Covid 19 - Italija - Vse varnostne ukrepe je treba jemati resno in hkrati iskati v nastali situaciji nove priložnosti za dobro in lepo.

Kadar gre pri človeku za hkratno okvaro sluha in vida, govorimo o osebah z gluhoslepoto. Te se v Sloveniji združujejo v Združenju gluho-slepih Dlan. V oddaji smo gostili predstavnike tega združenja. Predstavili smo tudi tudi prijekt, ki ga slepi pripravljajo s Planinsko zvezo Slovenije.

Zdi se, da bo potrebno precej truda, da bo tudi širši nemški družbi postalo jasno, da kakovostna hrana stane in da izsiljevanje kmetov z vse strožjimi standardi in hkrati nizko ceno, pomeni najprej njihov propad, potem pa lačne množice, je v komentarju zapisal Robert Božič.

Z Vabilom na pot smo pogledali v zadnji decembrski konec tedna, hkrati pa segli tudi v novo leto. Med drugim smo napovedali Nočni pohod čez Školj, Silvestrski pohod po Urbanovi poti in Novoletni pohod na Rakitno.

Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, dober dan. Vsem skupaj in hkrati vsakemu posebej se iskreno zahvaljujem za udeležbo. Radijci si želimo, da se vse niti, ki so se stkale med nami v minulih letih, po današnjem srečanju še bolj utrdijo. Drug drugega podprimo v prizadevanjih za dobro in lepo v naši domovini ter za ohranitev krščanskih korenin našega naroda.28. novembra ob 17. uri bo minilo 25 let, odkar smo začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa, v katerem je bilo okoli 40 % govornega programa in več kot 70 % slovenske glasbe. V letih našega delovanja smo omogočili 130 novih pesmi za zakladnico slovenske glasbe. Ne bo odveč omeniti, da smo prvi v Sloveniji začeli z oddajanjem 24-urnega programa preko spleta. To je bilo spomladi 1997. Ob našem osnovnem delu, ki je ustvarjanje radijskega programa, si prizadevamo za neposredni kontakt s svojimi poslušalci. Tako smo več kot 5.000 poslušalcev peljali na radijske počitnice, z Gala in drugimi koncerti smo razveselili blizu 100.000 obiskovalcev. Do zdaj smo pripravili 47 srečanj poslušalcev in prijateljev Radia Ognjišče, na katerih se je zbralo več kot 50.000 ljudi. Program ustvarjamo v glavnem v studijskih prostorih, se pa podajamo tudi na teren. Posebno doživetje je že deset let kolesarjenje Od Marije k Mariji, s katerim se je zavrtelo že več kot 2.000 kilometrov. V jubilejnem letu so trije sodelavci v enem dnevu prekolesarili Slovenijo od Hodoša do Kopra. Zlato je pravilo, da naj ne ve levica, kaj je dobrega storila desnica. Pa vendar je prav, da povemo na glas, da smo z dobrodelno akcijo Pustna sobotna iskrica, letos je bila že sedemnajsta, zbrali že več kot milijon evrov za projekte naših misijonarjev.Prijatelje Radia Ognjišče sem že omenil. Kdo so? To so podporni člani, dobrotniki, ki so se obvezali, da nas bodo po svojih zmožnostih finančno podpirali. Imamo jih več kot 15.000 in njihov delež pomeni 50 % od vseh radijskih prihodkov.Trenutno oblikuje radijski program Radia Ognjišče 32 redno zaposlenih in 12 honorarnih sodelavcev.

Pogovor z Anžetom Malijem o skavtskem filmskem festivalu Zlata žaba 2019.Nova opera Ambrož in Katarina o prepovedani ljubezni, ki je hkrati prva opera napisana za tamburaški orkester.

Potrošniki imamo pravico do kakovostne hrane, hkrati pa tudi biti dobro informirani o varnosti hrane. Dr. Mira Kos Skubic u UVHVVR svetuje, da deklaracije prebiramo, še psoebej ko se odločimo za nakup izdelka, ki ga še ne poznamo.

Skupno geslo Slovensko-hrvaškega srečanja v Krašiću je »Pošlji delavce na svojo žetev«. Slovesno somaševanje slovenskih in hrvaških škofov in duhovnikov je ob vodil zagrebški kardinal Josip Bozanić. Nagovor med mašo pa je imel mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

