Sveta maša

VEČ ...|7. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 7. 4.

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 7. 4.

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

duhovnost

Sveta maša

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 7. 4.
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.
VEČ ...|7. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 7. 4.
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|6. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink - 6. 4.

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink - 6. 4.

duhovnost

Sveta maša

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink - 6. 4.
VEČ ...|6. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink - 6. 4.

Radio Ognjišče

duhovnost

Radijski misijon 2020

VEČ ...|3. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Radijski misijon 2020duhovnost

Radijski misijon 2020

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.
VEČ ...|3. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2020duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|3. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Radijski misijon 2020duhovnost

Sveta maša

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.
VEČ ...|3. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Radio Ognjišče

Radijski misijon 2020duhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|3. 4. 2020
Kaj lahko naredimo v času stiske?

Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar

Kaj lahko naredimo v času stiske?

Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar

odnosi

Iz Betanije

Kaj lahko naredimo v času stiske?
Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar
VEČ ...|3. 4. 2020
Kaj lahko naredimo v času stiske?
Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar

Mateja Subotičanec

odnosi

Sveta maša

VEČ ...|2. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 2. 4.

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 2. 4.

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

duhovnost

Sveta maša

Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 2. 4.
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.
VEČ ...|2. 4. 2020
Prenos konventne maše iz fračiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani dne 2. 4.
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Radio Ognjišče

duhovnost

Sveta maša

VEČ ...|1. 4. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester uršulink iz Ljubljane

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester uršulink iz Ljubljane

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester uršulink iz Ljubljane
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.
VEČ ...|1. 4. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester uršulink iz Ljubljane
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Radio Ognjišče

duhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|1. 4. 2020
Kaj lahko naredimo v času stiske?

Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar

Kaj lahko naredimo v času stiske?

Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar

odnosi

Iz Betanije

Kaj lahko naredimo v času stiske?
Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar
VEČ ...|1. 4. 2020
Kaj lahko naredimo v času stiske?
Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar

Mateja Subotičanec

odnosi

Sveta maša

VEČ ...|31. 3. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester uršulink iz Ljubljane

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester uršulink iz Ljubljane

Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

duhovnost

Sveta maša

Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester uršulink iz Ljubljane
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.
VEČ ...|31. 3. 2020
Sv. maša iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev sester uršulink iz Ljubljane
Konventna maša iz frančiškanske cerkve Marijinega oznanjenja v Ljubljani in molitev za zdravje sester Uršulink.

Radio Ognjišče

duhovnost

Iz Betanije

VEČ ...|30. 3. 2020
Kaj pa lahko naredimo?

Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar

Kaj pa lahko naredimo?

Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar

odnosi

Iz Betanije

Kaj pa lahko naredimo?
Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar
VEČ ...|30. 3. 2020
Kaj pa lahko naredimo?
Z nami je vodja oddelka za mentalno zdravje univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljanidr. Borut Škodlar

Mateja Subotičanec

odnosi

Svetovalnica

VEČ ...|26. 3. 2020
O tesnobi in strahu v času epidemije

Spregovorili smo o čustveni stiski, ki jo v nastalih razmerah povzročajo strahovi, tesnobe in osamljenost. Kako se umiriti, sprostiti in poskrbeti za duševno zdravje? Na kakšen način uskladiti šolanje doma, pripravo obrokov in ustvarjanje sproščenega vzdušja v času, ki ga preživljamo za štirimi stenami? Z nami je bila na daljavo klinična psihologinja Lea Štern.

O tesnobi in strahu v času epidemije

Spregovorili smo o čustveni stiski, ki jo v nastalih razmerah povzročajo strahovi, tesnobe in osamljenost. Kako se umiriti, sprostiti in poskrbeti za duševno zdravje? Na kakšen način uskladiti šolanje doma, pripravo obrokov in ustvarjanje sproščenega vzdušja v času, ki ga preživljamo za štirimi stenami? Z nami je bila na daljavo klinična psihologinja Lea Štern.

svetovanjekoronavirusduševno zdravjestrahosamljenost

Svetovalnica

O tesnobi in strahu v času epidemije
Spregovorili smo o čustveni stiski, ki jo v nastalih razmerah povzročajo strahovi, tesnobe in osamljenost. Kako se umiriti, sprostiti in poskrbeti za duševno zdravje? Na kakšen način uskladiti šolanje doma, pripravo obrokov in ustvarjanje sproščenega vzdušja v času, ki ga preživljamo za štirimi stenami? Z nami je bila na daljavo klinična psihologinja Lea Štern.
VEČ ...|26. 3. 2020
O tesnobi in strahu v času epidemije
Spregovorili smo o čustveni stiski, ki jo v nastalih razmerah povzročajo strahovi, tesnobe in osamljenost. Kako se umiriti, sprostiti in poskrbeti za duševno zdravje? Na kakšen način uskladiti šolanje doma, pripravo obrokov in ustvarjanje sproščenega vzdušja v času, ki ga preživljamo za štirimi stenami? Z nami je bila na daljavo klinična psihologinja Lea Štern.

