Pogovori z nikomer

Tokrat je bil z nami pesnik Brane Senegačnik in pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer.

Znanstveni posvet ob 100 letnici rojstva Alojza Rebule - 1

V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.

Mozaik dneva dne 18. 10.

• Popoldansko srečanje premiera in gospodarskega ministra na temo težav avtomobilske industrije se je zavleklo, izjave za javnost še ni.
• Ogorčen odziv na cenzuro na TV Slovenija tudi s strani ženske zveze SDS.
• Številne zobozdravstvene ambulante razmišljajo o vrnitvi koncesije zaradi stroškov belih zalivk.
• Hamas pravi, da kljub smrti vodje njihov boj ne bo pojenjal.
• Vsebino simpozija o Alojzu Rebuli bo predstavil Brane Senegačnik.
• Vreme – ponoči bo dež ponehal, jutri oblačno, v nedeljo razjasnitve.

Poezija Vittorie Colonna

Kratek izbor njene poezije je bil doslej objavljen le v prevodu Alojza Gradnika v Italijanski liriki (1940); ti prevodi so ponatisnjeni tudi v tej knjigi, kjer je avtorica predstavljena z mnogo širšim reprezentativnim izborom. V predstavitvi so sodelovali Brane Senegačnik, Matej Venier, Igor Škamperle in glasbenik Boris Šinigoj.

Soneti Vittorie Collona

Italijanski inštitut za kulturo v Sloveniji v sodelovanju z založbo Družina je pripravil predstavitev slovenskega prevoda Sonetov Vittorie Colonna. Na dogodku so sodelovali urednik Brane Senegačnik, prevejalec Matej Venier, avtorica spremne besede Patrizia Farinelli in sociolog Igor Škamperle.

O aktualnem kulturnem dogajanju

V oddaji »Pogovor o« smo spregovorili bomo o temeljnih problemih sodobne slovenske kulture. O ohranjanju kulturne dediščine, o poteh in stranpoteh kulturnega ustvarjanja. Tudi o tem, kako aktualna politika skuša še na področje kulture postaviti sebi zveste ljudi. Dotaknili smo se umetnosti, ki postane del narodove dediščine ne glede na oblastnike, ki jo včasih zatirajo, preganjajo in ji skušajo zapreti usta. Kot primer smo  osvetlili Franceta Balantiča ob izidu njegove Bibliografije. Naša gosta sta bila dr. Ignacija Fridl Jarc, glavna urednica in tajnica Slovenske matice, pa komparativistka, filozofinja, kritičarka ter dr. Brane Senegačnik pesnik, esejist, klasični filolog in prevajalec. 

Tišji glasovi, nemška lirika

Dr. Brane Senegačnik in Matej Venier sta prevedla nekaj znanih in manj znanih nemških lirikov, ki jih bosta predstavila v pogovorni oddaji.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.