Slovensko športno obsedenost so prekinili Srbi. Odbojkarska reprezentanca je dobila samo srebro. Če bi dobila zlato, bi Slovenija norela še ves teden. Športni novinarji bi analizirali in pametovali v vsemogočih oddajah in predsednik države bi moral poseči po najvišjih državnih odlikovanjih. Za mnoge Slovence je šport edini pravi slovenski promocijski in diplomatski artikel. Ko je potrebno navijati in zastopati svojo nacijo z zastavo, to pri športu ni nikoli, ne vprašanje, ne problem. Problem je, če mora slovenska zastava viseti pred šolami ali na državne praznike.Tudi sam se ukvarjam s športi in tudi tekme rad pogledam. Ampak, kar je preveč je preveč. Ni bilo dovolj, da je Roglič zmagal na španski dirki. Moral bi zmagati še na svetovnem prvenstvu. Ni bilo dovolj da so odbojkarji premagali dva odbojkarska velikana, Rusijo in Poljsko, morali bi postati evropski prvaki. Nikoli ni dovolj. Šteje samo prvo mesto. Šteje samo zmaga. In ko je že jasno, da pač ne gre in ne gre, komentatorji še vedno v eter vpijejo, kaj vse je potrebno narediti, da bo šlo, da bo prišlo do preobrata, da se bo doseglo, kar so oni določili in kar navijači pričakujejo. In po tem se vedno zgodi, da pride trenutek streznitve zaradi človeške omejitve. Človek ni stroj, da bi deloval po nareku novinarske in navijaške nenasitnosti in obsedenosti.To, da iz dvomilijonskega naroda prihaja toliko vrhunskih športnikov v toliko različnih disciplinah, je že samo po sebi nenavadno. V senci odbojke smo dobili zlato kanuistko in bronastega kanuista. A vrhunski rezultati posameznikov so vedno v senci kolektivnih športov. Izjema je smučanje, ki je pred vrati. Zdaj bomo vse mesece, tja do pomladi, poslušali, kaj vse lahko in bi skoraj morala doseči moja soimenjakinja in naši skakalci. Poslušali bomo koliko košev je zabil Dončič in koliko podaj je asistiral. O nogometaših, ki igrajo v tujini, se govori da so legionarji. No in smo tam, kjer je bil stari Rim. Kruha in iger. Lahko bi kdo ugovarjal, tam je šlo na življenje in smrt. Kaj pa je drugega v sloganu »ubi žabarja«, kot zahteva po smrti.Najtežje prenašam komentatorske izjave, spet nas je šport povezal, šport nas edini združuje. To preprosto ni res. Vsaka tekma polarizira, vsaka tekma je med našimi in drugimi, ki niso naši. Razen tega, vsi Slovenci ne navijajo, niti za reprezentanco ne, ker jih pač šport ne zanima. Tudi na zadnji tekmi odbojkarjev niso vsi slovenski državljani navijali za slovensko reprezentanco. Najmanj deset procentov je navijalo za srbsko. In ko naši zmagujejo, slišimo, kako se piše zgodovina. Še ena prazna fraza. Kakšna zgodovina le. Gotovo športnih dosežkov, ki gredo v zgodovino kakor vse, kar se je zgodilo včeraj. Ne more samo šport pisati zgodovine in združevati, ne more samo šport predstavljati identifikacijsko točko neke nacije. To je daleč premalo in preveč minljivo. Tudi če športnikom upravičeno rečemo, da so naši ambasadorji, s tem še ni rečeno, da so opravili naloge, ki jih morajo državni predstavniki.Morda pa je prav za to potrebno vse te presežke uporabljati za športnike, ker jih poklicni predstavniki države ne upravljajo. A to kljub temu ne pomeni, da lahko šport nadomesti tiste identifikacijske elemente, brez katerih ni ne države, ne nacije. Ker pa nam ni jasno, kateri bi naj to bili, se zavestno ali podzavestno zatekamo k športu. Politiki pa to tudi prav pride, če se narod nekaj dni ali tednov ukvarja s športom, med tem ko oni delijo denar in ustvarjajo pogoje za večrazredno družbo. Če bosta Bratuškova in Pikalo dosegla svoje cilje, kako uničiti privatno šolstvo, bosta ustvarila novo obliko razredne družbe. To pa po levičarski in marksistični logiki pomeni, da je zatirani razred dolžan sprožiti revolucijo in vreči z oblasti novo oligarhijo.Sicer pa so te poteze strank v vladni koaliciji popolnoma brezglave. Minister sklicuje vesoljno Slovenijo na posvet in želi doseči konsenz o financiranju privatnega šolstva, hkrati podpira referendum, katerega cilj je ukiniti privatne šole. Gospod predsednik Vlade, jih boste v četrtek na seji vlade vprašali po zdravi pameti? Težko, ker je vaš skupni delodajalec Kučan že podpisal zahtevo po referendumu. Ribičič, sin enega od eksekutorjev iz vrst povojne komunistične elite, pa je še zadnji ustavni pravnik, ki išče pravno vzdržno rešitev za te, res zgodovinske poteze sedanje vladne garniture. Če bo demokracija preživela in če bo kdaj pravna država prevladala, potem bo vprašanje odločbe ustavnega sodišča o sto procentnem financiranju privatnega šolstva, šolski primer na fakultetah za pravne vede, kako se lahko manipulira s pravno državo in kako se jo tudi uničuje.Športni deliriji na srečo trajajo kratek čas. A ko doza, ki smo jo pričakovali, to so zmage, ni na razpolago, nastopi trenutek streznitve in identifikacijske krize. Za navijače to traja do naslednje tekme. Političnemu deliriju okrog zasebnega šolstva pa ni videti konca, ker tu ne gre za zmago ali poraz, ampak za uveljavljanje človekovih pravic, enakosti pred zakonom in enakosti države do vseh davkoplačevalcev. Očitno bo državljanom, ki svoje otroke hočejo šolati v privatnih šolah, ostala samo še pot na evropsko sodišče za človekove pravice in tožba države, da povrne za vsa leta nazaj škodo, ki jo je povzročila s sistematičnim kršenjem lastne Ustave.

