Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
Sedma in hkrati zadnja misijonska razglednica je nastala pred baziliko sv. Klare.
To sredo se bodo začeli letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 14. aprila si moč ogledati razstavo, monokomedijo in lutkovno predstavo, prisluhniti koncertu in predstavitvam knjižnih del z avstrijske Koroške. Dogodke pripravljajo Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo slovensko avstrijskega prijateljstva v Ljubljani. Prvi dogodek in hkrati slovesno odprtje bo v Galeriji Družina v Ljubljani, to bo odprtje razstave Na robu barve koroškega pisatelja, slikarja in novinarja Vincenca Gotthardta. Razstavo bo odprla avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison-Kramer, celotne letošnje Koroške kulturne dneve bo odprl vodja sektorja za zamejstvo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Slikarja bo predstavil poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling. Avtorska glasba na temo razstavljenih likovnih del: Lado Jakša. Razstavo Vincenca Gotthardta Na robu barve si bo v galeriji Družina moč ogledati do 18. marca.
To sredo se bodo začeli letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. Do 14. aprila si moč ogledati razstavo, monokomedijo in lutkovno predstavo, prisluhniti koncertu in predstavitvam knjižnih del z avstrijske Koroške. Dogodke pripravljajo Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo slovensko avstrijskega prijateljstva v Ljubljani. Prvi dogodek in hkrati slovesno odprtje bo v Galeriji Družina v Ljubljani, to bo odprtje razstave Na robu barve koroškega pisatelja, slikarja in novinarja Vincenca Gotthardta. Razstavo bo odprla avstrijska veleposlanica mag. Elisabeth Ellison-Kramer, celotne letošnje Koroške kulturne dneve bo odprl vodja sektorja za zamejstvo na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudi Merljak. Slikarja bo predstavil poslovodja Krščanske kulturne zveze Martin Kuchling. Avtorska glasba na temo razstavljenih likovnih del: Lado Jakša. Razstavo Vincenca Gotthardta Na robu barve si bo v galeriji Družina moč ogledati do 18. marca.
V Svetovalnici je bil z nami arhitekt Flórjan Celárec, ki prihaja iz salona SAM. Kako se lotiti prenove kopalnice, kako izbrati prave materiale in kako vnesti sodobnejši pridih vanjo, pa hkrati doseči, da bo prostor služil našemu namenu čim dlje in čim bolje.
V Svetovalnici je bil z nami arhitekt Flórjan Celárec, ki prihaja iz salona SAM. Kako se lotiti prenove kopalnice, kako izbrati prave materiale in kako vnesti sodobnejši pridih vanjo, pa hkrati doseči, da bo prostor služil našemu namenu čim dlje in čim bolje.
Organist Tomaž Sevšek je v naši oddaji predstavil prvi koncert nove sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu, ki bo v torek, 5. marca, ob 20.00. Ansambel musica cubicularis bo s pevskimi solisti izvedel Pasijon po Mateju Johanna Sebastianija. Hkrati je predstavil tudi istoimenski abonma.
Organist Tomaž Sevšek je v naši oddaji predstavil prvi koncert nove sezone cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu, ki bo v torek, 5. marca, ob 20.00. Ansambel musica cubicularis bo s pevskimi solisti izvedel Pasijon po Mateju Johanna Sebastianija. Hkrati je predstavil tudi istoimenski abonma.
V dvorani slovenskega kulturnega doma v Špetru v Beneški Sloveniji bo to nedeljo popoldne drugi koncert druge sezone pobude Ob nedeljah glasba, ki jo Glasbena matica prireja v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Nastopil bo harfist Filippo Craglietto iz razreda prof. Tatiane Donis. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, je koncertna sezona nastala po zaslugi profesorice in umetniške vodje Glasbene matice Paole Chiabudini. Niz koncertov, posvečen otrokom, ima pomemben pomen v spodbujanju ljubezni do glasbe ter motivacije za učenje in igranje instrumentov. Hkrati pa mladi dobijo priložnost, da z drugimi delijo svojo strast do glasbe in dobijo navdih za nadaljnje študije ter prakso. Prvi koncert 14. januarja je imel velik uspeh. Nastopili so pianistka Julija Cante ter mladinski orkester Glasbene matice. Tretji koncert bo 3. marca - protagonistka bo kitara. Na zadnjem koncertu niza, ki bo 5. maja, bosta nastopila pianist in flavtistka.
