Komentar Časnik.si

VEČ ...|18. 1. 2023
Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

komentarumetnostCerkev

Komentar Časnik.si

Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

VEČ ...|18. 1. 2023
Dr. Ivan Štuhec: Kaj z Rupnikovimi mozaiki in Prešernovo nagrado?

Avtor razmišlja o primeru p. Rupnika, saj vprašanja, ki se odpirajo, ne zadevajo le njega, ampak tudi umetniško ustvarjanje in življenje umetnikov nasploh. Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe, uradna Cerkev, v tem primeru Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla.

Ivan Štuhec

komentarumetnostCerkev

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 12. 2022
Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

VEČ ...|5. 12. 2022
Dr. Ivan Štuhec: Supervolilno leto

V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.  

  

Jože Bartolj

politikadružbakomentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|20. 6. 2022
Dr: Ivan Štuhec o ukrajinski vojni, stavki na RTV in opravičilu Nedeljskega dnevnika

Dr: Ivan Štuhec o ukrajinski vojni, stavki na RTV in opravičilu Nedeljskega dnevnika

politikaIvan Štuhec

Spoznanje več, predsodek manj

Dr: Ivan Štuhec o ukrajinski vojni, stavki na RTV in opravičilu Nedeljskega dnevnika
VEČ ...|20. 6. 2022
Dr: Ivan Štuhec o ukrajinski vojni, stavki na RTV in opravičilu Nedeljskega dnevnika

Jože Bartolj

politikaIvan Štuhec

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativne oddaje

VEČ ...|25. 4. 2022
Mozaik dneva dne 25. 4.

  • Dan po volitvah v državni zbor je čas za analizo izidov, prvi pogovori o prihodnji vladni koaliciji naj bi stekli že v kratkem.
  • Bi moralo po včerajšnji nedelji kristjane v Sloveniji skrbeti? Odgovarja moralni teolog Ivan Štuhec.
  • Pri nas sum na hepatitis neznanega izvora do zdaj pri enem otroku.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo spremenljivo do bo pretežno oblačno s krajevnimi plohami - manj verjetne bodo v vzhodnih in deloma južnih krajih.

Mozaik dneva dne 25. 4.

  • Dan po volitvah v državni zbor je čas za analizo izidov, prvi pogovori o prihodnji vladni koaliciji naj bi stekli že v kratkem.
  • Bi moralo po včerajšnji nedelji kristjane v Sloveniji skrbeti? Odgovarja moralni teolog Ivan Štuhec.
  • Pri nas sum na hepatitis neznanega izvora do zdaj pri enem otroku.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo spremenljivo do bo pretežno oblačno s krajevnimi plohami - manj verjetne bodo v vzhodnih in deloma južnih krajih.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 25. 4.
  • Dan po volitvah v državni zbor je čas za analizo izidov, prvi pogovori o prihodnji vladni koaliciji naj bi stekli že v kratkem.
  • Bi moralo po včerajšnji nedelji kristjane v Sloveniji skrbeti? Odgovarja moralni teolog Ivan Štuhec.
  • Pri nas sum na hepatitis neznanega izvora do zdaj pri enem otroku.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo spremenljivo do bo pretežno oblačno s krajevnimi plohami - manj verjetne bodo v vzhodnih in deloma južnih krajih.
VEČ ...|25. 4. 2022
Mozaik dneva dne 25. 4.
  • Dan po volitvah v državni zbor je čas za analizo izidov, prvi pogovori o prihodnji vladni koaliciji naj bi stekli že v kratkem.
  • Bi moralo po včerajšnji nedelji kristjane v Sloveniji skrbeti? Odgovarja moralni teolog Ivan Štuhec.
  • Pri nas sum na hepatitis neznanega izvora do zdaj pri enem otroku.
  • Vreme: Ponoči in jutri bo spremenljivo do bo pretežno oblačno s krajevnimi plohami - manj verjetne bodo v vzhodnih in deloma južnih krajih.

