Moja zgodba

VEČ ...|11. 2. 2024
Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

spominpolitikaMartin KrannerErika JazbarJože MožinaIvo JevnikarMarjeta KrannerS svetimi Višarjami v srcu

Moja zgodba

Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

VEČ ...|11. 2. 2024
Martin Kranner - S svetimi Višarjami v srcu

V nocojšnji oddaji smo predstavili bogato življenje katoliškega javnega delavca, dvakratnega begunca in soustvarjalca slovenskega verskega, kulturnega, publicističnega, političnega ter športnega dogajanja v Gorici prof. Martina Krannerja. Njegovo knjigo S svetimi Višarjami v srcu so predstavili na Študijskem centru za narodno spravo 15. novembra 2023, na predstavitvi pa so sodelovali urednica Erika Jazbar, urednik zbirke Zapisi iz zdomstva Ivo Jevnikar, hčerka Martina Krannerja Marjeta Kranner in avtor oddaje Pričevalci dr. Jože Možina.

Jože Bartolj

spominpolitikaMartin KrannerErika JazbarJože MožinaIvo JevnikarMarjeta KrannerS svetimi Višarjami v srcu

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 12. 2023
Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

VEČ ...|21. 12. 2023
Černetovo nagrado preje župnik Calligaro

36. zamejsko Černetovo nagrado bo prejel Renzo Calligaro, župniku v Bardu in Zavrhu v Terski dolini za njegovo delo na verskem in kulturnem področju s posebnim ozirom na njegovo vztrajno prizadevanje za ohranjanje domačega narečja prebivalcev Terske doline, za ovrednotenje njegovih tradicij tako v verskem kot v kulturnem življenju, za oživitev slovenskega liturgičnega petja. Tako je soglasno sklenila posebna komisija za podelitev Černetove nagrade, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta. Komisijo sestavljajo predsednik Tomaž Simčič in člana Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Podelitev nagrade bo na praznik svetega Štefana, v torek, 26. decembra 2023, v župnijski cerkvi v Bardu v Terski dolini po sv. maši, ki se bo začela ob 11.30.  Černetova nagrada se vsako leto podeljuje kot priznanje Slovencu ali slovenski organizaciji v Italiji, ki deluje v skladu s slovenskimi, krščanskimi in demokratičnimi ideali, za katere se je zavzemal časnikar in politik Dušan Černe (1916–1975). Po njem je poimenovana tudi knjižnica, specializirana za slovenski zamejski in zdomski tisk, ki deluje v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Kot prvi je nagrado prejel beneški časnik Dom leta 1976.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|12. 11. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 7

Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat ste iz omenjenega posveta lahko poslušali dva prispevka. Akademik Milček Komelj je obudil spomin na očeta slovenske države Jožeta Pučnika, publicist Ivo Jevnikar pa je predstavil Pučnikovo povezanost s Slovenci v Italiji.

 

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 7

Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat ste iz omenjenega posveta lahko poslušali dva prispevka. Akademik Milček Komelj je obudil spomin na očeta slovenske države Jožeta Pučnika, publicist Ivo Jevnikar pa je predstavil Pučnikovo povezanost s Slovenci v Italiji.

 

Moja zgodba

Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 7

Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat ste iz omenjenega posveta lahko poslušali dva prispevka. Akademik Milček Komelj je obudil spomin na očeta slovenske države Jožeta Pučnika, publicist Ivo Jevnikar pa je predstavil Pučnikovo povezanost s Slovenci v Italiji.

 

VEČ ...|12. 11. 2023
Posvet Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu 7

Pod okriljem zdaj že ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ob 90 letnici rojstva in 20 letnici smrti, v dvorani Slovenske matice v Ljubljani znanstveni posvet z naslovom Jože Pučnik v spominu sodobnikov in zgodovinskem spominu. Tokrat ste iz omenjenega posveta lahko poslušali dva prispevka. Akademik Milček Komelj je obudil spomin na očeta slovenske države Jožeta Pučnika, publicist Ivo Jevnikar pa je predstavil Pučnikovo povezanost s Slovenci v Italiji.