Blaž Lesnik

svetovanjekoronavirusduševno zdravjestrahosamljenost

Via positiva

VEČ ...|26. 3. 2020
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi

Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi

Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanjevzgojapsihologijazdravje

Via positiva

KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.
VEČ ...|26. 3. 2020
KLjučno za zadovoljstvo so kakovostni odnosi
Dr. Kristijan Musek Lešnik je v pogovoru dejal, da so bili časi, ko se je stroka psiholoških znanosti posvečala predvsem možnostim krpanja človeka ob tegobah, z njegovimi patologijami. V zadnjih letih pa se del psihologije vse bolj posveča pozitivizmu, spoznava človeka tudi skozi njegove številne sposobnosti in potenciale. Ključni dejavnik človekovega zadovoljstva ni prav nič materialnega, ampak preprosto kakovost odnosov, ki jih ima s seboj in drugimi.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorsvetovanjevzgojapsihologijazdravje

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 3. 2020
Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu

Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu

Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

infodružbašport

Informativni prispevki

Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu
Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.
VEČ ...|26. 3. 2020
Športniki o odpovedi pomembnejših prireditev: Zdravje je na prvem mestu
Razmere, v katerih smo se znašli zaradi širjenja novega koronavirusa, vplivajo tudi na športnike. Tekmovanja so ali preložena ali odpovedana, poseben izziv so ob preventivnih ukrepih treningi. Teh v skupinah za zdaj ni, zato se je treba prilagoditi. Govorili smo z atletoma Marušo Mišmaš Zrimšek in Luko Janežičem ter s smučarskim skakalcem Anžetem Laniškom.

Helena Križnik

infodružbašport

Svetovalnica

VEČ ...|19. 3. 2020
Resnice in zmote o novem koronavirusu

O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Resnice in zmote o novem koronavirusu

O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

zdravjenovi koronavirusepidemijazdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Resnice in zmote o novem koronavirusu
O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
VEČ ...|19. 3. 2020
Resnice in zmote o novem koronavirusu
O razmerah v Italiji, obrambnem sistemu, ki ga gradimo z rednim gibanjem in zmotah o novem koronavirusu je spregovorila dr. Mihaela Jurdana iz Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Blaž Lesnik

zdravjenovi koronavirusepidemijazdravstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Infektolog o novem koronavirusu

O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Svetovalnica

Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.
VEČ ...|17. 3. 2020
Infektolog o novem koronavirusu
O novem koronavirusu, ki je ustavil javno življenje, bomo govorili po telefonu z akademikom dr. Francem Strletom. Odgovarjal je tudi na vprašanja poslušalcev, kot npr. o možnostih prenosa okužbe v trgovini, prek živil in dotikov nakupovalne košarice.

Blaž Lesnik

zdravstvovirusprenos okužbecovid-19zdravjeepidemija

Naš gost

VEČ ...|14. 3. 2020
dr. Stanislav Pinter

V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.

dr. Stanislav Pinter

V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.

stane pinteršportnaš gostambasador za športza srce

Naš gost

dr. Stanislav Pinter
V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.
VEČ ...|14. 3. 2020
dr. Stanislav Pinter
V oddaji Naš gost smo tokrat govorili o športu, gibanju, skrbi za zdravje, srcu in fair play-u. Dr. Stanislav Pinter je profesor na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, namestnik ambasadorja za šport, strpnost in fair play v republiki Sloveniji. Vsem poslušalcem je zaželel: Živite srčno, športno in srečno!.

Jure Sešek

stane pinteršportnaš gostambasador za športza srce

Svetovalnica

VEČ ...|13. 3. 2020
Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem

Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem

Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem
Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.
VEČ ...|13. 3. 2020
Kaj lahko naredimo sami v izogib virusnim obolenjem
Smo pripravljeni na srečanje z novim korona virusom? Kaj lahko preventivno naredimo sami, smo vprašali raziskovalko naravnih rešitev, Sanjo Lončar iz ene od največjih slovenskih nevladnih gibanj – projekta Skupaj za zdravje človeka in narave.

Nataša Ličen

družbapogovorsvetovanjezdravstvo

Komentar Družina

VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Tomažič: Bližnjice

Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

Peter Tomažič: Bližnjice

Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

komentar

Komentar Družina

Peter Tomažič: Bližnjice
Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …
VEČ ...|5. 3. 2020
Peter Tomažič: Bližnjice
Ko prebiramo, kaj naj bi Slovencem največ pomenilo v življenju, zasledimo besede: skupnost, zdravje, varnost, družina …

Peter Tomažič

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|2. 3. 2020
Koronavirus in zaščita

V zdravstveni Svetovalnici smo gostili družinskega zdravnika dr. Janeza Rifla, ki je odgovarjal na vaša vprašanja, povezana z zdravjem.

Koronavirus in zaščita

V zdravstveni Svetovalnici smo gostili družinskega zdravnika dr. Janeza Rifla, ki je odgovarjal na vaša vprašanja, povezana z zdravjem.

