Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako blanširati jurčke, ki jih bo dala v zamrzovalnik - na pari ali v kropu, s soljo ali brez. Sestra Nikolina odgovarja, da gobe očistimo in narežemo ter damo v vrelo vodo brez soli. Gledamo, da pride čim prej do vrenja, jih enkrat ali dvakrat obrnemo. Nato jih poberemo na cedilo, odcedimo in razgrnemo po pekaču. Malo ga dvignemo, da se tekočina odteče. Vmes še malo pomešamo, da se čim prej ohladijo in tako jih potem lahko po porcijah spravljamo v zamrzovalnik. Sestra še meni, da bi bilo blanširanje na pari težko izvesti. Drugo poslušalko je zanimalo, če je tekočina, v kateri so se gobe blanširale, uporabna. Sestra Nikolina meni, da jo lahko uporabi pri kuhanju juhe. Tretja poslušalka pa je povedala, da gob za zamrzovanje ne blanšira, ampak jih kar poduši. Tako izgubijo ogromno količino tekočine.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako blanširati jurčke, ki jih bo dala v zamrzovalnik - na pari ali v kropu, s soljo ali brez. Sestra Nikolina odgovarja, da gobe očistimo in narežemo ter damo v vrelo vodo brez soli. Gledamo, da pride čim prej do vrenja, jih enkrat ali dvakrat obrnemo. Nato jih poberemo na cedilo, odcedimo in razgrnemo po pekaču. Malo ga dvignemo, da se tekočina odteče. Vmes še malo pomešamo, da se čim prej ohladijo in tako jih potem lahko po porcijah spravljamo v zamrzovalnik. Sestra še meni, da bi bilo blanširanje na pari težko izvesti. Drugo poslušalko je zanimalo, če je tekočina, v kateri so se gobe blanširale, uporabna. Sestra Nikolina meni, da jo lahko uporabi pri kuhanju juhe. Tretja poslušalka pa je povedala, da gob za zamrzovanje ne blanšira, ampak jih kar poduši. Tako izgubijo ogromno količino tekočine.
Pojdite in učite
Misijonarka s. Urša Marinčič deluje na podeželju Ugande. Pogovorajali smo se pogovarjali o razmerah v deželi in o šoli, ki raste tudi s pomočjo Pustne Sobotne iskrice.
Pojdite in učite
Misijonarka s. Urša Marinčič deluje na podeželju Ugande. Pogovorajali smo se pogovarjali o razmerah v deželi in o šoli, ki raste tudi s pomočjo Pustne Sobotne iskrice.
Pojdite in učite
Misijonarka s. Urše Marinčič nam je predstavila, kako na podeželju Ugande raste njihov misijon in kakšne sadove rojeva Pustna Sobotna iskrica.
Pojdite in učite
Misijonarka s. Urše Marinčič nam je predstavila, kako na podeželju Ugande raste njihov misijon in kakšne sadove rojeva Pustna Sobotna iskrica.
Kuhajmo s sestro Nikolino
To jed lahko pripravimo v kombinaciji z mesom ali s krompirjem, lahko pa uporabimo oboje. Jajčevce je potrebno najprej olupiti (če so mladi, to lahko izpustimo) in narežemo na tanjše rezine in jih malo posolimo. Čez nekaj časa jih obrišemo ter opečemo na olju. Poberemo jih pravi čas, da so še na pol mehki. Posebej pripravimo mesno sekanico, se pravi zmleto meso. Prepražimo ga, da je okusno. V posodo za narastke ali pekač nalagamo plasti jajčevcev in mesa. Da bo bolj okusno, dodamo še malo paradižnikove mezge. Lahko pa vmes dajemo še na listke narezan in al-dente kuhan krompir. Na vrhu polijemo z jajčnim mlekom, dodamo malo smetane. Prebodemo z vilico, da bo sočno. Na vrhu naribamo sir in damo v pečico. Na vrhu pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom. Pečemo 10 do 15 minut, nato odkrijemo in pečemo še 15 minut, da dobi lepo barvo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