 

Jože Bartolj

Moja zgodba

VEČ ...|22. 10. 2023
Mira Kosem - Avtobiografija Pozdravljena, zemlja

Založba Mladika iz Trsta je v zbirki Zapisi iz zdomstva izdala spomine Mire Kosem, z naslovom Pozdravljena, zemlja. Mirin oče je leta 1945 sledil valu beguncev, ki so se v strahu pred komunizmom umaknili iz Slovenije. Iz taborišča na Koroškem se je preselil v Cleveland, v ZDA, kjer so se mu po desetih letih pridružili žena in štirje otroci. Knjigo je skupaj z avtorico in nekaterimi gosti na Študijskem centru za Narodno spravo predstavil urednik Ivo Jevnikar.

Mira Kosem - Avtobiografija Pozdravljena, zemlja

Založba Mladika iz Trsta je v zbirki Zapisi iz zdomstva izdala spomine Mire Kosem, z naslovom Pozdravljena, zemlja. Mirin oče je leta 1945 sledil valu beguncev, ki so se v strahu pred komunizmom umaknili iz Slovenije. Iz taborišča na Koroškem se je preselil v Cleveland, v ZDA, kjer so se mu po desetih letih pridružili žena in štirje otroci. Knjigo je skupaj z avtorico in nekaterimi gosti na Študijskem centru za Narodno spravo predstavil urednik Ivo Jevnikar.

Moja zgodba

Mira Kosem - Avtobiografija Pozdravljena, zemlja

Založba Mladika iz Trsta je v zbirki Zapisi iz zdomstva izdala spomine Mire Kosem, z naslovom Pozdravljena, zemlja. Mirin oče je leta 1945 sledil valu beguncev, ki so se v strahu pred komunizmom umaknili iz Slovenije. Iz taborišča na Koroškem se je preselil v Cleveland, v ZDA, kjer so se mu po desetih letih pridružili žena in štirje otroci. Knjigo je skupaj z avtorico in nekaterimi gosti na Študijskem centru za Narodno spravo predstavil urednik Ivo Jevnikar.

VEČ ...|22. 10. 2023
Mira Kosem - Avtobiografija Pozdravljena, zemlja

Založba Mladika iz Trsta je v zbirki Zapisi iz zdomstva izdala spomine Mire Kosem, z naslovom Pozdravljena, zemlja. Mirin oče je leta 1945 sledil valu beguncev, ki so se v strahu pred komunizmom umaknili iz Slovenije. Iz taborišča na Koroškem se je preselil v Cleveland, v ZDA, kjer so se mu po desetih letih pridružili žena in štirje otroci. Knjigo je skupaj z avtorico in nekaterimi gosti na Študijskem centru za Narodno spravo predstavil urednik Ivo Jevnikar.

Jože Bartolj

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 6. 2023
Skavtski večer na Opčinah

V Finžgarjevem domu na Opčinah pri Trstu bo jutri zadnje srečanje iz niza pogovorov o slovenski skavtski zgodovini. O skupinah, ki so bile dejavne v taboriščih za slovenske begunce v Avstriji in Italiji v letih 1945–47, bo govoril moderator Skavtskih večerov Ivo Jevnikar. O Zvezi slovenskih skavtov v Argentini, ki je delovala v letih 1949–75, bosta govorila Franci Žnidar, ki je bil član organizacije ter publicist Gregor Batagelj, ki bo predstavil medijske odmeve skavtskega delovanja. O skavtskih skupinah v obeh slovenskih župnijah v Torontu, ki so delovale v letih 1962–2015, pa bosta govorila nekdanji tržaški in nato kanadski skavt Tine Frančeški ter lazarist Pavle Novak, ki je bil več let duhovni vodja slovenskih skavtov v Kanadi. Na večeru bodo na ogled tudi dragoceni prapor Zveze slovenskih skavtov iz Argentine in drugi zgodovinski predmeti. 