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Koronavirus in zaščita
V zdravstveni Svetovalnici smo gostili družinskega zdravnika dr. Janeza Rifla, ki je odgovarjal na vaša vprašanja, povezana z zdravjem.
VEČ ...|2. 3. 2020
Koronavirus in zaščita
V zdravstveni Svetovalnici smo gostili družinskega zdravnika dr. Janeza Rifla, ki je odgovarjal na vaša vprašanja, povezana z zdravjem.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|17. 2. 2020
Kozmetika in zdravje

Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

Kozmetika in zdravje

Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

svetovanjezdravjekozmetika

Svetovalnica

Kozmetika in zdravje
Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.
VEČ ...|17. 2. 2020
Kozmetika in zdravje
Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o vplivu kozmetike na naše telo in zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravjekozmetika

Za življenje

VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Zakonca Tavčar o bolezni v družini

V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

družinazdravjezdravstvoodnosi

Za življenje

Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.
VEČ ...|15. 2. 2020
Zakonca Tavčar o bolezni v družini
V tokratni oddaji odkrito o tem, kako sprejeti bolezen v družini. Zakonca Tavčar, Meta in Rudi, o tej izkušnji; o premagovanju ovir ter sprejemanju omejitev.

Mateja Subotičanec

družinazdravjezdravstvoodnosi

Via positiva

VEČ ...|13. 2. 2020
Zdravje na delovnem mestu

V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

Zdravje na delovnem mestu

V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

družbaizobraževanjenaravasvetovanjezdravstvošport

Via positiva

Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.
VEČ ...|13. 2. 2020
Zdravje na delovnem mestu
V sodelovanju s podjetjem Optius - Moja zaposlitev smo gostili Sando Jerman in osebnega trenerja ter strokovnjaka za prehrano Simona Viranta. Ni pomemno le gibanje, pomembna je tudi prehrana, slednja je temeljna za zdrav življenjski slog. Če so naše navade slabe, se to prej ali slej pozna pri našem počutju in je vidno tudi na telesu. Hitro skrenemo s poti, povratek na pravo pa terja red in vztrajnost, a se splača. Ker če imamo zdravje, imamo vse - ne zanemarjajmo ga po nepotrebnem.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjenaravasvetovanjezdravstvošport

Sol in luč

VEČ ...|11. 2. 2020
Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?

Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

duhovnostzdravstvo

Sol in luč

Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?
Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.
VEČ ...|11. 2. 2020
Molitev ozdravlja!? - Kaj pravi znanost in kaj osebne zgodbe?
Na prelomu tisočletja so opravili številne raziskave o učinkih molitve na zdravje. Tema je seveda več kot privlačna, čeprav raziskavam zaradi različnih razlogov oporekajo tako verni kot neverni. Kaj je ugotovila znanost in kaj nam povedo zgodbe iz prve roke, v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

duhovnostzdravstvo

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Zdravje in kultura dobrote

Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Naš pogled

Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.
VEČ ...|11. 2. 2020
Zdravje in kultura dobrote
Komentar ob svetovnem dnevu bolnikov se dotika odnosa Slovencev do zdravja, slovenskega zdravstva, kulture (ob nedavnem kulturnem prazniku) in poklicanosti k spremljanju bolnih.

Blaž Lesnik

komentarzdravjebolezenzdravstvokultura

Globine

VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

O zdravju in duhovnosti

Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Globine

O zdravju in duhovnosti
Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.
VEČ ...|11. 2. 2020
O zdravju in duhovnosti
Govorili smo o zdravju, njegovi odsotnosti in duhovnosti. Kako lahko bolezen pomaga človeku pri njegovi duhovni rasti? Kdaj ga napravi zrelejšega in v katerih primerih privede do upora zoper Boga? Ob klicih poslušalcev sta bila z nami bolniški duhovnik frančiškan p. Marko Novak in jezuit p. dr. Ivan Platovnjak.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjebolezenduhovna rasttrpljenjesmrtzakramenti

Iz Betanije

VEČ ...|7. 2. 2020
dr. Metoda Dodič Fikfak

Kaj za zdravje na delovnem mestu lahko naredimo sami?

dr. Metoda Dodič Fikfak

Kaj za zdravje na delovnem mestu lahko naredimo sami?

svetovanje

Iz Betanije

dr. Metoda Dodič Fikfak
Kaj za zdravje na delovnem mestu lahko naredimo sami?
VEČ ...|7. 2. 2020
dr. Metoda Dodič Fikfak
Kaj za zdravje na delovnem mestu lahko naredimo sami?

Mateja Subotičanec

svetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Dan brez cigarete

Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Svetovalnica

Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.
VEČ ...|31. 1. 2020
Dan brez cigarete
Ker je danes svetovni dan brez cigarete, smo tej temi posvetili pozornost v Svetovalnici. Gost v studiu je bil Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vsem, ki se želijo odvaditi kajenja, svetuje: ne obupajte. Pravi tudi, da varnega kajenja ni.

Slavi Košir

svetovanjezdravstvovzgojadružba

Svetovalnica

VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Vplivu kozmetike na naše telo

Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

svetovanjezdravstvo

Svetovalnica

Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.
VEČ ...|20. 1. 2020
Vplivu kozmetike na naše telo
Jutranjo svetovalno oddajo je tokrat obogatila gostja Viviana Golja iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katero smo se pogovarjali o vplivu kozmetike na naše telo in naše zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvo

Sol in luč

VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

družbanaravazdravstvo

Sol in luč

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|14. 1. 2020
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbanaravazdravstvo

Karitas

VEČ ...|5. 1. 2020
Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

družbapogovorzdravstvoSOPA

Karitas

Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola
V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.
VEČ ...|5. 1. 2020
Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola
V prvi oddaji Karitas v novem letu smo gostili medicinsko sestro Tatjano Lekšan, ki je izvajalka v programu SOPA - Skupaj za odgovorno pitje alkohola, in Roka Zaletela z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V projektu sodeluje tudi Slovenska karitas.