Od včeraj je po elektronski poti mogoča vložitev vloge za sodelovanje na 3. javnem razpisu za naložbe v namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom. Namen razpisa je krepitev aktivnosti na področju zagotavljanja stabilnosti in kakovosti v kmetijski pridelavi in večji konkurenčnosti le te, za ta namen pa je rezerviranih 3 milijone evrov nepovratnih sredstev. S stopnjo podpore, ki znaša 100 odstotkov upravičenih stroškov MKGP daje jasen signal k čim večjim vlaganjem v namakalne sisteme, hkrati pa je to tudi spodbuda uporabnikom namakalnih sistemov k intenzivnejšemu povezovanju, saj se na ta način pomembno zmanjšajo stroški uporabe namakalnih sistemov in doseže večja stroškovna učinkovitost porabe sredstev v kmetijstvu.

V osrednjem delu nedeljske kmetijske oddaje smo bili na obisku v Kmetijski založbi, ki letos praznuje 25-letnico delovanja in hkrati izdajanja strokovne kmetijske revije Kmetovalec. Pogovarjali smo se z urednikom mag. Andrejem Golobom.

Avtor v komnetarju razmišlja o negativnih vplivih množičnega turizma v Ljubljani. Tega vidi kot spodbujevalnik rasti cen in padca kakovosti gostinskih storitev v centru prestolnice. Hkrati pa opozarja na negativne vplive turizma na nepremičninski trg.

Komunisti so izkoriščali zahodno naivnost, da so dobili pomoč v hrani, opremi in saniteti, hkrati pa gojili ideološke simpatije do Stalina in samo čakali, da bodo zavezniki pobrali šila in kopita. Ta logika delovanj se je nadaljevala v čas po vojni in vse v naš čas, ko v bruseljski birokraciji ne razumejo kje je jedro družbeno-političnega problema postkomunističnih držav.

Vsi vemo, da v našem svetu »nekaj ne štima«, da bi naš svet lahko bil boljši, kot je. To pred nas postavlja vprašanje zla, slabega v svetu. In hkrati nas sprašuje, kako še lahko verujemo v dobrega, vsemogočnega Boga. O zlu kot fenomenu, o njegovih vrstah in o tem, kakšen odgovor nanj daje krščanstvo, smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil moralni teolog Gabriel Kavčič.

V Svetovalnici smo govorili o sodobnih načinih prezračevalnih sistemov v hišah. Kako doseči, da v prostorih ne bo slabega zraka, hkrati pa ne previsoke vlage in drugih nevšečnosti? O tem je spregovoril gost Marko Babič.

Začenja se Sonc festival, mednarodni festival komorne glasbe, ki ga je leta 2016 ustanovila mlada violinistka Tanja Sonc. Ob mnogih obveznostih v tujini je festival izpolnitev želje po ustvarjanju komorne glasbe na visokem nivoju v svojem domačem okolju, hkrati pa želi gostujočim tujim glasbenikom pokazati lepote svoje domovine.