Skavtski večer na Opčinah

V Finžgarjevem domu na Opčinah pri Trstu bo jutri zadnje srečanje iz niza pogovorov o slovenski skavtski zgodovini. O skupinah, ki so bile dejavne v taboriščih za slovenske begunce v Avstriji in Italiji v letih 1945–47, bo govoril moderator Skavtskih večerov Ivo Jevnikar. O Zvezi slovenskih skavtov v Argentini, ki je delovala v letih 1949–75, bosta govorila Franci Žnidar, ki je bil član organizacije ter publicist Gregor Batagelj, ki bo predstavil medijske odmeve skavtskega delovanja. O skavtskih skupinah v obeh slovenskih župnijah v Torontu, ki so delovale v letih 1962–2015, pa bosta govorila nekdanji tržaški in nato kanadski skavt Tine Frančeški ter lazarist Pavle Novak, ki je bil več let duhovni vodja slovenskih skavtov v Kanadi. Na večeru bodo na ogled tudi dragoceni prapor Zveze slovenskih skavtov iz Argentine in drugi zgodovinski predmeti. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Skavtski večer na Opčinah

V Finžgarjevem domu na Opčinah pri Trstu bo jutri zadnje srečanje iz niza pogovorov o slovenski skavtski zgodovini. O skupinah, ki so bile dejavne v taboriščih za slovenske begunce v Avstriji in Italiji v letih 1945–47, bo govoril moderator Skavtskih večerov Ivo Jevnikar. O Zvezi slovenskih skavtov v Argentini, ki je delovala v letih 1949–75, bosta govorila Franci Žnidar, ki je bil član organizacije ter publicist Gregor Batagelj, ki bo predstavil medijske odmeve skavtskega delovanja. O skavtskih skupinah v obeh slovenskih župnijah v Torontu, ki so delovale v letih 1962–2015, pa bosta govorila nekdanji tržaški in nato kanadski skavt Tine Frančeški ter lazarist Pavle Novak, ki je bil več let duhovni vodja slovenskih skavtov v Kanadi. Na večeru bodo na ogled tudi dragoceni prapor Zveze slovenskih skavtov iz Argentine in drugi zgodovinski predmeti. 

VEČ ...|8. 6. 2023
Skavtski večer na Opčinah

V Finžgarjevem domu na Opčinah pri Trstu bo jutri zadnje srečanje iz niza pogovorov o slovenski skavtski zgodovini. O skupinah, ki so bile dejavne v taboriščih za slovenske begunce v Avstriji in Italiji v letih 1945–47, bo govoril moderator Skavtskih večerov Ivo Jevnikar. O Zvezi slovenskih skavtov v Argentini, ki je delovala v letih 1949–75, bosta govorila Franci Žnidar, ki je bil član organizacije ter publicist Gregor Batagelj, ki bo predstavil medijske odmeve skavtskega delovanja. O skavtskih skupinah v obeh slovenskih župnijah v Torontu, ki so delovale v letih 1962–2015, pa bosta govorila nekdanji tržaški in nato kanadski skavt Tine Frančeški ter lazarist Pavle Novak, ki je bil več let duhovni vodja slovenskih skavtov v Kanadi. Na večeru bodo na ogled tudi dragoceni prapor Zveze slovenskih skavtov iz Argentine in drugi zgodovinski predmeti. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 4. 2023
Tinje - pogled na slovenstvo iz zamejstva

Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.

Tinje - pogled na slovenstvo iz zamejstva

Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Tinje - pogled na slovenstvo iz zamejstva

Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.