Petra Stopar

družbapogovorzdravstvoSOPA

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 12. 2019
Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma

Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.

Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma

Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma
Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.
VEČ ...|20. 12. 2019
Za uspešno vzrejo telet je zelo pomembna zaužita količina kolostruma
Franc Šolar, svetovalec s KGZ Kranj je opozoril na pomembnost pravilne prehrane brejih krav in količine zaužitega kolostruma za zdravje in hiter razvoj telet.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Doživetja narave

VEČ ...|6. 12. 2019
Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Svetlobno onesnaženje

Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

naravaastronomijatemno nebosvetlobno onesnaženje

Doživetja narave

Svetlobno onesnaženje
Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.
VEČ ...|6. 12. 2019
Svetlobno onesnaženje
Pred zimskim sončevim obratom, ko je noč najdaljša, smo v Doživetjih spregovorili o svetlobnem onesnaženju in vplivu prekomerne osvetlitve na zdravje ljudi, živali in rastlin. Beseda je tekla tudi o marsičem, tudi o tem, kje lahko resnično uživamo v temnem nebu ter brskamo globokem vesolju. Z nami je bil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

Blaž Lesnik

naravaastronomijatemno nebosvetlobno onesnaženje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|1. 12. 2019
Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Upanje

Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

upanjestarostbolezenzdravjevera

Klepet z Metko Klevišar

Upanje
Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.
VEČ ...|1. 12. 2019
Upanje
Pozornost usmerjamo na upanje, ki je bistveno za naše življenje. Še posebej v času bolezni, stiske in preizkušenj. Kako upati tudi v navidezno brezupnih situacijah ... o tem in še o marsičem v tokratnem Klepetu.

Damijana Medved

upanjestarostbolezenzdravjevera

Svetovalnica

VEČ ...|15. 11. 2019
Zdrava rastlinska prehrana

Tokrat smo govorili o zdravi prehrani. Jelena Dimitrijevič je priznana holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certificirana nutricionistka in ambasadorka zdravega načina življenja.

Zdrava rastlinska prehrana

Tokrat smo govorili o zdravi prehrani. Jelena Dimitrijevič je priznana holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certificirana nutricionistka in ambasadorka zdravega načina življenja.

svetovanjehranazdravje

Svetovalnica

Zdrava rastlinska prehrana
Tokrat smo govorili o zdravi prehrani. Jelena Dimitrijevič je priznana holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certificirana nutricionistka in ambasadorka zdravega načina življenja.
VEČ ...|15. 11. 2019
Zdrava rastlinska prehrana
Tokrat smo govorili o zdravi prehrani. Jelena Dimitrijevič je priznana holistična svetovalka za zdravo rastlinsko prehrano in certificirana nutricionistka in ambasadorka zdravega načina življenja.

Nataša Ličen

svetovanjehranazdravje

Informativni prispevki

VEČ ...|14. 11. 2019
Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa

Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

zdravjesladkorna bolezeninfoizobraževanjeotroci

Informativni prispevki

Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa
Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.
VEČ ...|14. 11. 2019
Sladkorna bolezen -Epidemija našega časa
Vsakih 8 sekund nekdo izgubi družinskega člana zaradi sladkorne bolezni. Zveza društev diabetikov Slovenije zato ob 14. novembru, svetovnem dnevu sladkorne bolezni posebno pozornost namenja družinam. Spodbudili so jih k preprečevanju in obvladovanju sladkorne bolezni.