Že samo ime pobude Dovolj.je nakazuje zadrego, določen paradoks. Dovolj je – in kljub temu še naprej govorimo o tem. Kako govoriti, ne da bi po nepotrebnem pogrevali, ne da bi povzročali nove travme? Mislim, da žrtve govorijo zato, ker so rane odprte. Ko me nekaj boli, je pogovor o tem lahko zdravilen. To je lahko spoved, psihoterapija, ali zaupan pogovor med prijatelji. Tako govorjenje je potrebno omogočiti in gojiti. Jezus je spodbujal in prakticiral tako govorjenje.Obstajajo tudi opazovalci, ki o tem govorijo zato, ker jim to vzbuja določeno zadovoljstvo. Naslajanje nad napakami in pregrehami bližnjega je verjetno staro toliko kot človeštvo. Taka je bila drhal, ki je pred Jezusa privlekla ubogo grešnico. Potem najdemo tiste, ki govorijo zato, ker želijo uveljaviti neki višji cilj. To so praviloma zelo ugledni in izobraženi ljudje. Zanje so žrtve samo sredstvo za dosego višjih ciljev – na primer za to, da se potepta osovraženo inštitucijo ali posameznika. Človek pomisli na farizeje iz Jezusovih prilik. Končno ne smemo pozabiti tistih, ki govorijo zato, da bi se stvari izboljšale. Škofje in dejansko vsi ljudje na vodilnih položajih se morajo ukvarjati s tem. Govorijo zato, da jutri o tem ne bo treba več govoriti.Ko se človek poglobi v pričevanja žrtev, postane očitno, da so bile dvakrat prizadete. Prvič, ko so bile zlorabljene s strani človeka, ki bi moral zanje skrbeti. To je lahko duhovnik, učitelj ali roditelj. Ta zloraba zaupanja in moči boli in še več, poškoduje samo srčiko človekove osebe. Drugič so bile zlorabljene v trenutku, ko nihče ni videl njihove bolečine, ko niso našle nikogar, kateremu bi lahko zaupale ali ki bi jih vzel zares. Trpeti je hudo. Trpeti sam je veliko hujše.Prišli smo do točke, ko žrtve lahko spregovorijo. To je dobro zanje in je dobro z tiste odgovorne osebe, ki lahko kaj storijo za to, da bo žrtev prejela potrebno pomoč, da bo storilec primerno kaznovan in da se preprečijo podobne zlorabe v prihodnosti, kolikor je to mogoče. Za inštitucijo in za njene člane je ta proces boleč in naporen, hkrati pa očiščuje. Zaupam, da je Cerkev že boljša in da bo še boljša. Upam, da bo proces čiščenja Cerkve pozitivno vplival na čiščenje v drugih okoljih, v katerih se po statistikah sodeč zgodi velika večina spolnih zlorab: v izobraževalnih inštitucijah in v družinah.V vseh teh, kot rečeno koristnih razpravah, pa kot kristjan pogrešam element, ki je po mojem ključen. To, da lahko spregovorimo o svojem trpljenju, je prvi korak. Ko mi storilec ali njegov nadrejeni prisluhne in ukrepa, se odpre priložnost za drugi in ključni korak, ki je sprava. Sprava je druga beseda za notranjo ozdravitev, ko se rana zaceli, ko travma izgubi svojo moč in lahko svobodno zadiham.Vsako govorjenje, kritiziranje in obtoževanje, ki nima za cilj spravo, je izguba časa ali še hujše, nujno povzroči nove travme. Lahko je brez empatije udrihati po človeku, ki ga ne poznaš in ki morda predstavlja inštitucijo, ki ti ni simpatična. Morda ne pomisliš, ali pa ti je vseeno, da lahko s tem nedolžnemu človeku delaš nepopravljivo škodo. Še manj se zavedaš, da s takim govorjenjem vzpostavljaš vzorec za ravnanje v drugih podobnih primerih. Vemo, da do večine zlorab pride doma in v šoli. Kako se boš počutil(a), ko se bo o tvojem sorodniku in prijatelju začelo na tak način, kot se danes govori o nekaterih duhovnikih?Usmiljenje do sebe in sočloveka, ki je osumljen zlorabe. Uprimo se skušnjavi, da bi človeka sežgali na ognju, preden smo se prepričali, da je kriv. V današnjih norih časih, ko ni več razlike med novinarstvom in propagando, med strokovnjakom in šarlatanom, ko naš “pametni” telefon zlahka postane orodje množičnega uničenja, se je toliko bolj nujno treba brzdati, da ne podivjamo in uničimo dobro ime človeka ali inštitucije. Bodite usmiljeni do sebe – si lahko predstavljate, kako se boste počutili, ko boste ugotovili, da ste sočloveku takole mimogrede uničili življenje? Bodite usmiljeni do storilca, ki obžaluje, odsluži kazen in se spreobrne. Predvsem pa bodite usmiljeni do škofov in predstojnikov.Škof ni superman, ki bi z rentgenskimi očmi videl v človekovo srce, in nima tajne policije za nadzor vsakega svojega duhovnika, dan in noč, sedem dni na teden. Tako kot večina nas, ki smo starejši od 50 let, so tudi škofje slabo usposobljeni za ravnanje v primeru spolnih zlorab. Zdaj se morajo/moramo na hitro učiti, kako jih prepoznati in ukrepati. Prepričan sem, da si tudi škofje iskreno želijo, da pomagajo žrtvam in omejijo greh in zločin spolnih zlorab. Kdor si prizadeva za ta cilj, jih bo kritiziral z usmiljenjem, predvsem pa jim bo pomagal, da postanejo boljši. Kdor jih nasprotno kritizira s sovraštvom ali iz škodoželjnosti, pa nič ne doprinese k temu, da bi bilo manj zlorab. Prej nasprotno.

Zadnje dni v maju se spominjamo Pekrskih dogodkov, ki so leta 1991 pomenili uvod v slovensko osamosvojitveno vojno. Hkrati predstavljajo tudi začetek Slovenske vojske. Da se na te dogodke pozablja oziroma se o njih skoraj ne govori, je za Radio Ognjišče kritično ocenil poslanec v času osamosvajanja Franci Feltrin. Na vprašanje ali v ospredje prihajajo bolj dogodki iz leta 1945 kot pa iz let 90 je sogovornik odgovoril pritrdilno: »Posebej v letošnjem letu opazujem, da je ta trend v porastu in zelo močno odmeva.« Kritičen je bil tudi, da se o teh dohodkih skoraj ne govori v šolah ter spomnil na delitev, ki si jo je med zadnjimi državnozborskimi volitvami privoščil predsednik vlade Marjan Šarec. »Mi nikoli nismo izločevali v času Demosove politike. Nasprotno. To je pomembno sporočiti javnost. Držati moramo skupaj. Če politiki na vrhu delijo, kot to počne predsednik vlade, potem se narod jasno deli na dva dela oziroma še na več.« Da so tovrstni dogodki vredni spominjanja, je v pogovoru dejal tudi vojaški vikar Matej Jakopič. »Spomin je vedno tisti, ki hrani naš danes in nas usmerja v jutri. Ker človek, ki ne pozna zgodovine, se res lahko boji tudi prihodnosti. Spominjanje določenih stvari iz naše zgodovine je po mojem mnenju vedno tisto bogastvo, na katerem se lahko učimo. Takšni dogodki so tisto bogastvo na katerem lahko vzgajamo tudi naše prihodnje rodove.« Kaj se je zgodilo v Pekrah?Pripadniki Teritorialne obrambe so 23. maja 1991 v učnem centru v Pekrah ujeli dva pripadnika JLA, ki sta se preveč približala centru in ju po zaslišanju hitro izpustili. Kmalu zatem je JLA obkolila učni center in zahtevala teritorialce, ki so ujeli njuna pripadnika, ter naborno dokumentacijo. Teritorialci so se jim uprli, pred centrom pa so se začeli zbirati novinarji in domačini. Po nekaj urah napetosti se je položaj umiril. Zaradi pekrskih dogodkov so naslednji dan v Mariboru potekale demonstracije, med katerimi je skupina meščanov poskušala zaustaviti oklepno vozilo JLA. Pri tem je Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju padel pod kolesa oklepnika in umrl. S tem je postal prva smrtna žrtev osamosvojitvene vojne.