Radio Ognjišče

infonovice

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 3. 2022
Dr. Ivan Štuhec o Ukrajini, prihajajočih volitvah in radikalnih krščanskih gibanjih

V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …

 

Dr. Ivan Štuhec o Ukrajini, prihajajočih volitvah in radikalnih krščanskih gibanjih

V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …

 

politikaCerkevUkrajinavolitveIvan Štuhec

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ivan Štuhec o Ukrajini, prihajajočih volitvah in radikalnih krščanskih gibanjih

V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …

 

VEČ ...|7. 3. 2022
Dr. Ivan Štuhec o Ukrajini, prihajajočih volitvah in radikalnih krščanskih gibanjih

V oddaji smo se dotaknili treh tem, vojne v Ukrajini, volitev, ki so pred vrati in radikalnih krščanskih gibanj, katerih stališča je treba ločiti od Cerkve. Dr. Štuhec je izpostavil, da je delovanje predsednika Putina vredno nasledstvo totalitarnega Stalina. Pred volitvami je komentiral raziskave javnega mnenja v katere ne verjame, pravi da bolj ustvarjajo javno mnenje. V tretjem delu pa je med drugim povedal, da od vodstva Cerkve na Slovenskem pričakuje, da se bo uradno opredelilo do nekaterih radikalnih skupin, ki se postavljajo za arbiter prave vere in celo papeža označujejo za heretika …

 

Radio Ognjišče

politikaCerkevUkrajinavolitveIvan Štuhec

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 12. 2021
Ivan Štuhec po 520 kilometrih romanja po Sloveniji izdal novo knjigo

Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru je bil ladja ledolomilka v zamrznjeni deželi postsocialističnega državnega šolstva. V zahvalo za čudežno rešitev tega projekta, ki so ga skoraj potopili Zvonovi, je šel dolgoletni direktor dr. Ivan Štuhec na romanje po domovini. V slabih štirih tednih je prehodil velik del Slovenije, obudil spomine na svojo osebno prehojeno pot, na razvoj Zavoda, lucidno osvetlil dogajanje v državi in zbral zgodbe bolj ali manj znanih slovenskih krajev, njihovih legend, zgodovine in ljudi. 

Ivan Štuhec po 520 kilometrih romanja po Sloveniji izdal novo knjigo

Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru je bil ladja ledolomilka v zamrznjeni deželi postsocialističnega državnega šolstva. V zahvalo za čudežno rešitev tega projekta, ki so ga skoraj potopili Zvonovi, je šel dolgoletni direktor dr. Ivan Štuhec na romanje po domovini. V slabih štirih tednih je prehodil velik del Slovenije, obudil spomine na svojo osebno prehojeno pot, na razvoj Zavoda, lucidno osvetlil dogajanje v državi in zbral zgodbe bolj ali manj znanih slovenskih krajev, njihovih legend, zgodovine in ljudi. 

infopogovorIvan Štuhecromanjeduhovnostslovenija

Informativni prispevki

Ivan Štuhec po 520 kilometrih romanja po Sloveniji izdal novo knjigo

Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru je bil ladja ledolomilka v zamrznjeni deželi postsocialističnega državnega šolstva. V zahvalo za čudežno rešitev tega projekta, ki so ga skoraj potopili Zvonovi, je šel dolgoletni direktor dr. Ivan Štuhec na romanje po domovini. V slabih štirih tednih je prehodil velik del Slovenije, obudil spomine na svojo osebno prehojeno pot, na razvoj Zavoda, lucidno osvetlil dogajanje v državi in zbral zgodbe bolj ali manj znanih slovenskih krajev, njihovih legend, zgodovine in ljudi. 

VEČ ...|24. 12. 2021
Ivan Štuhec po 520 kilometrih romanja po Sloveniji izdal novo knjigo

Zavod Antona Martina Slomška v Mariboru je bil ladja ledolomilka v zamrznjeni deželi postsocialističnega državnega šolstva. V zahvalo za čudežno rešitev tega projekta, ki so ga skoraj potopili Zvonovi, je šel dolgoletni direktor dr. Ivan Štuhec na romanje po domovini. V slabih štirih tednih je prehodil velik del Slovenije, obudil spomine na svojo osebno prehojeno pot, na razvoj Zavoda, lucidno osvetlil dogajanje v državi in zbral zgodbe bolj ali manj znanih slovenskih krajev, njihovih legend, zgodovine in ljudi. 

Alen Salihović

infopogovorIvan Štuhecromanjeduhovnostslovenija

Informativne oddaje

VEČ ...|23. 12. 2021
Mozaik dneva dne 23. 12.

  • Silvestrovanj na prostem ne bo.
  • Večina Evrope epidemiološko še naprej rdeča ali temno rdeča.
  • Ivan Štuhec po 520 kilometrih romanja po Sloveniji izdal novo knjigo.
  • Vreme: Na jugozahodu bo občasno deževalo. pihal bo zmeren jugozahodnik.

Mozaik dneva dne 23. 12.