Alen Salihović

zdravjesladkorna bolezeninfoizobraževanjeotroci

Komentar Časnik.si

VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Komentar Časnik.si

Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.
VEČ ...|13. 11. 2019
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu...
Predsednik Šarec ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu... je naslov komentarja Francija Feltrina, ki je objavljen na portalu Časnik.si Slovenija že desetletje postaja raj za politično in gospodarsko korupcijo. Nerazumljivo je predvsem to, da je korupcija postala privilegij in vrlina ljudi z visoko ali celo akademsko izobrazbo. Ti praviloma zasedajo vodilne položaje v naši mladi državi in so zrcalo njenega uspeha ali neuspeha.V Sloveniji je šolstvo državno, kar pomeni, da je brezplačno. Izobraževanje, od osnovne šole pa vse do visoke izobrazbe, financiramo preko davčnih dajatev, torej za šolstvo prispevamo finančna sredstva prav vsi državljani. Tudi tisti z najnižjimi dohodki, ki se skozi celo življenje soočajo s slabo plačanimi delovnimi mesti. Brez njih in njihovega prispevka še tako visoko izobražena družba ne more uspevati. Zato je »ropanje« delavcev in države, kar počnejo visoko izobraženi ljudje, ki naj bi bili elita in ponos naroda, največji kriminal in njihova osebna sramota.Če vlada in državni organi tega ne bodo zaustavili, se bomo kmalu znašli v položaju »oskubljene (okradene) kure«. In to zgolj zaradi nesposobnosti v vrhu vladne in državne politike ter sodne veje oblasti, ki jemljejo korupcijo za uspeh in ne kot kriminal.Kot državljan se že desetletje sprašujem in ugibam, zakaj imamo v Sloveniji na pomembnih in odgovornih položajih v državnih službah ljudi, ki po večini obolevajo za globoko »demenco – pozabljivostjo«. Oprostite! Svojo bolezensko stanje, že desetletje, na zaslišanjih pred raznimi parlamentarnimi komisijami, sodišči sami potrjujejo pred vso slovensko javnostjo, ko se ničesar ne spominjajo. So se pa lahko nekoč brez težav odločali o milijonih in milijardah denarja, ki so odtekali iz državne blagajne.Samo tega se še dobro spominjajo, da so delali, v dobro države, po zakonih in svoji vesti. Zanimivo? Vest je čut vsakega posameznika. A žal, kot je mnogokrat vsem vidno, je številni nimajo oz. se njihova vest nekoliko drugače odziva. Zato pri njih izobrazba, ki naj bi bila pogoj za zasedbo tako odgovornih delovnih mest, ni pomembna. In ne odigra vloge zaupanja.Ne glede na vse povedano, mislim, da bi se morala država, kot delodajalec, do teh visokih uslužbencev obnašati v skladu z njihovo boleznijo. Po njihovem priznanju, da so ostali brez spomina, kar pogosto brez sramu priznajo pred izvoljenimi predstavniki ljudstva, bi jih morali takoj odstraniti s tako odgovornih mest, da se prepreči nadaljnjo škodo.Ker so ti ljudje z visoko izobrazbo »cvet« našega naroda, svoje zdravje pa so izgubili (tako vsaj se da razumeti) med opravljanjem državnih nalog, bi jih morali poslati na zdravljene v poseben »sanatorij«. Tako bi preprečili širjenje okužbe s to, očitno zelo nalezljivo boleznijo. Da povsem slučajno ne bi prišlo do epidemije pozabljivosti belo-rdečih ovratnikov. Njihovo bolezensko (pozabljivost) stanje pa je potrebno priznati za poklicno bolezen. Tako bi jih doživljenjsko odstranili z odgovornih delovnih mestih v državnih službah in njenih ustanovah.Žal se naša vlada vede, kot da se ne zaveda te nevarnosti, saj ljudi z tako visoko demenco premešča iz enega do drugega odgovornega vodilnega delovnega mesta v državni administraciji. Pogosto se celo dogaja, da se obolele z visoko demenco postavlja na vedno bolj odgovorna mesta. Zdi se celo, da se znanje in vedenje o dejavnostih, na katero se jih imenuje, nič ne upošteva. Pomembno je zgolj to, da so iz pravega političnega gnezda. Tako državna klika belo-rdečih ovratnikov lahko nadaljuje s svojim vplivom in pomaga vladajoči politiki, da se proces korupcije ne prekine.Je pa to skregano z vsako zdravo logiko in strokovnim upravljanjem države. Še posebno s politiki, ki so s predvolilno prevaro odstranili relativnega zmagovalca zadnjih parlamentarnih volitev. Na sam vrh državne uprave in njenih gospodarskih družb so se postavili brez potrebnega znanja in drugih sposobnostih upravljanja.Ob današnjem političnem stanju se zdi, da so vodilni politiki, ki so se s prevaro povzpeli na sam državni vrh, že otopeli ali pa tudi njih že grabi epidemija globoke države. Da se jim to po dobrem letu vladanja že dogaja, kažejo dogodki zadnjih tednov. Med javnimi nastopi se vedno bolj opirajo na izmišljene dogodke, ki jih nikoli ni bilo. To očitno počnejo zgolj zato, da bi utišali (oblatili) vsakogar, ki si drzne s prstom javno pokazati na visoke državne uslužbenca, ki so kljub hudi »demenci« še vedno tam, kjer se upravlja in nadzoruje državno premoženje.Kdor ni z nami, je proti nas, je razmišljal že pokojni Josip Broz. Njega še vedno častijo številni politiki, ki nas vodijo po razburkanem morju, brez začrtane smeri in jasnih ciljev v prihodnosti.Upam si trditi, da je v Sloveniji »demenca« belo-rdečih ovratnikov prerasla v stanje, ki zahteva takojšno ukrepanje. In to pri ljudeh na najbolj odgovornih državnih funkcijah. Kdo bo to storil, pa je vprašanje za vse nakradene milijarde evrov.Z vsem spoštovanjem do vsake bolezni, še posebno do poklicnih. Naša država resnično potrebuje poseben sanatorij, kamor bi odlagala dementne državne uslužbence. Le tako bi lahko preprečili vedno nove bančne luknje in druge finančne malverzacije.Da ima država pozabljive politike, vemo. Zato se ne strinjam s tistimi, ki pravijo, da nam politiki lažejo. Podrobneje si poglejmo, kaj se dogaja s predsednikom Vlade RS. Šarec je že nekajkrat povedal resnico, ob tem pa pogosto pozabil, kaj je o isti vsebini govoril nekaj dni pred tem. Torej predsednik ne laže, je pa pozabljiv, spomin mu pogosto odpove.Tudi sicer je naš vrli predsednik silno previden in nikoli ne pove kaj »državniškega«, kar bi moral, kot predstavnik oblasti, vedeti in znati. Zna pa toliko bolj temeljito okrcati opozicijske poslance, ko ga v državnem zboru sprašujejo o raznih ukrepih. Takrat se mu spomin vrne, saj jim vedno odgovarja v svojem slogu, sedaj že nekoliko ponarodelem slogu. Po njegovo opozicija ne misli dobro za državo in državljane. Opozicija ga blati zgolj zato, ker njegova vlada dela dobro. Da je je v življenju pač tako, da dan ni vedno enak prejšnjemu dnevu, kot tudi njegova vlada ni enaka prejšnji, je pa sicer eden bolj običajnih Šarčevih razmislekov, ko obišče Državni zbor.