Naključje ali niti ne naključje je hotelo, da se mora tokratno besedilo začeti tam, kjer se je prejšnje končalo. Glasni padec enega najuspešnejših in najbolj trdoživih evropskih populistov Heinza-Christiana Stracheja je po eni strani potrdil tam zapisano, da na stari celini njegovemu podobna gibanja ne morejo prinesti rešitve za težave, kot jih Venezuelcem niso prinesli njihovi (levi) populisti. Po drugi strani je vsaj navidezno prinesel potrditev tistim, ki menijo, da je razlog za vzpon populizma zgolj neznani leteči predmet z rusko posadko, ki je pristal ob neugotovljivem času na neugotovljivem kraju in da ta vzpon nima nič opraviti s krizo prevladujočih strank, predvsem tistih konservativne in krščanskodemokratske provenience. Na evropske volitve se bodo torej odpravili v zavesti, da ni z golim ohranjanjem statusa quo nič narobe. Čeprav sem zadnji, ki bi podcenjeval željo Putinovega režima po tem, da bi mu nasproti stala čim šibkejša in čim bolj razdeljena Evropska unija, zaradi česar se mu ne smilijo sredstva za podporo desnim in levim populistom, se mi zdi taka razlaga tudi po primeru Strache še vedno nezadostna in celo škodljiva.Na otokuA če so takšni razmisleki ključnega pomena za bližnje volilno odločanje na ravni celotne povezave, imajo na Slovenskem le omejen pomen. Slovenija je namreč, kot je že marsikdo zapisal, v njej nekakšen otok. Taka ni le zaradi majhnega števila poslank in poslancev, ki jih bo poslala v Evropski parlament. Predvsem je takšna, ker se mora otepati z neravnotežji kot dediščino preteklosti in je prav Evropska unija ščit, da ta neravnotežja še bolj ne kažejo svojih zob. Zato se hitro znajdemo pred vsaj navideznim paradoksom, da je ravno za tiste politične skupine, ki jim v Sloveniji po konvenciji pravimo desne, evroskepticizem tako rekoč prepovedan sad. Tudi idej o »okrepljeni suverenosti posameznih držav« iz soseščine se pod Alpe ne da prenašati v razmerju ena proti ena. Večja prepuščenost slovenske države sami sebi namreč neizogibno pomeni še več monopola vladajoče politične opcije.V takšnih razmerah imajo kajpak evropske volitve v Sloveniji tudi splošnejši pomen. Slovenske stranke lahko do neke mere sooblikujejo dogajanje v političnih strankah na ravni Evropske unije, zlasti v Evropski ljudski stranki. Kot sem zapisal že zadnjič, bo po mojem mnenju prav nadaljnji razvoj znotraj njenih vrst v prihodnjem mandatu vredno natančno opazovati. A ne glede na to ima izbira evropskih poslancev spričo slovenskih posebnosti zlasti notranjepolitično razsežnost.Evropske volitve za domačo raboOpozicija, ki je doslej bolj ali manj prepričljivo dobila še vsa ta tovrstna glasovanja, brani težko branljivo, če že ne neubranljivo prednost petih od osmih sedežev. Ker jo je dosegla v pogojih fragmentiranosti levice, se lahko letos zgodi, da bo šel en sedež po zlu celo ob enakem ali višjem odstotku prejetih glasov kot leta 2014. Vendar se mi še vedno zdi, da bo za kondicijo vlade in opozicije velikega pomena tudi sama po sebi zgolj simbolična tekma za (relativno) prvo mesto. Če bi slednje pripadlo največji vladni stranki ali nemara socialnim demokratom, bi vsaj kratkoročno poletela tudi Šarčeva vlada, medtem ko je težko verjeti, da bi lahko slovenski člani Evropske ljudske stranke v tem primeru vknjižili več kot tri poslance. Če bo relativna zmaga tudi po petnajstih letih ostala na desni sredini, se bo zanjo končalo obdobje nekakšne stagnacije, v katero jo je potisnila premierjeva medijska ofenziva od začetka leta sem.Spričo precejšnjega psihološkega učinka, ki ga lahko imajo evropske volitve na razmerja doma, je presenetljiva sorazmerno majhna ambicioznost list ravno pri obeh glavnih igralkah zadnjih parlamentarnih volitev. SDS očitno nekoliko »varčuje z močmi« kot na zadnjih predsedniških volitvah, v veliki meri pa računa na to, da ji ob nizki pričakovani volilni udeležbi relativno najvišji delež glasov ne more uiti. Ta je pomemben že zato, ker lahko zaradi zakonitosti D’Hondtove metode ob majhnem številu voljenih poslancev že majhne razlike pomenijo sedež več ali manj, kdor pa je prvi, ima vsekakor boljše karte. Težko je oceniti, koliko lahko Janševim v prizadevanjih za to ponagaja Domovinska liga, čeprav nekaj znakov kaže, da bi se lahko razvila v doslej najuspešnejši projekt desno od SDS vsaj po letu 2004. Kar sicer ne pomeni, da bi bila tokrat v igri za evropski sedež. Seveda pa so demokrati potegnili dobro potezo s sklenitvijo predvolilne povezave s SLS, končno tudi s tem, da niso kot leta 2000 ob sestavljanju Bajukove vlade vztrajali pri zamenjavi partnerjeve posadke. Če nič drugega, gre za naložbo v prihodnost, saj veliko anket kaže, da zna biti prav vrnitev Podobnikovih v Državni zbor ključ do možnosti za spremembo oblasti v prihodnje.Potrebno je morda dodati še, da so dosedanja glasovanja v Sloveniji pokazala, da volilna udeležba do nekje 40 odstotkov prinese prednost desni sredini, če je višja, je omenjeno praviloma voda na mlin vladajoči opciji. Po tej logiki bi morala biti 26. maja v boljšem položaju opozicija. Seveda pa ni mogoče povedati, kaj bi se zgodilo ob udeležbi, ki bi bila, denimo, višja od 65 ali 70 odstotkov, saj slednje nismo doživeli že dve desetletji. V zvezi z evropskimi volitvami se o njej sploh ni smiselno pogovarjati. Dejansko volilno udeležbo je hkrati najteže napovedati, ker ljudje o svojih dejanskih namerah v anketah pogosto – milo rečeno – ne povedo resnice.Nova Slovenija z jokerjemNova Slovenija in tudi socialni demokrati se volivcem predstavljajo z ambicioznejšima listama od obeh največjih strank. To že samo po sebi ni nenavadno, saj so »vmesne volitve« po naravi stvari dobra priložnost za stranke, ki bi rade izboljšale izhodiščni položaj za odločanje o sedežih v domačem parlamentu. Predvsem Nova Slovenija nastopa s kandidati, ki dejansko pokrivajo celotno paleto pogledov v stranki. Žiga Turk pa je v vlogi jokerja, ki bi – spet ob pričakovani nižji volilni udeležbi – lahko dejansko prispeval pomembne glasove na vladajoči ali sploh na noben blok nenavezanih liberalno usmerjenih volivcev, takšnih, ki so leta 2011 glasovali za Virantovo listo. Zanj neugodna okoliščina je vsaj deloma kandidatura Angelike Mlinar, ki se kaže kot liberalka evropskega kova in s tem redka ptica na slovenskem političnem nebu. Seveda Mlinarjeva drugače kot Turk verjetno nima možnosti za izvolitev, ker je na seznamu stranke, ki v satelitskem sistemu vladajoče opcije ob hudi konkurenci Šarčevih, Židanovih in deloma Levice trenutno kotira nizko. Dejstvo, da sedanja Neosova poslanka sploh kandidira za eno »satelitskih strank«, po drugi strani dela iz nje precej milejšo in veliko manj groteskno različico kandidature pokojnega Ljuba Sirca za LDS na predsedniških volitvah leta 1992. A ker je zaresni liberalni bazen v Sloveniji notorično majhen, bi lahko prav koroška Slovenka pobrala Novi Sloveniji del izplena, ki bi ga sicer zagotovil Žiga Turk. Sploh pa je upati, da krščanski demokrati v Sloveniji razumejo, da volitve, in tako niti evropske, pri nas v vsaj približno demokratičnih okoliščinah že vse od volilne reforme leta 1907 niso več tekma za to, kdo bo pridobil najlepše, najpametnejše in najbolj uglajene volivce, marveč za to, kdo jih bo pridobil največ. In tu se kaže tudi meja »radikalne sredinskosti«, skušnjavi katere v Novi Sloveniji vsaj občasno podležejo.

V oddaji ste slišali informacije o radijskih dogodkih, ki smo jih pripravili do konca leta oz. do praznovanja 25. rojstnega dne, ki bo 28. novembra. Dogodke pripravljamo z namenom, da se jih poslušalke in poslušalci udeležite, hkrati pa se odmev dogodkov sliši v radijskem programu.

Vsak človek potrebuje občutek ljubljenosti. Hkrati pa ljudje težko verjamemo, da nas ima nekdo tako neskončno rad, nas razume in čuti z nami. O božji ljubezni in usmiljenju sta spregovorila s. Helena Reberc in Boštjan Leskovar.

Aprilsko vreme, ki smo mu priča sicer ni ugodno za razvoj podlubnikov, takoj pa, ko se bodo temperature le še malo dvignile in ne bo dežja, pa bodo izpolnjeni pogoji za njihovo rojenje. Zato velja, da je dobro da lastniki, še posebej če so imeli z pojavom lubadarja opravka že v minulih letih, redno pregledujejo svoje gozdove. Mag. Robert Režonja, direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP svetuje, da so ti pregledi tedenski. Pravočasno prepoznavanje napada in takojšnja sanacija učinkovito zmanjšuje razmah podlubnikov, hkrati pa tudi niža stroške, saj je les, posekan v prvi fazi napada mogoče bolje prodati. Več o znamenjih napada pa prisluhnite v posnetku!

Cena kg šunke, ki so jo od bogve kod pripeljali na police naših trgovin, ne more predstavljati merila za šunko, ki je produkt domače reje in je od kmeta terjala veliko dela v minulih mesecih, da je zdaj ravno prav zrela za uživanje. Bodimo torej v teh dneh pravični do sebe in drugih. Če nam je jasno, zakaj iščemo kakovostno in domače, bodimo pripravljeni plačati nekaj več, saj je to, kar bomo na tak način kupili, terjalo več truda in dela. Poplava industrijskih dobrot vsekakor povzroča hud pritisk na cene, hkrati pa je pripeljala do tega, da hrano sprejemamo kot samoumevno. In če so še naši starši točno vedeli, kakšen praznik je, ko je velikonočna šunka na mizi, danes tega ne vemo več, ker je šunka prevečkrat na mizi.

