Utrip dneva dne 2. 12.

• Doslej se je javilo 18 oseb, ki so se zadrževale v afriških državah z različico omikron in so bile napotene v karanteno.
• Koalicijske stranke bi dvig cen oskrbnin v DSO-jih preprečile s sredstvi iz proračuna.
• Na Brdu ministri EU o nadzorovanju nezakonitih migracij na Zahodnem Balkanu.
• V ospredju papeževega obiska Cipra in Grčije migranti in ekumenizem.
• Razmere na rusko-ukrajinski meji zaostrene. Se bo vojaški konflikt zaostril?
• Nekdanji avstrijski kancler Kurz se je po korupcijski aferi umaknil iz politike.
• Vreme: Popoldne bo oblačno s padavinami, meja sneženja se bo spustila do nižin.
• Vzrok požara v Vižmarjah še ni znan, obrtna zbornica pripravljena pomagati članom.
• Umrl je nekdanji minister in ustavni sodnik dr. Lovro Šturm.
• Šport: Dončić že do 100. dvojnega dvojčka v ligi NBA.

Jezus je vstal in živi

Tisti, ki pravijo, da v dvatisočletni zgodovini krščanstva, še ni bilo take Velike noči, nimajo čisto prav. Prva Velika noč, verjetno najpomembnejša, se je odvijala v podobnih okoliščinah. Za vse naslednje nimamo natančnih poročil. Jezus na Veliki četrtek gre v osamitev na Oljsko goro. Bolj ko se bliža trenutek križanja, manj učencev je ob njem. Tudi ob praznem grobu ni nobenega navala množic. Najprej je tu peščica žena in za tem dva apostola. Po vstajenju, ko se Jezus prikazuje ženam in apostolom, med njimi ni fizičnega stika. Izjema je Tomaž, ki se sme dotakniti Jezusovih ran. Več dogodkov, ki opisujejo Jezusovo trpljenje in vstajenje, se dogaja v osami, nevidno očem, danes bi rekli kameram. Letošnja Velika noč nas tako približuje njenemu izvornemu dogajanju. To, česar ne bo zaradi virusa, je prisotnost pri liturgiji in etnografskih običajih. Drugače rečeno, celotna kulturna kulisa Velike noči odpade. Mnogi bodo to pogrešali za to, ker je človek simbolno bitje in potrebuje običaje, ki ga spominjajo na velikonočne dogodke. Težje bo tistim, ki so za te praznike potovali po svetu in uživali življenje kot turisti ali rekreativci. Ki so si izdelali svoje simbole verovanja, do katerih lahko prideš z denarjem in drugimi sodobnimi sredstvi potrošniške kulture. Nekateri, ki imajo svobodo za svojega malika, nam v zadnjih tednih hitijo dopovedovati, da korona epidemija predstavlja nevarnost za uveljavljanje avtokratskega in vojaškega režima. Razprava ne gre v smeri, katera vrednota je bolj temeljna, ali življenje ali svoboda, ampak v smeri politične ideologije, ki se je iz levičarskega totalitarizma prelevila v levičarski anarhizem. Anarhistom je tuja vsaka oblast, samo njihova lastna ne. Na današnji dan, 8. aprila 1990, pred tridesetimi leti smo imeli prve svobodne in demokratične volitve po letu 1945. Ali kakor je dejal dr. Lovro Šturm, bile so svobodne in demokratične, ne pa poštene. Da smo prišli do teh volitev, je bila v celoti zasluga novo nastalih političnih strank. Njihovi protagonisti, od katerih jih je le še peščica aktivnih v političnem življenju, so povzročili premik iz totalitarne, avtokratske države v svobodno in demokratično državo. Danes pa od ideoloških vnukov in nečakov komunističnega totalitarizma poslušamo svarila pred avtokratsko oblastjo sedanje vlade pod vodstvom Janeza Janše. Ob teh ideoloških nebulozah si zastavimo nekaj vprašanja: kdo je koga zaprl, jugoslovanska armada četverico, med njimi Janšo, ali četverica JLA? Kdo je koga napadel, JLA Slovenijo ali Janša in Krkovič s slovensko vojsko komunistično Jugoslavijo? Kdo nam je priboril svobodo