Franci Feltrin

časnikkomentarslovenijapolitikainfo

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|3. 11. 2019
Kakovostna komunikacija

Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

Kakovostna komunikacija

Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

bolezenpogovorkomunikacijasporočanjezdravje

Klepet z Metko Klevišar

Kakovostna komunikacija
Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.
VEČ ...|3. 11. 2019
Kakovostna komunikacija
Poleg besed smo opozorili tudi na pomen nebesedne komunikacije, ter na pomen poslušanja in pogovora v času stiske.

Damijana Medved

bolezenpogovorkomunikacijasporočanjezdravje

Sobotna iskrica

VEČ ...|12. 10. 2019
Mavrica, oktober in mlade novinarke na obisku

Jure je tokrat prvič v oktobru gostil Melito. Z Mavrico sta se ozrla v jesen, na svetniški koledar, spregovorila o lepoti rožnega venca in pomembnosti gibanja za zdravje. Slišali ste zgodbo o sreči in denarju ter pogovor z dekleti, ki so nas obiskala v sklopu šolskega novinarskega krožka.

Mavrica, oktober in mlade novinarke na obisku

Jure je tokrat prvič v oktobru gostil Melito. Z Mavrico sta se ozrla v jesen, na svetniški koledar, spregovorila o lepoti rožnega venca in pomembnosti gibanja za zdravje. Slišali ste zgodbo o sreči in denarju ter pogovor z dekleti, ki so nas obiskala v sklopu šolskega novinarskega krožka.

mladiotrocidružbaduhovnostglasba

Sobotna iskrica

Mavrica, oktober in mlade novinarke na obisku
Jure je tokrat prvič v oktobru gostil Melito. Z Mavrico sta se ozrla v jesen, na svetniški koledar, spregovorila o lepoti rožnega venca in pomembnosti gibanja za zdravje. Slišali ste zgodbo o sreči in denarju ter pogovor z dekleti, ki so nas obiskala v sklopu šolskega novinarskega krožka.
VEČ ...|12. 10. 2019
Mavrica, oktober in mlade novinarke na obisku
Jure je tokrat prvič v oktobru gostil Melito. Z Mavrico sta se ozrla v jesen, na svetniški koledar, spregovorila o lepoti rožnega venca in pomembnosti gibanja za zdravje. Slišali ste zgodbo o sreči in denarju ter pogovor z dekleti, ki so nas obiskala v sklopu šolskega novinarskega krožka.

Jure Sešek

mladiotrocidružbaduhovnostglasba

Svetovalnica

VEČ ...|27. 9. 2019
Miha Geršič o zdravem življenskem slogu

Kako do popolne postave, katere vaje so pomembne za kurjenje maščob in koliko časa bodo terjale, da bo učinek viden. Kako je s prehrano? O tem nam je spregovoril Miha Geršič s portala www.popolnapostava.com.

Miha Geršič o zdravem življenskem slogu

Kako do popolne postave, katere vaje so pomembne za kurjenje maščob in koliko časa bodo terjale, da bo učinek viden. Kako je s prehrano? O tem nam je spregovoril Miha Geršič s portala www.popolnapostava.com.

svetovanjezdravje

Svetovalnica

Miha Geršič o zdravem življenskem slogu
Kako do popolne postave, katere vaje so pomembne za kurjenje maščob in koliko časa bodo terjale, da bo učinek viden. Kako je s prehrano? O tem nam je spregovoril Miha Geršič s portala www.popolnapostava.com.
VEČ ...|27. 9. 2019
Miha Geršič o zdravem življenskem slogu
Kako do popolne postave, katere vaje so pomembne za kurjenje maščob in koliko časa bodo terjale, da bo učinek viden. Kako je s prehrano? O tem nam je spregovoril Miha Geršič s portala www.popolnapostava.com.

Tanja Dominko

svetovanjezdravje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|26. 9. 2019
Grožnja afriške prašičje kuge

Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektor za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano pravi, da je širjenje afriške prašičje kuge v Srbiji velika grožnja za slovensko prašičerejo.