Z nami so bili: salezijanski duhovnik Mirko Simončič, babica v ljubljanski porodnišnici Nada Hribar ter prostovoljki Katja Gabršek in Tea Žnidar. Pogovarjali smo se o družbi, ki se vedno bolj stara, hkrati pa se zdi, da na to ni pripravljena. Ali še drži resnica: če bomo dobro ravnali s starejšimi, bodo tako ravnali tudi z nami?

Ob predlogu uveljavitve odločbe US glede financiranja zasebnega šolstva, ki izvaja javni program, je komentatorka zapisala:»Ministru Pikalu je uspelo združiti nemogoče. Uresničiti odločbo Ustavnega sodišča, hkrati pa zaščiti javno šolstvo pred razgradnjo, povečanjem vliva cerkve in komercializacijo. Javno šolstvo imamo, da povečujemo znanja in možnost vseh, ne le elite.« S temi besedami je poslanec SD pozdravil predlog uresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol, ki ga je pripravil njegov strankarski kolega minister Pikalo.

Za energijo moramo poskrbeti, da ohranimo zdravje, nič pa ne škodi, če je kakšna kalorična stvar manj v postnem času, je dejala s. Nikolino in dodala, da to nadomestimo s čim drugim. To nas hkrati razpoloži za kakšno drugo, večje, notranje darovanje in kakšno preprosto dobro delo.

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

V razstavišču Jakčevega doma v Novem mestu je na ogled razstava Podoba in moč krajine, s katero obeležujejo 120-letnico rojstva slikarja in grafika Božidarja Jakca ter hkrati 30-letnico njegove smrti.Literarni junak Kekec šteje že dobrih sto let. Ob tem so v Kranjski Gori jubilej proslavili z domoznanskim večerom Kekec je star 100 let.Na ponaredke v umetnosti želi opozoriti razstava Muzeja policije iz Zagreba z naslovom Lepota lažnega sijaja, ki gostuje na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani. Na razstavi so predstavljeni ponaredki umetniških del tako priznanih hrvaških kot tujih umetnikov.

Avstrijsko veleposlaništvo Ljubljana in Mohorjeva družba v Celovcu tudi letos vabita na zaključek dobrodelne akcije Podarimo knjige, ki bo v torek, 29. januarja, ob 11.00 uri v Trubarjevi hiši literature, v Ljubljani.V 92. letu starosti je umrla slikarka in grafičarka Tinca Stegovec, ena najpomembnejših slovenskih grafičark, hkrati pa tudi med najbolj zapostavljenimi.V 91. letu starosti je umrla Zdenka Golob Borčič, likovna umetnica, slikarka, grafičarka, ilustratorka in pedagoginja, ki je leta 1979 prejela nagrado Prešernovega sklada.

Bog pride tja, kamor ga pustimo. Koseški župnik Igor Dolinšek je spregovoril o pomenu priprave Svetega večera v cerkvah, predvsem pa doma, v družinah, kjer so središče božjega vzdušja jaslice. V vseh opravilih svetega večera (blagoslovu jaslic, molitvi, petju) je pomembno, da si družina poišče svoj način, hkrati pa da ne pozabi na vse, ki morda ta večer doživljajo drugače, so v stiskah in preizkušnjah.

Pred mikrofonom smo gostili človeka številnih talentov. Jože Senegačnik je po izobrazbi sicer pravnik, a poklicno kariero je zgradil v računalniški stroki. O podatkovnih bazah Oracle predava na številnih konferencah po vsem svetu. Tja pogosto odleti kar s svojim letalom, pilote pa tudi poučuje, in sicer meteorologijo. V zadnjem času se posveča pripravi kruha s kislim testom; na različnih tekmovanjih pobira zlata priznanja, hkrati pa svoje znanje nesebično deli, saj se zaveda, da s tem pomembno prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.

Tokrat smo v oddajo Srečanja prenesli delček rimskega nedeljskega vzdušja, hkrati pa spoznali temelje krščanstva.

Gostili smo prvega Slovenca, ki je prehodil Apalaško pot, eno najstarejših daljinskih pešpoti, ki teče vporedno z Atllantsko obalo. 14 zveznih držav, od Georgie do Maina in skupaj 142 kilometrov vzpona. Mati vseh poti je divjinska pot, kjer sicer pohodnikov ne manjka, a hkrati so ti več kot teden dni hoje oddaljeni od civilizacije. Jakob J. Kenda, ki ga poznamo kot prevajalca Harryja Potterja, jo je prehodil leta 2017 in o tem napisal potopisni roman.

Predstavniki občinskih združenj opozarjajo na podfinanciranost lokalne ravni, hkrati pa poudarjajo, da skupna zadolženost občin ni problematična. Sodelovanje na lokalni ravni ocenjujejo kot dobro, prav tako pa menijo, da so občine v splošnem uspešne pri izvajanju nalog, ki so v njihovi pristojnosti. O omenjenem so v oddaji Pogovor o spregovorili podpredsednik Skupnosti občin Slovenije dr. Ivan Žagar, vodja strokovne službe pri Združenju mestnih občin Slovenije dr. Miloš Senčur in predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj.

