Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.
Avtor se je poglobil v vznemirljivo temo, ki se dotika vprašanja zaupanja in zasebnosti na visokih ravneh cerkvene hierarhije. Razpravlja o incidentu, kjer so besede papeža Frančiška, izrečene za zaprtimi vrati, nenadoma postale javne. Raziskal je, kako je to mogoče, kdo je odgovoren in kaj to pomeni za zaupanje vernikov v cerkveno vodstvo.
Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.
Avtor se sprašuje, kaj nam želijo sporočiti slovenski časnikarji, ki se anonimno lotevajo tudi Katoliške cerkve. Zaveda se, da so nepodpisana pisma vedno obstajala, niso novost ne v javnem ne v cerkvenem življenju in opozarja, da se moramo bralci nenehno spraševati, kaj je glavni namen tako zasoljenih besedil.
Komentator piše, da je zvonjenje v glavnem avtomatsko urejeno in običajno traja dve minuti: zjutraj, opoldne in zvečer. Ponavadi se več zvoni za pogrebe. Problem zase pa je tudi bitje stolpne ure. Ugotavlja, da velikokrat v vasi prinesejo razdor prišleki, ki jih moti marsikaj, ne samo zvonjenje in tako se pod peticije proti zvonjenju podpisujejo v glavnem tujci, domačinov ni veliko. Komentator razmišlja, zakaj nekatere moti zvonjenje in ugotavlja, da poleg običajnih odgovorov, kot so, da se ne da spati in počivati, obstaja še razlog, ki ga sicer radi obidemo in to je odpor do vsega, kar je versko. Tako ugotavlja, da družba postaja vse bolj razkristranjena, protiverska.
Komentator piše, da je zvonjenje v glavnem avtomatsko urejeno in običajno traja dve minuti: zjutraj, opoldne in zvečer. Ponavadi se več zvoni za pogrebe. Problem zase pa je tudi bitje stolpne ure. Ugotavlja, da velikokrat v vasi prinesejo razdor prišleki, ki jih moti marsikaj, ne samo zvonjenje in tako se pod peticije proti zvonjenju podpisujejo v glavnem tujci, domačinov ni veliko. Komentator razmišlja, zakaj nekatere moti zvonjenje in ugotavlja, da poleg običajnih odgovorov, kot so, da se ne da spati in počivati, obstaja še razlog, ki ga sicer radi obidemo in to je odpor do vsega, kar je versko. Tako ugotavlja, da družba postaja vse bolj razkristranjena, protiverska.
Na podlagi tega, kaj vse se je sukalo okrog gradnje cerkve v Novi Gorici in kaj vse se je dogajalo v zvezi z njo, smo tisti, ki smo to opazovali iz ozadja in se tedaj zgražali, že davno prišli do spoznanja, v kakšnih časih smo tedaj živeli – nekateri ne bodo tega nikoli spoznali – in kako nas je tedanji politični režim imel “na špagi”, obenem pa je marsikoga tudi krepko izrabljal.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. november 2024 ob 05-ih
Svetovno znani italijanski tenorist Luciano Pavarotti se ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Posvetili smo se partnerskim odnosom, kadar se ti znajdejo na preizkušnji. Bolj ko se bližajo praznični dnevi, bolj v srcih mnogih zeva praznina. Nekaj namigov, kako se lotiti reševanja takih stisk, nam je podala Nataša Lotrič, ki se s tovrstnim partnerskim svetovanjem ukvarja v Inštitutu Addictiva v Škofji Loki.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
V oddaji Za življenje smo gostili dr. Sebastjana Kristoviča, ki je opozoril na prednosti neuporabe tehnologije zlasti v otroških letih.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica je spregovorila o peki kruha, predstavila nekaj rednih rubrik v Mavrici, obiskala prijatelja in se poslovila od prijateljice. Res. Z Juretom je bila še zadnjič v oddaji urednica Mavrice Melita Košir, ki odhaja na novo delovno mesto. Zahvalili smo se ji za petnajstletno zvestobo, vse modrosti, dobro voljo in vsebine, ki jih je prinašala nam in poslušalcem. Mavrica ostaja, Melita odhaja na nove poti.