  • Silvestrovanj na prostem ne bo.
  • Večina Evrope epidemiološko še naprej rdeča ali temno rdeča.
  • Ivan Štuhec po 520 kilometrih romanja po Sloveniji izdal novo knjigo.
  • Vreme: Na jugozahodu bo občasno deževalo. pihal bo zmeren jugozahodnik.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 23. 12.
  • Silvestrovanj na prostem ne bo.
  • Večina Evrope epidemiološko še naprej rdeča ali temno rdeča.
  • Ivan Štuhec po 520 kilometrih romanja po Sloveniji izdal novo knjigo.
  • Vreme: Na jugozahodu bo občasno deževalo. pihal bo zmeren jugozahodnik.
VEČ ...|23. 12. 2021
Mozaik dneva dne 23. 12.
  • Silvestrovanj na prostem ne bo.
  • Večina Evrope epidemiološko še naprej rdeča ali temno rdeča.
  • Ivan Štuhec po 520 kilometrih romanja po Sloveniji izdal novo knjigo.
  • Vreme: Na jugozahodu bo občasno deževalo. pihal bo zmeren jugozahodnik.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|27. 1. 2023
Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch: Človeško življenje pač ne sme biti naprodaj

Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti. 

Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.

Helena Jaklitsch

komentardružbaodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|29. 1. 2023
Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Tischlerjeva nagrada 2023

Milka Kriegl je prejela Tischlerjevo nagrado 2023 za vso njeno skrb za slovensko ziljsko narečje in ziljsko nošo, za ohranjanje domačih šeg in navad ter za ljubeč odnos do tipične ziljske gradbene in stanovanjske arhitekture. Govorijo: predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko, lavdatorki Micka Opetnik in Martina Piko-Rustia, na koncu tudi zahvala nagrajenke

Matjaž Merljak

družbarojaki

Za življenje

VEČ ...|28. 1. 2023
Zakaj se človek želi samo poškodovati

V novem letu je v oddajah Za življenje naša gostja tudi doc. dr. Andreja Poljanec, žena in mati petih otrok, po izobrazbi pa psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka. V oddajah smo odpirali različne aktualne tematike. Tokrat smo spregovorili o samo poškodovanju, ki je med mladimi zelo prisotno. Zakaj se človek sploh želi samo poškodovati, kaj se takrat v njem sprosti, kje so vzroki in kakšne so posledice, na kaj moramo biti pozorni odrasli, da to opazimo pri mladih in kako jim lahko pomagamo. Vabljeni k poslušanju. 

Zakaj se človek želi samo poškodovati

V novem letu je v oddajah Za življenje naša gostja tudi doc. dr. Andreja Poljanec, žena in mati petih otrok, po izobrazbi pa psihologinja, specialistka zakonske in družinske terapije, supervizorka. V oddajah smo odpirali različne aktualne tematike. Tokrat smo spregovorili o samo poškodovanju, ki je med mladimi zelo prisotno. Zakaj se človek sploh želi samo poškodovati, kaj se takrat v njem sprosti, kje so vzroki in kakšne so posledice, na kaj moramo biti pozorni odrasli, da to opazimo pri mladih in kako jim lahko pomagamo. Vabljeni k poslušanju. 

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 1. 2023
Mali drobni cvet išče sonce

Mali drobni cvet je rasel ob visoki in lepi sončnici in se, kot ona, želel obračati za soncem. Želja ga je v resnici popeljala na okensko polico k veseli deklici. Kako pa je prišel do nje? Prisluhnite zgodbi.

Mali drobni cvet išče sonce

Mali drobni cvet je rasel ob visoki in lepi sončnici in se, kot ona, želel obračati za soncem. Želja ga je v resnici popeljala na okensko polico k veseli deklici. Kako pa je prišel do nje? Prisluhnite zgodbi.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Naš pogled

VEČ ...|24. 1. 2023
Muzej slovenske osamosvojitve

Muzej slovenske osamosvojitve

Jože Bartolj

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|29. 1. 2023
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Dogodki

VEČ ...|29. 1. 2023
Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Ervin Mozetič: Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja!

»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.

Radio Ognjišče

nedleja blagrovErvin Mozetičpridiga

Moja zgodba

VEČ ...|29. 1. 2023
O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

O knjigi Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.

Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.

Jože Bartolj

spominpolitikaaleksandrinkeIvan VetrihAngela VetrihMarija StanonikFranček BertoliniLjubezen na daljavoMoževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|29. 1. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 29. 1.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|29. 1. 2023
Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Gost: p. janez Rus

Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.

Jure Sešek

duhovnostmisijonp. janez Severrusijanovosibirsk