To jed lahko pripravimo v kombinaciji z mesom ali s krompirjem, lahko pa uporabimo oboje. Jajčevce je potrebno najprej olupiti (če so mladi, to lahko izpustimo) in narežemo na tanjše rezine in jih malo posolimo. Čez nekaj časa jih obrišemo ter opečemo na olju. Poberemo jih pravi čas, da so še na pol mehki. Posebej pripravimo mesno sekanico, se pravi zmleto meso. Prepražimo ga, da je okusno. V posodo za narastke ali pekač nalagamo plasti jajčevcev in mesa. Da bo bolj okusno, dodamo še malo paradižnikove mezge. Lahko pa vmes dajemo še na listke narezan in al-dente kuhan krompir. Na vrhu polijemo z jajčnim mlekom, dodamo malo smetane. Prebodemo z vilico, da bo sočno. Na vrhu naribamo sir in damo v pečico. Na vrhu pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom. Pečemo 10 do 15 minut, nato odkrijemo in pečemo še 15 minut, da dobi lepo barvo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina za prihajajoči praznik, Marijino vnebovzetje, predlaga dobro juho. Lahko je, če je dan vroč, kosilo tudi brez juhe in je glavna je meso – na hitro pečeni zrezki. Lahko skuhamo dober kos govedine, ki ga potem samo narežemo, zraven pa naredimo recimo smetanov hren ali pa različne solate: zeleno, paradižnikovo (s papriko in zabeljena z malo čebule zraven), kumarično ... K prazničnemu jedilniku sodi tudi sladila. V teh dneh zelo prija domač sladoled. Naredimo ga tako, da zmiksamo smetano, dodamo jogurt in nekaj sadja: maline, robide, banane. Nežno sladkamo in po okusu dodamo še malo breskovega likerja. Skledo postavimo v zamrzovalnik in gremo večkrat pomešati. Lahko pa naredimo za sladico biskvit, ki ga dobro navlažimo s tekočino od kompota. Na to naložimo narezano sadje in po vrhu še smetano, ki smo ji dodali želatino. Sestra Nikolina tudi priporoča, da pravočasno kupimo in pripravimo vse za praznično kosilo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina za prihajajoči praznik, Marijino vnebovzetje, predlaga dobro juho. Lahko je, če je dan vroč, kosilo tudi brez juhe in je glavna je meso – na hitro pečeni zrezki. Lahko skuhamo dober kos govedine, ki ga potem samo narežemo, zraven pa naredimo recimo smetanov hren ali pa različne solate: zeleno, paradižnikovo (s papriko in zabeljena z malo čebule zraven), kumarično ... K prazničnemu jedilniku sodi tudi sladila. V teh dneh zelo prija domač sladoled. Naredimo ga tako, da zmiksamo smetano, dodamo jogurt in nekaj sadja: maline, robide, banane. Nežno sladkamo in po okusu dodamo še malo breskovega likerja. Skledo postavimo v zamrzovalnik in gremo večkrat pomešati. Lahko pa naredimo za sladico biskvit, ki ga dobro navlažimo s tekočino od kompota. Na to naložimo narezano sadje in po vrhu še smetano, ki smo ji dodali želatino. Sestra Nikolina tudi priporoča, da pravočasno kupimo in pripravimo vse za praznično kosilo.
Komentar Družina
Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.
Komentar Družina
Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.
Slovencem po svetu in domovini
Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.
Slovencem po svetu in domovini
Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.
Za življenje
Imago terapevta Meta in Rudi Tavčar sta govorila o vlogi starih staršev ter o skrbi za sozakonca. Tudi o hvaležnosti in potrpežljivosti.
Naš pogled
Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.
Pogovor o
V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.
Duhovna misel
Nekoč je živela ptica s čudovitim peljem in z močnimi krili. Cele dneve je letala visoko v zraku nad vrhove dreves. Uživala je svobodo. Nekega dne pa je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja.
Življenjepis iz slovenske biografije:
Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja.
Življenjepis iz slovenske biografije:
Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.
Vstani in hodi
V oktobrski oddaji Vstani in hodi ste slišali pogovor s psihologinjo Meto Hunjet o psiholoških izzivih družin z otrokom s posebnimi potrebami. Predstavila je nekatere izzive, pa tudi možnosti pomoči in načine opolnomočenja. Posebna pozornost je bila namenjena programu Sorojenci, v okviru Zveze Sožitje, pri katerem sodeluje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Zadnja oktobrska nedelja nas je še enkrat spomnila, da je mesec posvečen tudi misijonom. Ravnatelj Misijonskega središča Slovenije Matjaž Križnar je skušal posredovati papeževo vzpodbudo k apostolski gorečnosti, ki ostaja bistveni del prenove Cerkve. Misijonarjem se bo zahvalil za zglede, darovalcem pa za vso pomoč.