VEČ ...|24. 4. 2023
Tinje - pogled na slovenstvo iz zamejstva

Kakšen je pogled na slovenstvo iz zamejstva, je na letošnjem novoletnem srečanju v Tinjah na avstrijskem Koroškem povedal publicist in kulturni delavec iz Trsta Ivo Jevnikar. Manjšinsko vprašanje je na dnevnem redu na dvostranskih srečanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Delujejo tudi Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom, državnozborska komisija za ta vprašanja, na voljo je finančna podpora iz Slovenije. „Koristen pa bi bil posvetovalni organ manjšinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in učinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgočih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani.“ V odnosu do Slovencev zunaj slovenske države je predvsem problematično čutenje ljudi, javnosti, civilne družbe, naglaša Ivo Jevnikar in dodaja: „Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot rečeno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, finančne in drugačne narave, ki lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoče vsega prepuščati le dobri volji in slučaju.“ Kako pa je s samozavestjo in voljo do življenja same manjšinske skupnosti? Ponovitvi razmišljanja Iva Jevnikarja iz Trsta lahko prisluhnete danes opolnoči ali v našem spletnem avdio arhivu.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 4. 2023
Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

VEČ ...|23. 4. 2023
Pogled na slovenstvo iz zamejstva

O slovenski narodni skupnosti v Italiji, odnosu večinskega prebivalstva in oblasti ter matice do nje in njeni samozavesti ter volji do življenja je na Novoletnem srečanju v Tinjah razmišljal publicist in kulturni delavec v Trstu Ivo Jevnikar. V oddaji smo predvajali odlomke s predavanje in dodali nekaj drugih novic. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|12. 2. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTamara Griesser PečarIvo JevnikarTomaž Ivešič

Moja zgodba

Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

VEČ ...|12. 2. 2023
Posvet ob 75-letnici Pariške mirovne pogodbe (Griesser Pečar, Jevnikar)

Septembra lani je bil v Trstu znanstveni posvet z naslovom »Ob 75 letnici Pariške mirovne pogodbe – posledice za primorski prostor«. V oddaji Moja zgodba ste iz tega posveta lahko poslušali dve predavanji: dr. Tamara Griesser Pečar je razmišljala o preganjanju duhovščine v priključenem delu Primorske in v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja. V drugem delu pa lahko poslušate prispevek Iva Jevnikarja z naslovom »Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v Italiji«. 

Jože Bartolj

spominpolitika75 let Pariške mirovne pogodbeTamara Griesser PečarIvo JevnikarTomaž Ivešič

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|25. 2. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - Grdina, Černe 2. oddaja

Tokrat lahko poslušate prispevka ddr Igorja Grdine in Milene Černe, ki sta sodelovala na znanstvenem posvetu z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor. To je bila druga oddaja v nizu, ki predstavlja šolsko reformo, ki jo je oktobra 1923 sprejela italijanska vlada fašističnega diktatorja Benita Mussolinija in je prinesel daljnoročne in usodne posledice primorskim Slovencem.

Jože Bartolj

spominpolitika Gentilejeva šolska reformaIgor GrdinaMilena Černeitalijansko šolstvo na okupiranem ozemlju.

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret DavisTačke pomagačkečas komunizma

Komentar tedna

VEČ ...|23. 2. 2024
doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec: Post in vprašanje pravičnosti, svobode in upanja.

Avtor se je posvetili razpravi o pomembnosti posta in njegovem povezovanju z pravičnostjo, osvoboditvijo in miloščino;  o religioznem razumevanju posta ter poudaril pomen molitve in miloščine v osebni veri. Dotaknil  se je tudi vloge množičnih medijev pri prenašanju informacij ter poudaril, da je odrešenje dejstvo, ki zahteva pozornost in vpogled v realnost. Papež Frančišek nas spodbuja k konkretnim korakom in odločitvam za dosego pravičnosti in svobode v družbi. Skupno delovanje za nove vrednote je ključno za ustvarjanje pozitivnih sprememb v svetu.

doc. dr. Igor Bahovec

komentar

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|26. 2. 2024
Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki