana Videmška, novinarja, publicista, raziskovalca, verjetno ni treba posebej predstavljati. Dolgoletni poročevalec iz vojnih-kriznih žarišč se je ob skorajšnji izgubi zaupanja v človečnost preusmeril v okoljsko problematiko. Njegova knjiga z naslovom Plan B je knjiga leta 2020, v njej je opisanih nekaj inovativnih primerov iz različnih delov sveta uspešnega pridobivanja tako imenovane zelene eneregije.
Ni meje za dobre ideje
Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri.
Ni meje za dobre ideje
Marjana Simčič Humar s Primorskega tehnološkega parka je opisala letošnjo delavnico novih idej tamkajšnjih dijakov v sklopu že tradicionalnega tekmovanja Popri.
Zakladi naše dediščine
Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan.
Zakladi naše dediščine
Člani Društva rokodelcev Moravške doline so pravi dokaz, da smo ljudje po duši rokodelci ter da so osnovno in najboljše orodje naše roke. V letu 1996 je bila organizirana prva delavnica. Od takrat se je obisk delavnic povečeval. Prihajajo iz ožjega ter širšega okoliša Moravč, vse do Radovljice in Radeč. Danes so prostori za delavnice že premajhni za vse, ki bi želeli priti k njim. Z dobrimi idejami vedno izboljšujejo svoje izdelke. Pogovarjali smo se z Branko Bizjan.
Za življenje
Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa?
Za življenje
Dr. Aleksander Zadel, priznani in priljubljeni klinični psiholog, je v pogovoru osvetlil predvsem mentalne posledice, ki se kažejo v odzivu ljudi na trenutne razmere v skoraj enoletnem obdobju epidemije. Rdeča nit razmišljanja so zunanje potrditve, po katerih smo v preteklosti pretirano hlepeli, in ne dajejo, to se zdaj že jasno kaže, notranje vrednosti. Dobre ocene, dober izgled, dobro materialno stanje in podobno, posamezniku ne nudi pravega zadovoljstva. Kaj pa?
Svetovalnica
Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi.
Svetovalnica
Pravijo, da bomo izgubili generacijo mladih zaradi že predolgo trajajočega šolanja na daljavo in zaradi pomanjkanja bližnjih stikov s sovrstniki. O tem smo govorili z Domnom Strmšnikom, zakonskim in družinskim terapevtom, ki opogumlja, obenem pa spodbuja, kako v odnos z mladimi.
Via positiva
Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma.
Via positiva
Mnogi se v razmeroma dolgem enoletnem obdobju epidemije soočajo z vse pogostejšim nihanjem razpoloženja. Pride dan, ko so optimistični, že v naslednjem potrti. To je pričakovano in realnost mnogih, pravi dr. Blanka Tacer, psihologinja, ki je razmišljala in iskala možne poti oprijemljivega ter motivacijo, ki bi nas obdržala na površju optimizma.
Ni meje za dobre ideje
V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico.
Ni meje za dobre ideje
V hvaležnosti, da so našli produkt, ki jih je ohranil, so pri podjetju Vivo catering med prazniki s škatlami kulinaričnih dobrot presenetili zaposlene v ljubljanski porodnišnici. O tem z Jernejo Kamnikar, direktorico.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. april 2021 ob 05-ih
Spoznanje več, predsodek manj
Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?
Svetovalnica
Gostili smo Jurija Kočarja iz AMZS. Zakaj je pomemben tehnični pregled vozila, kakšna je primerjava med zimskimi in letnimi pnevmatikami in zakaj je potrebna optika?
Pogovor o
Kljub epidemiji in drugačnih pričakovanjih cene stanovanj dosegajo rekordne ravni. O razmerah na omenjenem trgu sta spregovorila direktorica podjetja Stan nepremičnine Stanka Solar in sociolog s Fakultete za družbene vede Klemen Ploštajner. Predsednik Mladinskega sveta Slovenije Miha Zupančič je osvetlil položaj mladih, ki vstopajo na nepremičninski trg, slišali pa boste tudi, kakšna so prizadevanja države za izboljšanje položaja.
Za življenje
Zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko sta govorila o tem, kako smo se dolžni nekaterih zavez postnega časa držati tudi danes. Zakaj je pomembno negovati izročilo?
Prisluhnite oddaji.
Radijski misijon 2021
Krajši misijonski nagovor je pripravila psihologinja in terapevtka Silva Matos. Geslo dneva ima za našo gostjo poseben pomen, saj izhaja iz osebne izkušnje.
Radijska kateheza
Upanje za kristjane temelji v vstalem Jezusu. V oddaji boste slišali o upanju v Svetem pismu, pa tudi kje najti upanje v teh izzivalnih časih epidemije in kako o upanju razmišljajo Silva Matos, Peter Opeka, p. Janez Poljanšek in župnik Ervin Mozetič. Z nami bo msgr. Miro Šlibar.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Brat Stane Bešter je redovnik, provincialni vikar slovenskih kapucinov, predstojnik in voditelj Doma duhovnosti Kančevci, tudi glasbenik, predvsem pa duhovnik.
Za življenje
Zakonca dr. Verena in dr. Andrej Perko sta govorila o tem, kako smo se dolžni nekaterih zavez postnega časa držati tudi danes. Zakaj je pomembno negovati izročilo?
Prisluhnite oddaji.