in demokracijo, komunistična partija Jugoslavije in Slovenije ali politične stranke DEMOSA? Od pravilnih odgovorov na ta vprašanja je popolnoma jasno, kdo je zgodovinski in genetski nosilec avtokratskega in diktatorskega sistema in kdo je njegov nasprotnik. Omejevanje svobode gibanja in druženja je v službi varovanja človeških življenj. Vsak agresor streže po življenjih. Vsaka dobra in poštena oblast pa naredi vse, da jih zavaruje. Po vojni s kakršnim koli agresorjem, je mogoče uveljaviti svobodo, če so ljudje preživeli, če ne, jim tudi svoboda ne koristi nič. Tokrat imamo opravka s čudnim in po svoje zanimivim pojavom. Še vedno ne vemo, od kot virus prihaja in ali prihaja sam od sebe ali je bil namerno sprožen. Vprašanje je, ali bomo to sploh kdaj vedeli. Vemo pa nekaj, da je najprej pobijal na Kitajskem in da Kitajska sedaj na veliko služi z vsemi protivirusnimi zaščitnimi sredstvi. Zanimivo, da je tudi tako razvpita donacija s Čeferinovo pomočjo prišla iz Kitajske. Od kitajskega komunističnega tajkuna. To, da nam tajkun nekaj podari je izpadlo kot največja dobrodelna akcija v novejši zgodovini, to pa, da je Toninova mama zaposlena v podjetju, ki bi naj izdelovalo zaščitne maske za slovenske potrebe, pa je razglašeno malo da ne, za vojno dobičkarstvo. Kje so Mesec in njegovi, da niso gospodu Čeferinu postavili vprašanje, od kot mu obraz, da sprejema donacijo od tajkuna iz totalitarne, torej avtokratske države? Mar ne bi bilo bolje žrtvovati nekaj primerkov lastnega naroda, kakor se spečati s tem komunističnim kapitalistom. Po tej logiki je tudi bolje žrtvovati življenjske razmere na naši južni meji, kakor pa okrepiti sodelovanje slovenske vojske s policijo. Gre za ono, že znano in zgodovinsko preverjeno logiko, da ima revolucija prednost pred življenji ljudi, pa naj bo brat ali sestra po krvi. A ne dovolimo si zagreniti, ne velikonočnih praznikov, ne obletnice prvih svobodnih in demokratičnih volitev od tistih, ki so svoj credo položili v rdečo zvezdo. Jezus je Davidovo zvezdo zamenjal s križem. Mi smo rdečo zvezdo zamenjali s Triglavom. Kljub karanteni in Janševi »avtokraciji« smo svobodni in živimo v demokraciji, ki je do vseh zvezd tolerantna, kdaj tudi preveč in neupravičeno. Eno pa je gotovo, brez sedanje vlade in njenih ekspresnih ukrepov, bi imeli danes več mrtvih. Kako je bilo rečeno na procesu proti Jezusu: nekdo mora umreti za narod, bolje eden kot vsi, bolje Jezus kot Baraba. Ampak Jezus je vstal in živi. Kje pa je Baraba?

Šturmu in Strgarju vročeni najvišji državni odlikovanji

Predsednik republike Borut Pahor je danes na slovesnosti v predsedniški palači podelil državna odlikovanja. Srebrni red za zasluge je prejel nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm, reda za zasluge pa nekdanji ljubljanski župan Jože Strgar in Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb. Medaljo za zasluge je prejel Jožef Pretnar.

Kaj od vlade pričakujejo naši sogovorniki

Nove vlade pod vodstvom Janeza Janše ne čaka lahko delo. O tem so za Radio Ognjišče spregovorili profesorja Žiga Turk in Jernej Letnar Černič, nekdanji predsednik SLS in minister Janez Podobnik, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver, nekdanji minister Lovro Šturm in prvi župan Ljubljane v samostojni Sloveniji Jože Strgar.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Lovro Šturm, Tamara Griesser Pečar

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Lovru Šturmu in Tamari Griesser Pečar.