V dvorani slovenskega kulturnega doma v Špetru v Beneški Sloveniji bo to nedeljo popoldne drugi koncert druge sezone pobude Ob nedeljah glasba, ki jo Glasbena matica prireja v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Nastopil bo harfist Filippo Craglietto iz razreda prof. Tatiane Donis. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, je koncertna sezona nastala po zaslugi profesorice in umetniške vodje Glasbene matice Paole Chiabudini. Niz koncertov, posvečen otrokom, ima pomemben pomen v spodbujanju ljubezni do glasbe ter motivacije za učenje in igranje instrumentov. Hkrati pa mladi dobijo priložnost, da z drugimi delijo svojo strast do glasbe in dobijo navdih za nadaljnje študije ter prakso. Prvi koncert 14. januarja je imel velik uspeh. Nastopili so pianistka Julija Cante ter mladinski orkester Glasbene matice. Tretji koncert bo 3. marca - protagonistka bo kitara. Na zadnjem koncertu niza, ki bo 5. maja, bosta nastopila pianist in flavtistka.
Za nami je dobrodelna sobota, 22. Pustna Sobotna iskrica, ki je rodila tako lep sad, da mi v srcu še danes odmevajo besede misijonarke s. Urše Marinčič: »Počutim se tako majhno, a hkrati neskončno ponosno in hvaležno, da pripadam narodu s tako velikim srcem in posluhom za najmanjše. Boglonaj. Bog žívi Slovenijo!«
Za nami je dobrodelna sobota, 22. Pustna Sobotna iskrica, ki je rodila tako lep sad, da mi v srcu še danes odmevajo besede misijonarke s. Urše Marinčič: »Počutim se tako majhno, a hkrati neskončno ponosno in hvaležno, da pripadam narodu s tako velikim srcem in posluhom za najmanjše. Boglonaj. Bog žívi Slovenijo!«
Ker je bila oddaja na sporedu na pustni torek, smo ji nadeli norčavo kapo, vsebina pa je vseeno prinesla nekaj soli. Ko smo že pri kapi in norčavosti, je najboljši približek dvorni norček, ki je bil mnogo več kot zgolj zabavljač in je moral biti tudi dovolj inteligenten, da ni s svojimi potegavščinami šel predaleč. Mnogi so sloveli po odličnem pesniškem izrazu, z domislicami pa so znali hkrati nasmejati in trositi modrost. Ker pa je zgodovina vladarje zamenjala s predsedniki in premierji, smo za drugi del izbrali nekaj anekdot duhovitega premierja Winstona Churchilla, ki je s šalami in domislicami večkrat, poleg vloge vladarja, na svoj način, zaigral tudi vlogo dvornega norčka.
Ker je bila oddaja na sporedu na pustni torek, smo ji nadeli norčavo kapo, vsebina pa je vseeno prinesla nekaj soli. Ko smo že pri kapi in norčavosti, je najboljši približek dvorni norček, ki je bil mnogo več kot zgolj zabavljač in je moral biti tudi dovolj inteligenten, da ni s svojimi potegavščinami šel predaleč. Mnogi so sloveli po odličnem pesniškem izrazu, z domislicami pa so znali hkrati nasmejati in trositi modrost. Ker pa je zgodovina vladarje zamenjala s predsedniki in premierji, smo za drugi del izbrali nekaj anekdot duhovitega premierja Winstona Churchilla, ki je s šalami in domislicami večkrat, poleg vloge vladarja, na svoj način, zaigral tudi vlogo dvornega norčka.
Pretekli konec tedna je minilo pol leta od lanske katastrofalne ujme. Prizadeti lastniki objektov so marsikje že začeli obnovo, aktivne so občine, ki hkrati pridobivajo projekte za večje sanacije cest in plazov, država pa išče dolgoročne rešitve za najbolj prizadete in ogrožene ter sestavlja program odprave posledic. Na vodotokih je odprtih več kot 230 delovišč, največ na Koroškem, na Poljanski Sori in Savinji. Kaj o dosedanji pomoči države poreče župan občine Luče Klavdij Strmčnik in kakšno je življenje v občini?
Pretekli konec tedna je minilo pol leta od lanske katastrofalne ujme. Prizadeti lastniki objektov so marsikje že začeli obnovo, aktivne so občine, ki hkrati pridobivajo projekte za večje sanacije cest in plazov, država pa išče dolgoročne rešitve za najbolj prizadete in ogrožene ter sestavlja program odprave posledic. Na vodotokih je odprtih več kot 230 delovišč, največ na Koroškem, na Poljanski Sori in Savinji. Kaj o dosedanji pomoči države poreče župan občine Luče Klavdij Strmčnik in kakšno je življenje v občini?
Septembra 2023 je v Trstu potekal znanstveni posvet z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev. Tokrat lahko poslušate prispevka dr. Salvatorja Žitka »Odmev Gentilejeve reforme v Istri« in pa dr. Matica Batiča o ideološki sporočilnosti italijanskih šolskih stavb na Primorskem.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Če bi morali v tem tednu izbirati besedo tedna, ne bi bilo treba prav veliko razmišljati. Ponuja se skoraj sama – gre za besedo stavka, ki smo jo v tem tednu kar nekajkrat slišali v medijih, še večkrat pa prebrali na različnih družbenih omrežjih.
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil duhovnik mag. Branko Cestnik. Oddaja je potekala ravno na materinski dan, ki je letos sovpadal z začetkom velikega tedna. To nam ponuja tudi veliko iztočnic za naš pogovor vključno s temami družine ob sklepu Tedna družine in seveda našega Radijskega misijona, ki smo ga uspešno zaključili v Assisiju.
Od senc k svetlobi je naslov knjižice Karla Gržana v kateri so zbrana razmišljanja, ki so pred desetletjem izhajala v reviji Ognjišče. Gre za izredno globoke zapise, mestoma osebne izpovedi, ki govorijo o trenutkih, ko sta se presežno in tuzemsko dotaknila v trenutku, ki mu je bil avtor priča. Iskrena pripoved s svojo preprostostjo, ki pa ne išče bližnjic, res svetli pogled bralca. Izbrali smo dve razmišljanji, sicer pa knjižico za zgolj nekaj evrov lahko naročite pri Založbi Ognjišče, ne bo vas razočarala.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Na sporedu je bil 23. del radijskega romana Dragulj v pesku, ki je izšla pri založbi Družina. Slišali ste kako se je zapletlo Rahabino srečanje z Jozuetom, saj so bili Hebrejci premagani pri mestu Aj.
Glasba zdravi dušo in duha, je balzam za naše življenje, sploh ko nam je hudo, ko doživljamo trpljenje, zato smo za vas izbrali nekaj spodbudnih misli in instrumentalne skladbe ter zimzelene glasbene izvajalce in zasedbe. Med drugimi so vam igrali: James Last, Mantovani in Andre Rieu s svojimi orkestri, Richard Clayderman, Mark Knopfler, Enya, Gheorghe Zamfir …
Obstaja približno osem tisoč različnih redkih bolezni, večina je genetskega izvora in v petinsedemdesetih odstotkih se izrazijo v otroštvu. Ob dnevu redkih bolezni, ki ga obeležujemo 29. februarja, je zaživel nov program neonatalnega presejalnega testiranja. Pogovarjali smo se s prof. dr. Tadejem Battelinom, pediatrom in predstojnikom Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Iz nekaj kapelj krvi, vzetih iz pete ali drobne vene novorojenčka, bodo pravočasno odkrivali še enkrat več bolezni kot so jih do sedaj, jih pravočasno začeli zdraviti in jih ozdravili - oziroma lahko preprečili njihov razvoj, s tem pa številnim otrokom omogočili kakovostno življenje.