Avtor opozarja na aktualne družbene razmere ob prihajajočih lokalnih volitvah. Ost razmišljanja usmeri v prestolnico, kjer so volilci pred izbiro po ohranjanju preverjetno starega, kar pooseblja Jankovič na eni in novo svežino na drugi strani. Hkrati trka na vest slehernega meščana in državljana.

Danes je svetovni dan hrane, ki ga Organizacija ZN za hrano in kmetijstvo letos namenja vprašanju, kaj lahko naredimo, da bi do leta 2030 povsem izkoreninili lakoto v svetu in hkrati dodaja, da je to dosegljiv cilj in pri tem navaja kar sedemnajstih nalog ali delnih ciljev.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.

Anton Topolovec s Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota je pojasnil, zakaj je nujno potrebno njive po žetvi zasejati s strniščnimi dosevki. Ti namreč zemljo varujejo pred vplivom vročine in drugih vremenskih danosti, hkrati pa njihova jesenska zadelava v tla mikroorganizmom v zemlji prinaša hrano za tvorbo humusa, kar rezultira v rodovitnosti tal.

Volilna tekma je pred vrati in soočenje različnih programskih in aktualnih stališč smo pripravili tudi na valovih Radia Ognjišče, in sicer skupaj s portalom Domovina.je. V dveh soočenjih naj bi se srečali kandidati in kandidatke štirinajstih političnih strank oziroma list. V prvem so bili z nami predstavnik koalicijske stranke Socialni demokrati Jernej Štromajer, predsednik Nove Slovenije Krščanskih demokratov Matej Tonin, predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Zvonko Lah, predstavnik stranke Dobra država Tilen Majnardi in podpredsednik Slovenske ljudske stranke Primož Jelševar. Slišali smo med drugim stališča na temo gospodarstva in migracij.

Vzgoja otrok je najpomembnejša in hkrati najtežja naloga staršev. Kako naj z brezpogojno ljubeznijo oče in mati postavljata meje svojim otrokom? Kako ob bližajočem se koncu šolskega leta uskladiti pričakovanja in zahteve? O zahtevni umetnosti iskanja prave mere in občutka - o vzgoji je tekla beseda v oddaji Za življenje z gostom p. dr. Christianom Gostečnikom.

Ta komentar je raziskava o raziskavah. O delu, seveda. K brskanju po spletu za takimi raziskavami me je spodbudilo predavanje, ki ga je za radijske sodelavce pripravil specialni pedagog Marko Juhant. Navajal je raziskavo s Harvarda, ene najprestižnejših univerz na svetu. In sem tudi sama pobrskala, za kakšno raziskavo pravzaprav gre.

Proti koncu šolskega leta gremo počasi in prihodnji meseci bodo za mnoge odločilni. Kako se spraviti k učenju, ko zunaj že diši po pomladi in ko sonce kliče na kolo in v naravo, smo spregovorili s pedagoginjo Manjo Kristanc, ustanoviteljico Zavoda 360.

Ob peti obletnici izvolitve papeža Frančiška smo govorili o sadovih teh petih let. Z nami sta bila jezuit, p. David Bresciani in sociolog, prof. Igor Bahovec.

Govorili smo o pripravi jedi za velikonočni žegen (potica, šunka, pirhi, hrenov namaz) ter odgovarjali na druga vaša vprašanja.

V marčevski oddaji Klepet z Metko Klevišar smo pozornost usmerili v življenjski realizem, saj tisti, ki vidi življenje takšno, kot je - lažje živi. Realizem je še posebej dobrodošel ob staranju in ob bolezni; človek bi se moral zavedati, da bo vsako leto starejši in ne more pričakovati, da bo vsako leto boljši. Ve in upa, da se bo huda bolezen pozdravila, hkrati pa se zaveda, da ni nujno tako.

V oddaji Pogovor o … smo tokrat gostili predsednika in podpredsednika slovenske škofovske konference, nadškofa Stanislava Zoreta in Alojzija Cvikla. Predstavila sta obisk ad limina v Rimu, ki so ga slovenski škofje opravili med 26. februarjem in 3. marcem.

V oddaji Pogovor o je bil gost vsestranski kulturni delavec Mitja Čander. Predstavil nam je svoj pogled na slovensko kulturo, na njen pomen in tudi na naš odnos do nje. Zanimalo nas je tudi njegovo stališče o povezovanju kulture s turizmom in gospodarstvom.

Gostili smo s. Andrejo Godnič, ki že deset let deluje v Peruju. Spregovorila nam je o tem, kakšen vtis je na tamkajšnje prebivalce in nanjo osebno naredil papežev obisk.

V oddaji Pogovor smo govorili o tem, kaj je prineslo prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kaj lahko v ameriški politiki pričakujemo v prihodnje. Prav tako smo govorili o ameriških odnosih z Rusijo, Severno Korejo in Iranom ter še o nekaterih temah, ki bodo ali so zaznamovale mednarodni politični parket. O omenjenih temah smo spregovorili s profesorjem s Fakultete za družbene vede dr. Bogomilom Ferfilo in sodelavcem Inštituta za politični menedžment Klemenom Balančem.

Za vas smo pripravili poudarke papeževih nagovorov med božičnimi in novoletnimi prazniki. V studiu smo gostili Blaža Karlina iz Evropskega parlamenta, ki je spregovoril o delovanju organizacij za življenje in družino v Evropi.