Grožnja afriške prašičje kuge

Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektor za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano pravi, da je širjenje afriške prašičje kuge v Srbiji velika grožnja za slovensko prašičerejo.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Grožnja afriške prašičje kuge
Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektor za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano pravi, da je širjenje afriške prašičje kuge v Srbiji velika grožnja za slovensko prašičerejo.
VEČ ...|26. 9. 2019
Grožnja afriške prašičje kuge
Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektor za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano pravi, da je širjenje afriške prašičje kuge v Srbiji velika grožnja za slovensko prašičerejo.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Vstani in hodi

VEČ ...|22. 9. 2019
Marija, zdravje bolnikov

Vstani in hodi

Marija, zdravje bolnikov
VEČ ...|22. 9. 2019

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov

Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Informativni prispevki

Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.
VEČ ...|17. 9. 2019
Za projekt dolgotrajne oskrbe, ki ga še ni plačali že več kot 70 milijonov evrov
Vlada ter ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo, je v reviziji ugotovilo računsko sodišče. Za komentar smo poklicali sekretarja Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjaka.

Alen Salihović

računsko sodiščekomentarpolitikasocialni zavodisociala

Naš gost

VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Dr. Ljudmila Miklavčič

Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

družbaduhovnostodnosipogovorspominpričevanje

Naš gost

Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.
VEČ ...|14. 9. 2019
Dr. Ljudmila Miklavčič
Dr. Ljudmila Miklavčič je desetega oktobra 2019 dopolnila devetdeset let. Njena zgodba je, kot pravi sama, vodena od Boga. Kot zdravnica je bdela tudi nad zdravjem nekaterih škofov. Pot jo je vodila skozi številne ostre čeri, a nikoli ni izgubila pristne vere in upanja v dobro.

Nataša Ličen

družbaduhovnostodnosipogovorspominpričevanje

Dogodki

VEČ ...|6. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Zofija Jernejčič

Tudi nekdanja cerkvena pevka Zofija Jernejčič, ki ji zdaj žal zdravje ne omogoča več, da bi se povzpela na kor, se je razveselila našega obiska.

Od Marije k Mariji 2019 - Zofija Jernejčič

Tudi nekdanja cerkvena pevka Zofija Jernejčič, ki ji zdaj žal zdravje ne omogoča več, da bi se povzpela na kor, se je razveselila našega obiska.

kolesarjenje 2019

Dogodki

Od Marije k Mariji 2019 - Zofija Jernejčič
Tudi nekdanja cerkvena pevka Zofija Jernejčič, ki ji zdaj žal zdravje ne omogoča več, da bi se povzpela na kor, se je razveselila našega obiska.
VEČ ...|6. 9. 2019
Od Marije k Mariji 2019 - Zofija Jernejčič
Tudi nekdanja cerkvena pevka Zofija Jernejčič, ki ji zdaj žal zdravje ne omogoča več, da bi se povzpela na kor, se je razveselila našega obiska.

Blaž Lesnik

kolesarjenje 2019

Svetovalnica

VEČ ...|3. 9. 2019
Motnje spanja

Z gostjo Kristino Grošelj s Klinike Golnik smo se pogovarjali o motnjah spanja. Med njimi je najpogostejša nespečnost, med nevarnejše pa sodi apnea. Kako jo zdravijo na Golniku ter tudi nekaj nasvetov za boljši spanec je z nami delila sogovornica.

Motnje spanja

Z gostjo Kristino Grošelj s Klinike Golnik smo se pogovarjali o motnjah spanja. Med njimi je najpogostejša nespečnost, med nevarnejše pa sodi apnea. Kako jo zdravijo na Golniku ter tudi nekaj nasvetov za boljši spanec je z nami delila sogovornica.

svetovanjespanjezdravje

Svetovalnica

Motnje spanja
Z gostjo Kristino Grošelj s Klinike Golnik smo se pogovarjali o motnjah spanja. Med njimi je najpogostejša nespečnost, med nevarnejše pa sodi apnea. Kako jo zdravijo na Golniku ter tudi nekaj nasvetov za boljši spanec je z nami delila sogovornica.
VEČ ...|3. 9. 2019
Motnje spanja
Z gostjo Kristino Grošelj s Klinike Golnik smo se pogovarjali o motnjah spanja. Med njimi je najpogostejša nespečnost, med nevarnejše pa sodi apnea. Kako jo zdravijo na Golniku ter tudi nekaj nasvetov za boljši spanec je z nami delila sogovornica.

Tanja Dominko

svetovanjespanjezdravje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|1. 9. 2019
Prava mera

Prava mera je odgovor na marsikatero vprašanje, tudi glede skrbi za zdravje, ki naj je ne bo ne preveč in ne premalo. Ne zamudite.

Prava mera

Prava mera je odgovor na marsikatero vprašanje, tudi glede skrbi za zdravje, ki naj je ne bo ne preveč in ne premalo. Ne zamudite.

zdravjeobsedenost z zdravjemprava merastarostživljenje

Klepet z Metko Klevišar

Prava mera
Prava mera je odgovor na marsikatero vprašanje, tudi glede skrbi za zdravje, ki naj je ne bo ne preveč in ne premalo. Ne zamudite.
VEČ ...|1. 9. 2019
Prava mera
Prava mera je odgovor na marsikatero vprašanje, tudi glede skrbi za zdravje, ki naj je ne bo ne preveč in ne premalo. Ne zamudite.

Damijana Medved

zdravjeobsedenost z zdravjemprava merastarostživljenje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 8. 2019
Sejem Agra (zadnji sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

Sejem Agra (zadnji sejemski dan)

V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Sejem Agra (zadnji sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.
VEČ ...|29. 8. 2019
Sejem Agra (zadnji sejemski dan)
V Gornji Radgoni se bo danes odvijal zadnji sejemski dan letošnje AGRE. Mateja Jaklič direktorica marketinga Pomurskega sejma pravi, da se obeta veliko zanimivega saj je današnji dan tudi dan ekološkega kmetijstva, dan pridelovalcev zelenjave in dan semenarjev. Že čez dobro uro se bo odvijal Posvet ekoloških kmetov: Biodiverziteta kulturnih rastlin in novi poslovni izzivi v ekološki pridelavi, popoldne pa med drugimi vabi k udeležbi zanimiva delavnica: Kaj lahko sami storimo za zdravje: konoplja kot pomočnik v podivjanem svetu.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 8. 2019
Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?

Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

infozdravstvopolitikapogovor

Informativni prispevki

Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.
VEČ ...|20. 8. 2019
Zakaj imajo vodstva javnih zdravstvenih zavodov to poletje še dodatne skrbi?
Minister za zdravje Aleš Šabeder je sredi maja podpisal soglasje k dokumentu o poklicnih kompetencah v dejavnosti zdravstvene nege. S tem so začeli teči roki, v katerih je treba podeliti licence tistim srednjim medicinskim sestram, ki so 12 let vsaj polovico delovnega časa opravljale tudi naloge diplomiranih medicinskih sester. V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije opozarjajo na kratko časovnico, omenjajo tudi več ostalih pomislekov. Govorili smo z direktorjem Marjanom Pintarjem.

Helena Križnik

infozdravstvopolitikapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|9. 8. 2019
Varne vode

Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Varne vode

Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

svetovanjepogovorzdravstvo

Svetovalnica

Varne vode
Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
VEČ ...|9. 8. 2019
Varne vode
Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|29. 7. 2019
Koža in zdravje

Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

Koža in zdravje

Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

izobraževanjezdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Koža in zdravje
Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.
VEČ ...|29. 7. 2019
Koža in zdravje
Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

Blaž Lesnik

izobraževanjezdravstvosvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|25. 3. 2020
Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Izzivi materinstva in ženskosti

V oddaji Pogovor o smo na materinski dan govorili o izzivih materinstva in ženskosti v današnjem času. S svojimi zgodbami so prišle dr. Verena Vidrih Perko, Mirjam Erce Vratuša, Eva Markovič in Nataša Rupena.

Tanja Dominko

pogovordružba

Dogodki

VEČ ...|27. 3. 2020
Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Klemen Jager: Maje se naš stolček mogočnosti

Duhovnik Klemen Jager je župnik župnije Jedrt nad Laškim, sv. Miklavž nad Laškim in sv. Marjeta pri Rimskih, spomnimo pa se ga tudi kot nastopajočega in zmagovalca na Ritmu srca. Tokrat se nam je oglasil v naši novi rubriki v teh časih Ostanimo povezano občestvo - pozdravi naših duhovnikov.

Marjan Bunič

duhovnostdružba

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|5. 4. 2020
Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Ferdinand Potokar (1911 - 1942)

Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.

Jože Bartolj

spominFerdinand Potokar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 4. 2020
Aktivnosti veleposlaništva v Argentini

Pandemija je posegla tudi v delovanje Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah, slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu je pomagalo rojakom pri vrnitvi v Slovenijo.

Aktivnosti veleposlaništva v Argentini

Pandemija je posegla tudi v delovanje Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah, slovensko veleposlaništvo v Buenos Airesu je pomagalo rojakom pri vrnitvi v Slovenijo.

Matjaž Merljak

inforojakiargentina

Naš pogled

VEČ ...|31. 3. 2020
Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Prijateljica knjiga

O povečani priljubljenosti branja in knjig; o pomenu ustvarjanja domače knjižnice ter o mednarodnem dnevu knjig za otroke in poslanici Petra Svetine.

Damijana Medved

knjigekultura

Radijski misijon 2020

VEČ ...|4. 4. 2020
7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

7. misijonski pogovorni večer: Bojan Ravbar in zakonca, terapevta Sara in Drago Jerebic

Na daljavo so bili z nami duhovnik Bojan Ravbar in zakonca Sara in Drago Jerebic, predavatelja na Teološki fakulteti in družinska terapevta v Zavodu Bližina. Pogovarjali smo se o pogumu posebne vrste: Si upamo živeti skupaj?.

Jure Sešek

Radijski misijon 2020duhovnostpogovor

Rožni venec

VEČ ...|8. 4. 2020
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Družinska kateheza

VEČ ...|7. 4. 2020
Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Ferdinanda Marinčič

V Družinsko katehezo smo tokrat povabili mamo, ženo in vodovo, s katero smo se pogovarjali, kako na zakonski poti živeti tudi trenutke dokončne ločitve in kako je lahko tudi ta boleča okoliščina priložnost za rast na poti svetosti.

Marjana Debevec

družbaodnosipogovor

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|7. 4. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 7. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spominjamo se

VEČ ...|7. 4. 2020
Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče