Svetovalnica

VEČ ...|9. 8. 2019
Varne vode

Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Varne vode

Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

svetovanjepogovorzdravstvo

Svetovalnica

Varne vode
Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
VEČ ...|9. 8. 2019
Varne vode
Kopanje v onesnaženi vodi ni hec, lahko povzroči resne zdravstvene težave, česar se dostikrat premalo zavedamo. V Svetovalnici je o tem spregovorila epidemiologinja Majda Pohar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tanja Dominko

svetovanjepogovorzdravstvo

Svetovalnica

VEČ ...|29. 7. 2019
Koža in zdravje

Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

Koža in zdravje

Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

izobraževanjezdravstvosvetovanje

Svetovalnica

Koža in zdravje
Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.
VEČ ...|29. 7. 2019
Koža in zdravje
Strokovnjaki pravijo, da si koža vse zapomni. Najpogostejše poškodbe kože povzročijo sončni žarki. Kako omiliti posledice sončnih opeklin in kako poskrbeti, da do njih predvsem poleti ne pride? V Svetovalnici je bil z nami specialist dermatovenerolog dr. Borut Žgavec.

Blaž Lesnik

izobraževanjezdravstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|22. 7. 2019
Slovenci pojemo premalo rib

Po podatkih prehranskih raziskav se ribe premalokrat znajdejo na krožnikih Slovencev. Zakaj so ribe pomembne za zdravje in kako je z vsebnostjo kovin in drugih virov onesnaževanja voda? Katere ribe so najboljše in kako jih pripraviti? Naša gostja je bila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inšituta za javno zdravje.

Slovenci pojemo premalo rib

Po podatkih prehranskih raziskav se ribe premalokrat znajdejo na krožnikih Slovencev. Zakaj so ribe pomembne za zdravje in kako je z vsebnostjo kovin in drugih virov onesnaževanja voda? Katere ribe so najboljše in kako jih pripraviti? Naša gostja je bila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inšituta za javno zdravje.

zdravjeribesvetovanjeprehrana

Svetovalnica

Slovenci pojemo premalo rib
Po podatkih prehranskih raziskav se ribe premalokrat znajdejo na krožnikih Slovencev. Zakaj so ribe pomembne za zdravje in kako je z vsebnostjo kovin in drugih virov onesnaževanja voda? Katere ribe so najboljše in kako jih pripraviti? Naša gostja je bila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inšituta za javno zdravje.
VEČ ...|22. 7. 2019
Slovenci pojemo premalo rib
Po podatkih prehranskih raziskav se ribe premalokrat znajdejo na krožnikih Slovencev. Zakaj so ribe pomembne za zdravje in kako je z vsebnostjo kovin in drugih virov onesnaževanja voda? Katere ribe so najboljše in kako jih pripraviti? Naša gostja je bila dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inšituta za javno zdravje.

Blaž Lesnik

zdravjeribesvetovanjeprehrana

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|11. 7. 2019
Vzglavniki iz ajde

Spanje je pomembno, dober spanec pa ključen za zdravje. Položiti glavo na luščine lokalnega žita je pravi odgovor. Govorili smo o inovativni rešitvi turističnih delavcev hotela Ajda v Moravskih toplicah.

Vzglavniki iz ajde

Spanje je pomembno, dober spanec pa ključen za zdravje. Položiti glavo na luščine lokalnega žita je pravi odgovor. Govorili smo o inovativni rešitvi turističnih delavcev hotela Ajda v Moravskih toplicah.

spanjeinovacijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Vzglavniki iz ajde
Spanje je pomembno, dober spanec pa ključen za zdravje. Položiti glavo na luščine lokalnega žita je pravi odgovor. Govorili smo o inovativni rešitvi turističnih delavcev hotela Ajda v Moravskih toplicah.
VEČ ...|11. 7. 2019
Vzglavniki iz ajde
Spanje je pomembno, dober spanec pa ključen za zdravje. Položiti glavo na luščine lokalnega žita je pravi odgovor. Govorili smo o inovativni rešitvi turističnih delavcev hotela Ajda v Moravskih toplicah.

Nataša Ličen

spanjeinovacijapodjetništvo

Sol in luč

VEČ ...|2. 7. 2019
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.

Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

družbanaravaodnosi

Sol in luč

Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.
VEČ ...|2. 7. 2019
Šinrin-joku ali gozdno kopanje. Odkrijte moč dreves, ki spremenijo naše življenje.
Ste radi srečni? In zdravi? Šinrin-joku ali gozdno kopanje že več desetletij velja za enega od stebrov japonske kulture, njihove umirjenosti in spokojnosti. Med gozdnim kopanjem se povežemo z naravo zadnja leta pa je tudi vse več znanstvenih dokazov, da ima izjemen vpliv na zdravje. V oddaji smo predstavili nekaj odlomkov iz knjige Z gozdom do sreče in zdravja, avtorja Qing Li – ja, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

družbanaravaodnosi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?

Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.
VEČ ...|26. 6. 2019
Dr. Aleš Maver: Bodi zdrava domovina?
Avtor ob domovinskem prazniku ne skriva razočaranja nad izvoljenimi predstavniki državnih ustanov in premijeja kar naravnost imenuje aroganten nastopač. Žalosti ga tudi dejstvo, da se zdi, da so ljudje kar zadovoljni s trenutnim stanjem.Ne vem, zakaj se me je v dneh pred dnevom državnosti lotilo precejšnje svetobolje. Morda je to še najbolj povezano s strahom pred poletno vročino, ki jo dandanašnji prenašam mnogo teže kot v času osamosvajanja. Morda gre preprosto za refleks tistega višnjanskega modrijarha, ki je, preden je predlagal, naj skupaj s kozlom Liscem obesijo še njegovega gospodarja Lukeža Drnuljo, da bo naslednjič kozla vsaj znal pošteno privezati, nostalgično spregovoril o tem, kako je bilo v časih, ko v Višnji Gori še niso imeli studenca z deskami kritega, vse boljše. Seveda predvsem zaradi tega, ker je sam tedaj bolje videl in bolje slišal.Neprepoznavna domovina Verjetno iz podobnih razlogov se mi je te dni zdelo, da je leta Gospodovega 1991 vse napovedovalo nekaj boljšega, kot se je do danes izcimilo. Do uradnega obleževanja dneva državnosti čutim vsako leto manj naklonjenosti, saj tam v vodilnih vlogah nastopajo posamezniki (in posameznice), ki jih nekako ne znam povezati s tistim, za kar sem kot dvanajstletni mulc mislil, celo verjel, da se dogaja. Tedaj si nisem predstavljal, da bosta tri desetletja pozneje med osrednjimi osebnostmi pravkar nastale države aroganten nastopač v vlogi premierja, ki z aroganco prikriva zlaganost svoje domnevne politične samoniklosti, in predsednik parlamenta, za katerega ni videti, da bi imel o čemer koli zares lastno mnenje. Seveda si nisem predstavljal niti, da se bo vsa državna smetana skupaj z večino državljanov cedila ob vsakem izrazu naklonjenosti kremeljskih aparatčikov, ki so z vsem, kar delajo in predstavljajo, čisto nasprotje idealov s konca osemdesetih in z začetka devetdesetih let. Predvsem pa me jezi, ker ni prav nič videti, da bi se parada instantnih voditeljev brez zveze z mojo idejo slovenske države, ki jih napihnejo kot balon in jih potem skoraj enako hitro objestno dobesedno razblinijo, kakor koli približevala svojemu koncu. In ob tej zase žalostni ugotovitvi bi v prejšnjih časih naredil piko. Letošnje melanholično razpoloženje pa mi je navdihnilo še eno drznejšo misel.Čigava želja? Res je torej, da se moje predstave o tem, kakšna bo Slovenija politično leta 2019, niso uresničile skoraj v ničemer. Ampak navsezadnje v politiki veliko vlogo igrajo simboli, seveda tudi zame. Če ne bi bilo simbolnega nezadovoljstva, ker mojo državo predstavljajo tisti, za katere si tega nisem ne želel ne pričakoval, bi moral namreč zapisati, da v njej živim čisto dobro. Kadar sem dobre volje, se zavedam, da spadam med tiste ljudi, ki so imeli srečo. Če ne bi bilo poletne vročine, bi celo rekel, da je malo okolij na tem svetu, kjer bi se počutil bolje. Tu in tam me prešine kar krivoverska misel, da moje osebno življenje bržkone ne bi bilo boljše niti, če bi se mi izpolnila goreča želja in bi se tudi na simbolni ravni uresničile ideje, ki jih gojim kot dediščino mirne revolucije ob padanju Berlinskega zidu. Seveda pa bi bil vsaj za kakšen dan ali dva še neprimerno bolj zadovoljen.Vseeno se spodobi in je pravično, da si ob dnevu državnosti zastavim vprašanje, ali ni morda Slovenija po meri idealov iz leta 1991 predvsem moja fiksna ideja, pa naj bo še tako lepa. Da je večina mojih rojakov in rojakinj pač zadovoljna s politiki, ki so baloni za enkratno uporabo, se navdušuje nad gretjem v soncu milosti velikega ruskega brata in ob uživanju vseh zahodnih dobrin za zabavo nostalgično pogleduje na jugovzhod. Večina dosedanjih javnih izrekanj kaže, da je tako. Zaradi tega jih lahko zmerjam z različnimi vzdevki (kar ob lagodno pitih kavicah, še eni dobrini, ki jo povezujem s svojo službo in državo, neizmerno rad počnem), ampak ali je moja vizija zares toliko boljša od njihove? Seveda bi se lahko oholo postavil na piedestal kot Daenerys Nevihtnorojena in zatrdil, da je prav moja predstava o Sloveniji najbolj (in edina) prava, ampak tisti, ki ste vzdržali do konca Igre prestolov, veste, kako se stvar konča. (Pa še zmajev nimam pri roki.) Zato bom tudi letošnji dan državnosti sicer pričakal z nelagodjem v grlu, a bom vseeno z nekim veseljem rekel: Na zdravje, domovina. In rojaki.

Aleš Maver

družbapolitika

Svetovalnica

VEČ ...|30. 5. 2019
O ušeh in glistah pri otrocih

Kako se znebiti uši in kako preprečiti, da bi na otroške glave zašle, je v Svetovalnici odgovarjala Jana Svetičič Marinko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spregovorila je o še eni nadlogi - glistavosti.

O ušeh in glistah pri otrocih

Kako se znebiti uši in kako preprečiti, da bi na otroške glave zašle, je v Svetovalnici odgovarjala Jana Svetičič Marinko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spregovorila je o še eni nadlogi - glistavosti.

svetovanjezdravstvoizobraževanjeotroci

Svetovalnica

O ušeh in glistah pri otrocih
Kako se znebiti uši in kako preprečiti, da bi na otroške glave zašle, je v Svetovalnici odgovarjala Jana Svetičič Marinko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spregovorila je o še eni nadlogi - glistavosti.
VEČ ...|30. 5. 2019
O ušeh in glistah pri otrocih
Kako se znebiti uši in kako preprečiti, da bi na otroške glave zašle, je v Svetovalnici odgovarjala Jana Svetičič Marinko, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spregovorila je o še eni nadlogi - glistavosti.

Tanja Dominko

svetovanjezdravstvoizobraževanjeotroci

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|23. 5. 2019
Bio volneno ležišče je dobra rešitev za zdravje in dobro spanje

Ovčja volna je vključena v več inovacij. V podjetju Soven se zavedajo pomena sprotnega razvoja, več kot dve desetletji že iščejo in razvijajo nove možnosti. Žal patentov za nekatere inovacije, ki so danes uveljavljene v svetu, niso uspeli pravočasno zaščititi. Njihovo zadnjo idejo, ki je že na tržišču in je stoodstotno slovenska, je predstavila Marija Srblin.

Bio volneno ležišče je dobra rešitev za zdravje in dobro spanje

Ovčja volna je vključena v več inovacij. V podjetju Soven se zavedajo pomena sprotnega razvoja, več kot dve desetletji že iščejo in razvijajo nove možnosti. Žal patentov za nekatere inovacije, ki so danes uveljavljene v svetu, niso uspeli pravočasno zaščititi. Njihovo zadnjo idejo, ki je že na tržišču in je stoodstotno slovenska, je predstavila Marija Srblin.

inovativnostpodjetništvo

Zakladi naše dediščine

Bio volneno ležišče je dobra rešitev za zdravje in dobro spanje
Ovčja volna je vključena v več inovacij. V podjetju Soven se zavedajo pomena sprotnega razvoja, več kot dve desetletji že iščejo in razvijajo nove možnosti. Žal patentov za nekatere inovacije, ki so danes uveljavljene v svetu, niso uspeli pravočasno zaščititi. Njihovo zadnjo idejo, ki je že na tržišču in je stoodstotno slovenska, je predstavila Marija Srblin.
VEČ ...|23. 5. 2019
Bio volneno ležišče je dobra rešitev za zdravje in dobro spanje
Ovčja volna je vključena v več inovacij. V podjetju Soven se zavedajo pomena sprotnega razvoja, več kot dve desetletji že iščejo in razvijajo nove možnosti. Žal patentov za nekatere inovacije, ki so danes uveljavljene v svetu, niso uspeli pravočasno zaščititi. Njihovo zadnjo idejo, ki je že na tržišču in je stoodstotno slovenska, je predstavila Marija Srblin.

Nataša Ličen

inovativnostpodjetništvo

Svetovalnica

VEČ ...|9. 5. 2019
Ko začne srce pešati

Težka sapa, nabiranje tekočine v pljučih, pospešen srčni utrip v mirovanju - to je nekaj znakov srčnega popuščanja. Kadar sumimo na pešanje srca, je potreben takojšnji zdravniški pregled. V zdravstveni Svetovalnici je sodeloval specialist internist Marko Šluga.

Ko začne srce pešati

Težka sapa, nabiranje tekočine v pljučih, pospešen srčni utrip v mirovanju - to je nekaj znakov srčnega popuščanja. Kadar sumimo na pešanje srca, je potreben takojšnji zdravniški pregled. V zdravstveni Svetovalnici je sodeloval specialist internist Marko Šluga.

svetovanjezdravstvosrčno popuščanjezdravje srca

Svetovalnica

Ko začne srce pešati
Težka sapa, nabiranje tekočine v pljučih, pospešen srčni utrip v mirovanju - to je nekaj znakov srčnega popuščanja. Kadar sumimo na pešanje srca, je potreben takojšnji zdravniški pregled. V zdravstveni Svetovalnici je sodeloval specialist internist Marko Šluga.
VEČ ...|9. 5. 2019
Ko začne srce pešati
Težka sapa, nabiranje tekočine v pljučih, pospešen srčni utrip v mirovanju - to je nekaj znakov srčnega popuščanja. Kadar sumimo na pešanje srca, je potreben takojšnji zdravniški pregled. V zdravstveni Svetovalnici je sodeloval specialist internist Marko Šluga.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvosrčno popuščanjezdravje srca

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|7. 5. 2019
Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?

Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?

Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

kmetijstvonaravainfo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?
Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.
VEČ ...|7. 5. 2019
Vam je všeč sadni jogurt brez dodanega sladkorja?
Manj jej in več migaj pravi stara modrost, prav tako pa velja, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva. Res je, da pri tem, delamo napako in ta obrok zelo oklestimo ali celo preskočimo, izgovor je seveda hitenje. A lahko je tudi drugače. Če se odločimo, da za zajtrk zaužijemo jogurt lahko veliko storimo za našo prebavo in posledično tudi zdravje. In če vam okus navadnega jogurta ni blizu, imate zdaj na voljo sadni jogurt mlekarne Celeia brez dodanega sladkorja. Direktor Mlekarne Celeia Marjan Jakop je prepričan, da je okus pravi!Mlekarna Celeia torej ponuja sadni jogurt, ki ima le toliko sladkorja, kolikor ga ostane v mleku po mlečno kislinski fermentaciji in ga imajo tudi vsi navadni jogurti brez dodanega sladkorja.

Robert Božič

kmetijstvonaravainfo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Ovčja volna v več inovacijah

V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Ni meje za dobre ideje

Ovčja volna v več inovacijah
V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.
VEČ ...|18. 4. 2019
Ovčja volna v več inovacijah
V podjetju Soven predelujejo ovčjo volno. Vseskozi so vpeti v razvijanje novih produktov, med zadnjimi je povsem naravno, bio volneno ležišče. O tem smo govorili z Marija Srblin.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjeidejarazvojzdravje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 3. 2019
Bolj zdravi jogurti

Mlekarna Celeia je na trg vstopila z novimi mlečnimi proizvodi, z manj sladkorja in nižjo energijsko vrednostjo, so bolj zdravi in pristnejšega okusa. Ves čas so vpeti v inovacije in izboljšave. O tem je govoril direktor Marjan Jakob.

Bolj zdravi jogurti

Mlekarna Celeia je na trg vstopila z novimi mlečnimi proizvodi, z manj sladkorja in nižjo energijsko vrednostjo, so bolj zdravi in pristnejšega okusa. Ves čas so vpeti v inovacije in izboljšave. O tem je govoril direktor Marjan Jakob.

inovativnostizobraževanjezdravje

Ni meje za dobre ideje

Bolj zdravi jogurti
Mlekarna Celeia je na trg vstopila z novimi mlečnimi proizvodi, z manj sladkorja in nižjo energijsko vrednostjo, so bolj zdravi in pristnejšega okusa. Ves čas so vpeti v inovacije in izboljšave. O tem je govoril direktor Marjan Jakob.
VEČ ...|28. 3. 2019
Bolj zdravi jogurti
Mlekarna Celeia je na trg vstopila z novimi mlečnimi proizvodi, z manj sladkorja in nižjo energijsko vrednostjo, so bolj zdravi in pristnejšega okusa. Ves čas so vpeti v inovacije in izboljšave. O tem je govoril direktor Marjan Jakob.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjezdravje

Svetovalnica

VEČ ...|21. 3. 2019
Transmaščobam so šteti dnevi

Bliža se uveljavitev pravilnika o omejitvi transmaščobnih kislin v prehranskih izdelkih. Prof. prehrane dr. Igor Pravst je pojasnil, zakaj so te maščobe zdravju škodljive, kje so jih pri nas po letu 2015 našli in kaj bo po 7. aprilu 2019 drugače.

Transmaščobam so šteti dnevi

Bliža se uveljavitev pravilnika o omejitvi transmaščobnih kislin v prehranskih izdelkih. Prof. prehrane dr. Igor Pravst je pojasnil, zakaj so te maščobe zdravju škodljive, kje so jih pri nas po letu 2015 našli in kaj bo po 7. aprilu 2019 drugače.

prehranazdravjesvetovanjetransmaščobe

Svetovalnica

Transmaščobam so šteti dnevi
Bliža se uveljavitev pravilnika o omejitvi transmaščobnih kislin v prehranskih izdelkih. Prof. prehrane dr. Igor Pravst je pojasnil, zakaj so te maščobe zdravju škodljive, kje so jih pri nas po letu 2015 našli in kaj bo po 7. aprilu 2019 drugače.
VEČ ...|21. 3. 2019
Transmaščobam so šteti dnevi
Bliža se uveljavitev pravilnika o omejitvi transmaščobnih kislin v prehranskih izdelkih. Prof. prehrane dr. Igor Pravst je pojasnil, zakaj so te maščobe zdravju škodljive, kje so jih pri nas po letu 2015 našli in kaj bo po 7. aprilu 2019 drugače.

Blaž Lesnik

prehranazdravjesvetovanjetransmaščobe

Srečanja

VEČ ...|19. 3. 2019
Zdravljenje neplodnosti

Kak·ne posledice ima umetna oploditev na zdravje otrok? In kako metoda, imenovana Naprotehnologija zdravi pare, ki imajo te·ave z zanositvijo? Na prvo vpra·anje je odgovarjal ·panec Francisco Guell, na drugo pa specialist dru·inske medicine dr. Janez Rifel.

Zdravljenje neplodnosti

Kak·ne posledice ima umetna oploditev na zdravje otrok? In kako metoda, imenovana Naprotehnologija zdravi pare, ki imajo te·ave z zanositvijo? Na prvo vpra·anje je odgovarjal ·panec Francisco Guell, na drugo pa specialist dru·inske medicine dr. Janez Rifel.

Srečanja

Zdravljenje neplodnosti
Kak·ne posledice ima umetna oploditev na zdravje otrok? In kako metoda, imenovana Naprotehnologija zdravi pare, ki imajo te·ave z zanositvijo? Na prvo vpra·anje je odgovarjal ·panec Francisco Guell, na drugo pa specialist dru·inske medicine dr. Janez Rifel.
VEČ ...|19. 3. 2019
Zdravljenje neplodnosti
Kak·ne posledice ima umetna oploditev na zdravje otrok? In kako metoda, imenovana Naprotehnologija zdravi pare, ki imajo te·ave z zanositvijo? Na prvo vpra·anje je odgovarjal ·panec Francisco Guell, na drugo pa specialist dru·inske medicine dr. Janez Rifel.

Marta Jerebič

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 3. 2019
Postna hrana za energijo

Za energijo moramo poskrbeti, da ohranimo zdravje, nič pa ne škodi, če je kakšna kalorična stvar manj v postnem času, je dejala s. Nikolino in dodala, da to nadomestimo s čim drugim. To nas hkrati razpoloži za kakšno drugo, večje, notranje darovanje in kakšno preprosto dobro delo.

Postna hrana za energijo

Za energijo moramo poskrbeti, da ohranimo zdravje, nič pa ne škodi, če je kakšna kalorična stvar manj v postnem času, je dejala s. Nikolino in dodala, da to nadomestimo s čim drugim. To nas hkrati razpoloži za kakšno drugo, večje, notranje darovanje in kakšno preprosto dobro delo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Postna hrana za energijo
Za energijo moramo poskrbeti, da ohranimo zdravje, nič pa ne škodi, če je kakšna kalorična stvar manj v postnem času, je dejala s. Nikolino in dodala, da to nadomestimo s čim drugim. To nas hkrati razpoloži za kakšno drugo, večje, notranje darovanje in kakšno preprosto dobro delo.
VEČ ...|18. 3. 2019
Postna hrana za energijo
Za energijo moramo poskrbeti, da ohranimo zdravje, nič pa ne škodi, če je kakšna kalorična stvar manj v postnem času, je dejala s. Nikolino in dodala, da to nadomestimo s čim drugim. To nas hkrati razpoloži za kakšno drugo, večje, notranje darovanje in kakšno preprosto dobro delo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Iz Betanije

VEČ ...|15. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: resnica

O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

Hagioterapevtsko zdravilo: resnica

O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

Hagioterapevtsko zdravilo: resnica
O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.
VEČ ...|15. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: resnica
O resnici kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

VEČ ...|13. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen

O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen

O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.
VEČ ...|13. 3. 2019
Hagioterapevtsko zdravilo: ljubezen
O ljubezni kot hagioterapevtskem zdravilu je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Svetovalnica

VEČ ...|12. 3. 2019
O teku z zakoncema Praprotnik

Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

O teku z zakoncema Praprotnik

Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

izobraževanjetekrekreacijazdravje

Svetovalnica

O teku z zakoncema Praprotnik
Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.
VEČ ...|12. 3. 2019
O teku z zakoncema Praprotnik
Pomladne temperature so na ceste zvabile številne ljubitelje teka, marsikateri pa se še sprašuje, kako začeti. So tudi taki, ki so tek opustili, ker jim nagaja zdravje. S koristnimi napotki in svojim zgledom sta se v našem sudiou oglasila zakonca Urban Praprotnik in Jasmina Kozina Praprotnik, verjetno najbolj znan tekaški par v Sloveniji.

Tanja Dominko

izobraževanjetekrekreacijazdravje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 3. 2019
Kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo

Andreja Smole iz podjetja Cosylab je predstavila njihov glavni projekt, razvijajo napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjeni tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Omenjeni projekt sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo

Andreja Smole iz podjetja Cosylab je predstavila njihov glavni projekt, razvijajo napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjeni tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Omenjeni projekt sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

inovativnostizobraževanjezdravje

Ni meje za dobre ideje

Kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo
Andreja Smole iz podjetja Cosylab je predstavila njihov glavni projekt, razvijajo napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjeni tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Omenjeni projekt sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
VEČ ...|7. 3. 2019
Kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo
Andreja Smole iz podjetja Cosylab je predstavila njihov glavni projekt, razvijajo napredni kontrolni sistem za medicinske pospeševalnike za zdravljenje raka s protonsko terapijo - APTACS. Cosylab je hitro rastoče slovensko tehnološko podjetje, ki je osredotočeno na razvoj naprednih tehnologij za svetovni trg. Izdelujejo inovativne produkte in storitve, ki so namenjeni tehnološko zahtevnim kupcem in trgom. Podjetje je bilo zasnovano pod okriljem največjega slovenskega raziskovalnega Inštituta Jožef Štefan. Omenjeni projekt sofinancirata Republika Slovenija ter Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Petra Stopar

inovativnostizobraževanjezdravje

Svetovalnica

VEČ ...|28. 2. 2019
Redke bolezni

Na svetovni dan redkih bolezni smo v Svetovalnici gostili dolgoletnega predsednika Društva hemofilikov prof. Jožeta Faganela. Beseda je tekla o tem, kako sprejeti diagnozo in kako živeti z redko boleznijo. V primeru hemofilije je medicina naredila velik korak pri obravnavi bolnikov in kakovosti njihovega življenja.

Redke bolezni

Na svetovni dan redkih bolezni smo v Svetovalnici gostili dolgoletnega predsednika Društva hemofilikov prof. Jožeta Faganela. Beseda je tekla o tem, kako sprejeti diagnozo in kako živeti z redko boleznijo. V primeru hemofilije je medicina naredila velik korak pri obravnavi bolnikov in kakovosti njihovega življenja.

svetovanjezdravstvozdravjehemofilija

Svetovalnica

Redke bolezni
Na svetovni dan redkih bolezni smo v Svetovalnici gostili dolgoletnega predsednika Društva hemofilikov prof. Jožeta Faganela. Beseda je tekla o tem, kako sprejeti diagnozo in kako živeti z redko boleznijo. V primeru hemofilije je medicina naredila velik korak pri obravnavi bolnikov in kakovosti njihovega življenja.
VEČ ...|28. 2. 2019
Redke bolezni
Na svetovni dan redkih bolezni smo v Svetovalnici gostili dolgoletnega predsednika Društva hemofilikov prof. Jožeta Faganela. Beseda je tekla o tem, kako sprejeti diagnozo in kako živeti z redko boleznijo. V primeru hemofilije je medicina naredila velik korak pri obravnavi bolnikov in kakovosti njihovega življenja.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvozdravjehemofilija

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|20. 2. 2019
Pozornost pri nakupu

Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.

Pozornost pri nakupu

Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Pozornost pri nakupu
Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.
VEČ ...|20. 2. 2019
Pozornost pri nakupu
Na skupnem EU trgu velja prost pretoka blaga. To v praksi lahko opazimo na vsakem koraku in tudi v izjemno raznoliki ponudbi v naših trgovinah. Nakupovanje z glavo, z razmislekom o tem, kaj so kriteriji, ki jih sam postavim, je nujno orožje potrošnika, če želi izbirati kakovost in skrbeti za svoje zdravje pravi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 2. 2019
Predavanja Skupnosti družin Sončnica iz Gorice

Skupnost družin Sončnica iz Gorice tudi letos pripravlja niz strokovnih vzgojnih predavanj o sodobnih družbenih, verskih, vzgojnih in kulturnih tematikah. V četrtek, 21. februarja, bo o starševstvu predavala specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec. Starševstvo ni le način vzgajanja, discipliniranja, komunikacije, pač pa je globok in vzajemen odnos, v katerem se razvijata oba, tako odrasli kot tudi otrok. Naslednji četrtek v goste prihaja naturopatinja Katja Kogej. Izvedeli boste, kaj lahko naredimo za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. Prvi marčevski četrtek bo zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik povedal, kako v situacijah, ko se počutimo, da smo izgubili kontrolo nad svojim življenjem, najti ravnovesje, ki nam pomaga prevzemati kontrolo nad svojimi besedami,dejanji in čutenji. Zadnja predavateljica bo zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman, tema pa bo zasvojenosti z delom in zadolževanjem. Pri tem gre za obsesivno vedenje, ki je povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vsa predavanja bodo ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici in so brezplačna.

Predavanja Skupnosti družin Sončnica iz Gorice

Skupnost družin Sončnica iz Gorice tudi letos pripravlja niz strokovnih vzgojnih predavanj o sodobnih družbenih, verskih, vzgojnih in kulturnih tematikah. V četrtek, 21. februarja, bo o starševstvu predavala specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec. Starševstvo ni le način vzgajanja, discipliniranja, komunikacije, pač pa je globok in vzajemen odnos, v katerem se razvijata oba, tako odrasli kot tudi otrok. Naslednji četrtek v goste prihaja naturopatinja Katja Kogej. Izvedeli boste, kaj lahko naredimo za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. Prvi marčevski četrtek bo zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik povedal, kako v situacijah, ko se počutimo, da smo izgubili kontrolo nad svojim življenjem, najti ravnovesje, ki nam pomaga prevzemati kontrolo nad svojimi besedami,dejanji in čutenji. Zadnja predavateljica bo zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman, tema pa bo zasvojenosti z delom in zadolževanjem. Pri tem gre za obsesivno vedenje, ki je povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vsa predavanja bodo ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici in so brezplačna.

infoizobraževanjedružbamladiodnosivzgoja

Informativni prispevki

Predavanja Skupnosti družin Sončnica iz Gorice
Skupnost družin Sončnica iz Gorice tudi letos pripravlja niz strokovnih vzgojnih predavanj o sodobnih družbenih, verskih, vzgojnih in kulturnih tematikah. V četrtek, 21. februarja, bo o starševstvu predavala specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec. Starševstvo ni le način vzgajanja, discipliniranja, komunikacije, pač pa je globok in vzajemen odnos, v katerem se razvijata oba, tako odrasli kot tudi otrok. Naslednji četrtek v goste prihaja naturopatinja Katja Kogej. Izvedeli boste, kaj lahko naredimo za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. Prvi marčevski četrtek bo zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik povedal, kako v situacijah, ko se počutimo, da smo izgubili kontrolo nad svojim življenjem, najti ravnovesje, ki nam pomaga prevzemati kontrolo nad svojimi besedami,dejanji in čutenji. Zadnja predavateljica bo zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman, tema pa bo zasvojenosti z delom in zadolževanjem. Pri tem gre za obsesivno vedenje, ki je povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vsa predavanja bodo ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici in so brezplačna.
VEČ ...|20. 2. 2019
Predavanja Skupnosti družin Sončnica iz Gorice
Skupnost družin Sončnica iz Gorice tudi letos pripravlja niz strokovnih vzgojnih predavanj o sodobnih družbenih, verskih, vzgojnih in kulturnih tematikah. V četrtek, 21. februarja, bo o starševstvu predavala specialistka zakonske in družinske terapije Andreja Poljanec. Starševstvo ni le način vzgajanja, discipliniranja, komunikacije, pač pa je globok in vzajemen odnos, v katerem se razvijata oba, tako odrasli kot tudi otrok. Naslednji četrtek v goste prihaja naturopatinja Katja Kogej. Izvedeli boste, kaj lahko naredimo za svoje zdravje, kako si pripravimo učinkovito domačo lekarno, poskrbimo za zdravo prehrano in kdaj je nujno, da obiščemo zdravnika. Prvi marčevski četrtek bo zakonski in družinski terapevt, predavatelj in kolumnist Domen Strmšnik povedal, kako v situacijah, ko se počutimo, da smo izgubili kontrolo nad svojim življenjem, najti ravnovesje, ki nam pomaga prevzemati kontrolo nad svojimi besedami,dejanji in čutenji. Zadnja predavateljica bo zdravnica in psihoterapevtka Sanja Rozman, tema pa bo zasvojenosti z delom in zadolževanjem. Pri tem gre za obsesivno vedenje, ki je povezano z delom, služenjem in porabljanjem denarja, časa in drugih virov. Vsa predavanja bodo ob 20. uri v dvorani Franca Močnika v Gorici in so brezplačna.

Matjaž Merljak

infoizobraževanjedružbamladiodnosivzgoja

Iz Betanije

VEČ ...|15. 2. 2019
Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?

Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.

Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?

Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije

Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?
Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.
VEČ ...|15. 2. 2019
Kakšno vlogo pri ozdravljenju igra odpuščanje?
Odpuščanje je ključnega pomena, je predpogoj, da se zares začne notranje ozdravljenje. Gre za proces, ki potrebuje svoj čas. Kako vstopiti vanj? Več jezuit p. Mio Kekić, ki vodi duhovne vaje za ozdravljenje notranjih ran.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije

VEČ ...|13. 2. 2019
Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?

Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.

Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?

Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije

Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?
Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.
VEČ ...|13. 2. 2019
Kakšen je proces zdravljenja notranjih ran?
Duhovne vaje za notranje ozdravljenje potekajo po modelu pokojnega indijskega duhovnika Rufusa Pereire. Jezuit p. Mio Kekić je pojasnil, kakšna sta dinamika in proces duhovnih vaj.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije

VEČ ...|11. 2. 2019
Kaj so notranje rane?

Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Kaj so notranje rane?

Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

duhovnostzdravjenotranje rane

Iz Betanije

Kaj so notranje rane?
Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.
VEČ ...|11. 2. 2019
Kaj so notranje rane?
Ne gre za zdravstveno oddajo, niti ne za telesne rane. Jezuit p. Mio Kekić je spregovoril o ranah, ki zaznamujejo in negativno obarvajo naše celostno doživljanje sebe, drugih, življenja in Boga. Gre za rane iz preteklosti in če se ne soočimo znjimi, tudi preko odpuščanja in sprave, ne moremo polno zaživeti.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjenotranje rane

Svetovalnica

VEČ ...|1. 2. 2019
Vsestranskost medu

V Svetovalnici smo gostili Malči Božnar in govorili o vsestranskosti medu, njegovi koristni uporabi v kozmetiki, kulinariki in za boljše počutje ter zdravje. Dotaknili smo se tudi drugih čebeljih pridelkov.

Vsestranskost medu

V Svetovalnici smo gostili Malči Božnar in govorili o vsestranskosti medu, njegovi koristni uporabi v kozmetiki, kulinariki in za boljše počutje ter zdravje. Dotaknili smo se tudi drugih čebeljih pridelkov.

kmetijstvosvetovanjepogovor

Svetovalnica

Vsestranskost medu
V Svetovalnici smo gostili Malči Božnar in govorili o vsestranskosti medu, njegovi koristni uporabi v kozmetiki, kulinariki in za boljše počutje ter zdravje. Dotaknili smo se tudi drugih čebeljih pridelkov.
VEČ ...|1. 2. 2019
Vsestranskost medu
V Svetovalnici smo gostili Malči Božnar in govorili o vsestranskosti medu, njegovi koristni uporabi v kozmetiki, kulinariki in za boljše počutje ter zdravje. Dotaknili smo se tudi drugih čebeljih pridelkov.

Nataša Ličen

kmetijstvosvetovanjepogovor

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 1. 2019
Obloge z medicinskim kostanjevim medom

V podjetju Tosama izdelujejo inovativne obloge z medicinskim kostanjevim medom, ki postajajo vse bolj prva izbira pri zdravljenju ran. Obloge, odlične klinične predstave ter učinkovitost oblog je predstavila direktorica Tosame Mojca Šimnic Šolinc.

Obloge z medicinskim kostanjevim medom

V podjetju Tosama izdelujejo inovativne obloge z medicinskim kostanjevim medom, ki postajajo vse bolj prva izbira pri zdravljenju ran. Obloge, odlične klinične predstave ter učinkovitost oblog je predstavila direktorica Tosame Mojca Šimnic Šolinc.

inovativnostizobraževanjezdravje

Ni meje za dobre ideje

Obloge z medicinskim kostanjevim medom
V podjetju Tosama izdelujejo inovativne obloge z medicinskim kostanjevim medom, ki postajajo vse bolj prva izbira pri zdravljenju ran. Obloge, odlične klinične predstave ter učinkovitost oblog je predstavila direktorica Tosame Mojca Šimnic Šolinc.
VEČ ...|24. 1. 2019
Obloge z medicinskim kostanjevim medom
V podjetju Tosama izdelujejo inovativne obloge z medicinskim kostanjevim medom, ki postajajo vse bolj prva izbira pri zdravljenju ran. Obloge, odlične klinične predstave ter učinkovitost oblog je predstavila direktorica Tosame Mojca Šimnic Šolinc.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanjezdravje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|17. 1. 2019
Poskrbimo za zdravje telet

Ob koncu januarja in v februarju je sezona respiratornih obolenj tudi pri živini. Poskrbimo, da se ne bodo prenašala iz hleva v hlev, pravi Andrej Varl, svetovalec s KGZ Kranj.

Poskrbimo za zdravje telet

Ob koncu januarja in v februarju je sezona respiratornih obolenj tudi pri živini. Poskrbimo, da se ne bodo prenašala iz hleva v hlev, pravi Andrej Varl, svetovalec s KGZ Kranj.

izobraževanjekmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Poskrbimo za zdravje telet
Ob koncu januarja in v februarju je sezona respiratornih obolenj tudi pri živini. Poskrbimo, da se ne bodo prenašala iz hleva v hlev, pravi Andrej Varl, svetovalec s KGZ Kranj.
VEČ ...|17. 1. 2019
Poskrbimo za zdravje telet
Ob koncu januarja in v februarju je sezona respiratornih obolenj tudi pri živini. Poskrbimo, da se ne bodo prenašala iz hleva v hlev, pravi Andrej Varl, svetovalec s KGZ Kranj.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 1. 2019
Pozabljeni šipek

Na nekatere avtohtone zdravilne rastline, ki so zelo blagodejne, smo kar pozabili. Mirjam Bratož z Božičeve kmetiji je prišla na idejo, da bi jih začela znova gojiti. Predvsem se posveča šipku in damaščanski vrtnici.

Pozabljeni šipek

Na nekatere avtohtone zdravilne rastline, ki so zelo blagodejne, smo kar pozabili. Mirjam Bratož z Božičeve kmetiji je prišla na idejo, da bi jih začela znova gojiti. Predvsem se posveča šipku in damaščanski vrtnici.

idejekulturakmetijstvozdravje

Ni meje za dobre ideje

Pozabljeni šipek
Na nekatere avtohtone zdravilne rastline, ki so zelo blagodejne, smo kar pozabili. Mirjam Bratož z Božičeve kmetiji je prišla na idejo, da bi jih začela znova gojiti. Predvsem se posveča šipku in damaščanski vrtnici.
VEČ ...|10. 1. 2019
Pozabljeni šipek
Na nekatere avtohtone zdravilne rastline, ki so zelo blagodejne, smo kar pozabili. Mirjam Bratož z Božičeve kmetiji je prišla na idejo, da bi jih začela znova gojiti. Predvsem se posveča šipku in damaščanski vrtnici.

Nataša Ličen

idejekulturakmetijstvozdravje

Klepet z Metko Klevišar

VEČ ...|6. 1. 2019
Zdravje

Letošnji cikel oddaj bo posvečen zdravju in srečevanju z boleznijo. Prvo oddajo smo namenili prav vprašanju zdravja, kako subjektivno lahko doživljamo lastno zdravje ter kako zdravje pravzaprav določa zadovoljstvo s tem, kar nam življenje prinaša. Oddaja Klepet z Metko Klevišar, bo v letošnjem letu na sporedu vsako 1. nedeljo v mesecu ob 19.00.

Zdravje

Letošnji cikel oddaj bo posvečen zdravju in srečevanju z boleznijo. Prvo oddajo smo namenili prav vprašanju zdravja, kako subjektivno lahko doživljamo lastno zdravje ter kako zdravje pravzaprav določa zadovoljstvo s tem, kar nam življenje prinaša. Oddaja Klepet z Metko Klevišar, bo v letošnjem letu na sporedu vsako 1. nedeljo v mesecu ob 19.00.

zdravstvopogovor

Klepet z Metko Klevišar

Zdravje
Letošnji cikel oddaj bo posvečen zdravju in srečevanju z boleznijo. Prvo oddajo smo namenili prav vprašanju zdravja, kako subjektivno lahko doživljamo lastno zdravje ter kako zdravje pravzaprav določa zadovoljstvo s tem, kar nam življenje prinaša. Oddaja Klepet z Metko Klevišar, bo v letošnjem letu na sporedu vsako 1. nedeljo v mesecu ob 19.00.
VEČ ...|6. 1. 2019
Zdravje
Letošnji cikel oddaj bo posvečen zdravju in srečevanju z boleznijo. Prvo oddajo smo namenili prav vprašanju zdravja, kako subjektivno lahko doživljamo lastno zdravje ter kako zdravje pravzaprav določa zadovoljstvo s tem, kar nam življenje prinaša. Oddaja Klepet z Metko Klevišar, bo v letošnjem letu na sporedu vsako 1. nedeljo v mesecu ob 19.00.

Damijana Medved

zdravstvopogovor

Naš gost

VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Mojca Senčar, vse bi ponovila

V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Naš gost

Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.
VEČ ...|5. 1. 2019
Mojca Senčar, vse bi ponovila
V oddajo Naš gost smo povabili Mojco Senčar, zdravnico, upokojeno anestizeologinjo, ki je veliko svojega dela in energije vložila v združenje Europa Donna. Je oseba mnogih svetlih presežkov. Ženska, ki s svojim zgledom, ne glede na vse, vedno znova pričuje za življenje, spodbuja in opogumlja predvsem k prebujajočemu in polnemu odnosu do življenja. Je zagovornica preizkušenih v bolezni, ki jih ne samo sliši, temveč čuti z vsakim, ki se sooča z bremenom diagnoze. Že tretjič se z boleznijo bori tudi sama.

Nataša Ličen

pogovorizobraževanjevrednotevzgojadružbazdravjebolezen

Karitas

VEČ ...|30. 12. 2018
Projekt SOPA

V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

Projekt SOPA

V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

družbapogovor

Karitas

Projekt SOPA
V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.
VEČ ...|30. 12. 2018
Projekt SOPA
V zadnji letošnji oddaji Karitas smo govorili o tveganju prekomernega in neodgovornega pitja alkohola. Predstavili smo projekt SOPA, ki ga vodi Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s Slovensko Karitas in drugimi ustanovami.

Petra Stopar

družbapogovor

Svetovalnica

VEČ ...|20. 12. 2018
Z zdravo hrano praznikom naproti

O smernicah zdravega prehranjevanja za starejše odrasle je spregovorila Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poslušalce je zanimalo, koliko rdečega mesa se sme pojesti in ali je res povezan s pojavom raka in druga vprašanja, povezana s prehrano starejših.

Z zdravo hrano praznikom naproti

O smernicah zdravega prehranjevanja za starejše odrasle je spregovorila Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poslušalce je zanimalo, koliko rdečega mesa se sme pojesti in ali je res povezan s pojavom raka in druga vprašanja, povezana s prehrano starejših.

svetovanjeprehranazdravjestarejši

Svetovalnica

Z zdravo hrano praznikom naproti
O smernicah zdravega prehranjevanja za starejše odrasle je spregovorila Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poslušalce je zanimalo, koliko rdečega mesa se sme pojesti in ali je res povezan s pojavom raka in druga vprašanja, povezana s prehrano starejših.
VEČ ...|20. 12. 2018
Z zdravo hrano praznikom naproti
O smernicah zdravega prehranjevanja za starejše odrasle je spregovorila Vida Fajdiga Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Poslušalce je zanimalo, koliko rdečega mesa se sme pojesti in ali je res povezan s pojavom raka in druga vprašanja, povezana s prehrano starejših.

Blaž Lesnik

svetovanjeprehranazdravjestarejši

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 12. 2018
Kaj so prašni delci in zakaj so nekateri nevarni?

V rubriki smo se ustavili ob posameznih skupinah prašnih delcev in nevarnostih, ki jih lahko pomenijo za naše zdravje.

Kaj so prašni delci in zakaj so nekateri nevarni?

V rubriki smo se ustavili ob posameznih skupinah prašnih delcev in nevarnostih, ki jih lahko pomenijo za naše zdravje.

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj so prašni delci in zakaj so nekateri nevarni?
V rubriki smo se ustavili ob posameznih skupinah prašnih delcev in nevarnostih, ki jih lahko pomenijo za naše zdravje.
VEČ ...|18. 12. 2018
Kaj so prašni delci in zakaj so nekateri nevarni?
V rubriki smo se ustavili ob posameznih skupinah prašnih delcev in nevarnostih, ki jih lahko pomenijo za naše zdravje.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanje

Iz Betanije

VEČ ...|14. 12. 2018
Prvo hagioterapevtsko zdravilo

O dobroti kot prvem in najpomembnejšem hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

Prvo hagioterapevtsko zdravilo

O dobroti kot prvem in najpomembnejšem hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

Prvo hagioterapevtsko zdravilo
O dobroti kot prvem in najpomembnejšem hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.
VEČ ...|14. 12. 2018
Prvo hagioterapevtsko zdravilo
O dobroti kot prvem in najpomembnejšem hagioterapevtskem zdravilu je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

VEČ ...|12. 12. 2018
Vir duhovnih bolezni

Hagioterapevtska asistentka in upokojena zdravnica Terezija Prebil je spregovorila o hagioterapevtskem pristopu k iskanju duhovnih bolezni v človeku.

Vir duhovnih bolezni

Hagioterapevtska asistentka in upokojena zdravnica Terezija Prebil je spregovorila o hagioterapevtskem pristopu k iskanju duhovnih bolezni v človeku.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

Vir duhovnih bolezni
Hagioterapevtska asistentka in upokojena zdravnica Terezija Prebil je spregovorila o hagioterapevtskem pristopu k iskanju duhovnih bolezni v človeku.
VEČ ...|12. 12. 2018
Vir duhovnih bolezni
Hagioterapevtska asistentka in upokojena zdravnica Terezija Prebil je spregovorila o hagioterapevtskem pristopu k iskanju duhovnih bolezni v človeku.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 12. 2018
Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.

Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.

politikainfokomentarzdravstvopogovor

Informativni prispevki

Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.
VEČ ...|11. 12. 2018
Ideja o Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni je ugasnila
Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni bo zagotovo ugasnil. Minister za zdravje Samo Fakin je sporočil, da bo vladi predlagal njegovo ukinitev. Program obravnave otrok s srčnimi boleznimi v prihodnje vidi kot samostojno organizacijsko enoto znotraj ljubljanskega kliničnega centra. Za komentar smo prosili nekdanjega člana sveta NIOSB Andreja Robido.

Helena Škrlec

politikainfokomentarzdravstvopogovor

Iz Betanije

VEČ ...|10. 12. 2018
Hagioterapija in zdravje

O duhovnem zdravju in načinih zdravljenja po hagioterapevtskih metodah je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Hagioterapija in zdravje

O duhovnem zdravju in načinih zdravljenja po hagioterapevtskih metodah je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

Hagioterapija in zdravje
O duhovnem zdravju in načinih zdravljenja po hagioterapevtskih metodah je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.
VEČ ...|10. 12. 2018
Hagioterapija in zdravje
O duhovnem zdravju in načinih zdravljenja po hagioterapevtskih metodah je spregovorila upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Svetovalnica

VEČ ...|3. 12. 2018
O gripi in cepljenju

V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o zelo nalezljivi bolezni, za katero vsako zimo zboli do 10 odstotkov prebivalcev. O gripi, cepljenju in drugi preventivi je tudi na vaša vprašanja odgovarjala Nadja Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

O gripi in cepljenju

V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o zelo nalezljivi bolezni, za katero vsako zimo zboli do 10 odstotkov prebivalcev. O gripi, cepljenju in drugi preventivi je tudi na vaša vprašanja odgovarjala Nadja Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

svetovanjedružba

Svetovalnica

O gripi in cepljenju
V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o zelo nalezljivi bolezni, za katero vsako zimo zboli do 10 odstotkov prebivalcev. O gripi, cepljenju in drugi preventivi je tudi na vaša vprašanja odgovarjala Nadja Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
VEČ ...|3. 12. 2018
O gripi in cepljenju
V zdravstveni Svetovalnici smo govorili o zelo nalezljivi bolezni, za katero vsako zimo zboli do 10 odstotkov prebivalcev. O gripi, cepljenju in drugi preventivi je tudi na vaša vprašanja odgovarjala Nadja Šinkovec z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Blaž Lesnik

svetovanjedružba

Svetovalnica

VEČ ...|19. 11. 2018
Klopni meningoecefalitis lahko pusti zelo težke posledice

V zdravstveni Svetovalnici smo gosili Nadjo Šinkovec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čeprav klopi v zimskem času niso aktivni, aktiven razmislek in ukrepanje ne bosta škodila nam. Najboljša preventiva pred klopnim meningoencefalitisom je za tiste, ki se veliko gibljejo v naravi, cepljenje. Gostja je povedala, kakšna je shema, kako varna so cepiva in kdaj je najboljši čas za cepljenje.

Klopni meningoecefalitis lahko pusti zelo težke posledice

V zdravstveni Svetovalnici smo gosili Nadjo Šinkovec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čeprav klopi v zimskem času niso aktivni, aktiven razmislek in ukrepanje ne bosta škodila nam. Najboljša preventiva pred klopnim meningoencefalitisom je za tiste, ki se veliko gibljejo v naravi, cepljenje. Gostja je povedala, kakšna je shema, kako varna so cepiva in kdaj je najboljši čas za cepljenje.

zdravstvocepljenjeklopimeningitis

Svetovalnica

Klopni meningoecefalitis lahko pusti zelo težke posledice
V zdravstveni Svetovalnici smo gosili Nadjo Šinkovec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čeprav klopi v zimskem času niso aktivni, aktiven razmislek in ukrepanje ne bosta škodila nam. Najboljša preventiva pred klopnim meningoencefalitisom je za tiste, ki se veliko gibljejo v naravi, cepljenje. Gostja je povedala, kakšna je shema, kako varna so cepiva in kdaj je najboljši čas za cepljenje.
VEČ ...|19. 11. 2018
Klopni meningoecefalitis lahko pusti zelo težke posledice
V zdravstveni Svetovalnici smo gosili Nadjo Šinkovec iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Čeprav klopi v zimskem času niso aktivni, aktiven razmislek in ukrepanje ne bosta škodila nam. Najboljša preventiva pred klopnim meningoencefalitisom je za tiste, ki se veliko gibljejo v naravi, cepljenje. Gostja je povedala, kakšna je shema, kako varna so cepiva in kdaj je najboljši čas za cepljenje.

Blaž Lesnik

zdravstvocepljenjeklopimeningitis

Svetovalnica

VEČ ...|15. 11. 2018
Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!

Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!

Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

družbazdravstvorak debelega črevesapreventiva

Svetovalnica

Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!
Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
VEČ ...|15. 11. 2018
Svit rešuje življenja - lahko bi jih še več!
Kljub temu, da je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki že dobro znan in bo prihodnje leto praznoval desetletnico delovanja, se 35% vabljenih še vedno ne odzove vabilu. Česa torej ne smejo prezreti vsi moški in ženske v starosti od 50 do 74 let? Naša gostja je bila Tatjana Kofol Bric z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Blaž Lesnik

družbazdravstvorak debelega črevesapreventiva

Iz Betanije

VEČ ...|9. 11. 2018
Hagioterapija o duhovni duši

Hagioterapija proučuje duhovno dušo, to je edinstvena celota ustvarjenega. To ni samo materija, tudi ne samo psiha, ampak je prepojena z Duhom. Več pa je povedala Terezija Prebil.

Hagioterapija o duhovni duši

Hagioterapija proučuje duhovno dušo, to je edinstvena celota ustvarjenega. To ni samo materija, tudi ne samo psiha, ampak je prepojena z Duhom. Več pa je povedala Terezija Prebil.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

Hagioterapija o duhovni duši
Hagioterapija proučuje duhovno dušo, to je edinstvena celota ustvarjenega. To ni samo materija, tudi ne samo psiha, ampak je prepojena z Duhom. Več pa je povedala Terezija Prebil.
VEČ ...|9. 11. 2018
Hagioterapija o duhovni duši
Hagioterapija proučuje duhovno dušo, to je edinstvena celota ustvarjenega. To ni samo materija, tudi ne samo psiha, ampak je prepojena z Duhom. Več pa je povedala Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

VEČ ...|7. 11. 2018
O krščanski meditaciji in knjigi Oče

Skupnost Mir je izdala knjigo Tomislava Ivančića z naslovom Oče in zgoščenko O krščanski meditaciji. O tem, kaj prinašata je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

O krščanski meditaciji in knjigi Oče

Skupnost Mir je izdala knjigo Tomislava Ivančića z naslovom Oče in zgoščenko O krščanski meditaciji. O tem, kaj prinašata je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

O krščanski meditaciji in knjigi Oče
Skupnost Mir je izdala knjigo Tomislava Ivančića z naslovom Oče in zgoščenko O krščanski meditaciji. O tem, kaj prinašata je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.
VEČ ...|7. 11. 2018
O krščanski meditaciji in knjigi Oče
Skupnost Mir je izdala knjigo Tomislava Ivančića z naslovom Oče in zgoščenko O krščanski meditaciji. O tem, kaj prinašata je spregovoril duhovnik Miran Kelvišar.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Svetovalnica

VEČ ...|5. 11. 2018
Kaj lahko storimo za svoje duševno zdravje?

Neločljiv del zdravja in dobrega počutja vsakega posameznika je tudi duševno zdravje, ki ne pomeni zgolj odsotnost duševne bolezni. O tem, kaj lahko pripomore k boljšemu duševnemu zdravju in kako ukrepati, če je ogroženo, smo govorili v Svetovalnici z dr. Saško Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Kaj lahko storimo za svoje duševno zdravje?

Neločljiv del zdravja in dobrega počutja vsakega posameznika je tudi duševno zdravje, ki ne pomeni zgolj odsotnost duševne bolezni. O tem, kaj lahko pripomore k boljšemu duševnemu zdravju in kako ukrepati, če je ogroženo, smo govorili v Svetovalnici z dr. Saško Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

zdravstvosvetovanjeduševno zdravje

Svetovalnica

Kaj lahko storimo za svoje duševno zdravje?
Neločljiv del zdravja in dobrega počutja vsakega posameznika je tudi duševno zdravje, ki ne pomeni zgolj odsotnost duševne bolezni. O tem, kaj lahko pripomore k boljšemu duševnemu zdravju in kako ukrepati, če je ogroženo, smo govorili v Svetovalnici z dr. Saško Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
VEČ ...|5. 11. 2018
Kaj lahko storimo za svoje duševno zdravje?
Neločljiv del zdravja in dobrega počutja vsakega posameznika je tudi duševno zdravje, ki ne pomeni zgolj odsotnost duševne bolezni. O tem, kaj lahko pripomore k boljšemu duševnemu zdravju in kako ukrepati, če je ogroženo, smo govorili v Svetovalnici z dr. Saško Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjeduševno zdravje

Iz Betanije

VEČ ...|5. 11. 2018
Aktivnosti v Skupnosti Mir

O zadnjih aktivnostih v Skupnosti Mir v Sloveniji in načrtih za naprej je spregovoril duhovnik mag. Miran Kelvišar.

Aktivnosti v Skupnosti Mir

O zadnjih aktivnostih v Skupnosti Mir v Sloveniji in načrtih za naprej je spregovoril duhovnik mag. Miran Kelvišar.

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

Aktivnosti v Skupnosti Mir
O zadnjih aktivnostih v Skupnosti Mir v Sloveniji in načrtih za naprej je spregovoril duhovnik mag. Miran Kelvišar.
VEČ ...|5. 11. 2018
Aktivnosti v Skupnosti Mir
O zadnjih aktivnostih v Skupnosti Mir v Sloveniji in načrtih za naprej je spregovoril duhovnik mag. Miran Kelvišar.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mirhagioterapija

Iz Betanije

VEČ ...|19. 10. 2018
Hagioterapija in oznanjevanje

Hagioterapija je zelo pomembna tudi v smeri oznanjevanja. Današnji človek ima pogosto ranjeno ali iznakaženo podobo Boga, Cerkve... To ga ovira pri tem, da bi lahko sprejel evangelij. Zato je hagioterapija tudi misijonarska metoda. V oddaji sta sodelovala upokojena zdravnica Terezija Prebil in duhovnik mag. Miran Kelvišar.

Hagioterapija in oznanjevanje

Hagioterapija je zelo pomembna tudi v smeri oznanjevanja. Današnji človek ima pogosto ranjeno ali iznakaženo podobo Boga, Cerkve... To ga ovira pri tem, da bi lahko sprejel evangelij. Zato je hagioterapija tudi misijonarska metoda. V oddaji sta sodelovala upokojena zdravnica Terezija Prebil in duhovnik mag. Miran Kelvišar.

duhovnostzdravjeSkupnost Mir

Iz Betanije

Hagioterapija in oznanjevanje
Hagioterapija je zelo pomembna tudi v smeri oznanjevanja. Današnji človek ima pogosto ranjeno ali iznakaženo podobo Boga, Cerkve... To ga ovira pri tem, da bi lahko sprejel evangelij. Zato je hagioterapija tudi misijonarska metoda. V oddaji sta sodelovala upokojena zdravnica Terezija Prebil in duhovnik mag. Miran Kelvišar.
VEČ ...|19. 10. 2018
Hagioterapija in oznanjevanje
Hagioterapija je zelo pomembna tudi v smeri oznanjevanja. Današnji človek ima pogosto ranjeno ali iznakaženo podobo Boga, Cerkve... To ga ovira pri tem, da bi lahko sprejel evangelij. Zato je hagioterapija tudi misijonarska metoda. V oddaji sta sodelovala upokojena zdravnica Terezija Prebil in duhovnik mag. Miran Kelvišar.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mir

Svetovalnica

VEČ ...|18. 10. 2018
Zakaj cepiti proti pnevmokoknim okužbam?

Na pragu nove sezone prehladov in gripe smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o pnevmokoknih okužbah, ki ogrožajo predvsem majhne otroke, starejše ljudi in kronične bolnike. Kaj povzročajo tovrstne okužbe, zakaj je precepljenost prenizka in kakšne so razlike med cepivi je razložil pediater Denis Baš.

Zakaj cepiti proti pnevmokoknim okužbam?

Na pragu nove sezone prehladov in gripe smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o pnevmokoknih okužbah, ki ogrožajo predvsem majhne otroke, starejše ljudi in kronične bolnike. Kaj povzročajo tovrstne okužbe, zakaj je precepljenost prenizka in kakšne so razlike med cepivi je razložil pediater Denis Baš.

svetovanjezdravjecepljenje

Svetovalnica

Zakaj cepiti proti pnevmokoknim okužbam?
Na pragu nove sezone prehladov in gripe smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o pnevmokoknih okužbah, ki ogrožajo predvsem majhne otroke, starejše ljudi in kronične bolnike. Kaj povzročajo tovrstne okužbe, zakaj je precepljenost prenizka in kakšne so razlike med cepivi je razložil pediater Denis Baš.
VEČ ...|18. 10. 2018
Zakaj cepiti proti pnevmokoknim okužbam?
Na pragu nove sezone prehladov in gripe smo v zdravstveni Svetovalnici govorili o pnevmokoknih okužbah, ki ogrožajo predvsem majhne otroke, starejše ljudi in kronične bolnike. Kaj povzročajo tovrstne okužbe, zakaj je precepljenost prenizka in kakšne so razlike med cepivi je razložil pediater Denis Baš.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravjecepljenje

Iz Betanije

VEČ ...|17. 10. 2018
Kdo zdravi s pomočjo hagioterapije?

Beseda hagioterapevt lahko zavaja, saj je prvi terapevt Bog. Zato je utemeljitelj duhovne medicine prof. Tomislav Ivančič prišel do zaključka, da je primernejši izraz hagioasistent. O tem, kakšne so njegove naloge in poslanstvo sta povedala mag. Miran Kelvišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Kdo zdravi s pomočjo hagioterapije?

Beseda hagioterapevt lahko zavaja, saj je prvi terapevt Bog. Zato je utemeljitelj duhovne medicine prof. Tomislav Ivančič prišel do zaključka, da je primernejši izraz hagioasistent. O tem, kakšne so njegove naloge in poslanstvo sta povedala mag. Miran Kelvišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.

duhovnostzdravjeSkupnost Mir

Iz Betanije

Kdo zdravi s pomočjo hagioterapije?
Beseda hagioterapevt lahko zavaja, saj je prvi terapevt Bog. Zato je utemeljitelj duhovne medicine prof. Tomislav Ivančič prišel do zaključka, da je primernejši izraz hagioasistent. O tem, kakšne so njegove naloge in poslanstvo sta povedala mag. Miran Kelvišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.
VEČ ...|17. 10. 2018
Kdo zdravi s pomočjo hagioterapije?
Beseda hagioterapevt lahko zavaja, saj je prvi terapevt Bog. Zato je utemeljitelj duhovne medicine prof. Tomislav Ivančič prišel do zaključka, da je primernejši izraz hagioasistent. O tem, kakšne so njegove naloge in poslanstvo sta povedala mag. Miran Kelvišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mir

Iz Betanije

VEČ ...|15. 10. 2018
Delovanje skupnosti Mir

Skupnost MiR pomaga spoznavati duhovno področje in zakonitosti hagioterapije (medicine duha). Duhovno prenovljen človek je odprt za transcendenco in moralne vrednote ter jih želi živeti tudi, če ni član Cerkve.

Delovanje skupnosti Mir

Skupnost MiR pomaga spoznavati duhovno področje in zakonitosti hagioterapije (medicine duha). Duhovno prenovljen človek je odprt za transcendenco in moralne vrednote ter jih želi živeti tudi, če ni član Cerkve.

duhovnostzdravjeSkupnost Mir

Iz Betanije

Delovanje skupnosti Mir
Skupnost MiR pomaga spoznavati duhovno področje in zakonitosti hagioterapije (medicine duha). Duhovno prenovljen človek je odprt za transcendenco in moralne vrednote ter jih želi živeti tudi, če ni član Cerkve.
VEČ ...|15. 10. 2018
Delovanje skupnosti Mir
Skupnost MiR pomaga spoznavati duhovno področje in zakonitosti hagioterapije (medicine duha). Duhovno prenovljen človek je odprt za transcendenco in moralne vrednote ter jih želi živeti tudi, če ni član Cerkve.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mir

Iz Betanije

VEČ ...|21. 9. 2018
Kakšen je namen hagioterapije?

Duhovna medicina raziskuje človekovo duhovno strukturo, odkriva in diagnosticira duhovne bolezni in jih zdravi. O namenih hagioterapije sta spregovorila duhovni pomočnik v župniji Šentvid pri Stični Miran Kelvišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Kakšen je namen hagioterapije?

Duhovna medicina raziskuje človekovo duhovno strukturo, odkriva in diagnosticira duhovne bolezni in jih zdravi. O namenih hagioterapije sta spregovorila duhovni pomočnik v župniji Šentvid pri Stični Miran Kelvišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.

duhovnostzdravjeSkupnost Mir

Iz Betanije

Kakšen je namen hagioterapije?
Duhovna medicina raziskuje človekovo duhovno strukturo, odkriva in diagnosticira duhovne bolezni in jih zdravi. O namenih hagioterapije sta spregovorila duhovni pomočnik v župniji Šentvid pri Stični Miran Kelvišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.
VEČ ...|21. 9. 2018
Kakšen je namen hagioterapije?
Duhovna medicina raziskuje človekovo duhovno strukturo, odkriva in diagnosticira duhovne bolezni in jih zdravi. O namenih hagioterapije sta spregovorila duhovni pomočnik v župniji Šentvid pri Stični Miran Kelvišar in upokojena zdravnica Terezija Prebil.

Blaž Lesnik

duhovnostzdravjeSkupnost Mir

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 8. 2019
FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

FS Kres in VS Plamen

Folklorna skupina Kres iz Clevelanda je praznovala 65. obletnico, Vokalna skupina Plamen iz Toronta prihaja v Slovenijo, v Porabju so potekali letošnji Višarski dnevi mladih, v Tinjah govorili o ravnovesju v Evropi.

Matjaž Merljak

inforojaki

Sol in luč

VEČ ...|13. 8. 2019
Metka Klevišar: O smislu življenja.

Kogar boli, lahko govori o bolečini in kdor ljubi lahko govori o ljubezni. In smisel življenja? Kdo lahko pove več o tem kot tisti, ki je vse življenje ob drugih spremljal odpiranje vrat v večnost in na svojem telesu ob dolgotrajni bolezni spremljal minevanje. Z dr. Metko Klevišar se je pogovarjala Damjana Medved.

Metka Klevišar: O smislu življenja.

Kogar boli, lahko govori o bolečini in kdor ljubi lahko govori o ljubezni. In smisel življenja? Kdo lahko pove več o tem kot tisti, ki je vse življenje ob drugih spremljal odpiranje vrat v večnost in na svojem telesu ob dolgotrajni bolezni spremljal minevanje. Z dr. Metko Klevišar se je pogovarjala Damjana Medved.

Tadej Sadar, Damjana Medved

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|17. 8. 2019
Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Prekmurski duhovnik dr. Stanislav Zver

Na svoji dušnopastirski poti je služboval v Črni na Koroškem, v Črenšovcih, dve leti je bil spiritual v bogoslovju v Mariboru, zadnjih 32 let pa je župnik v župniji Bogojina. Pred kratkim je izšla njegova knjiga: Tebi, slovenska krajina - ob 100-letnici združitve z matičnim narodom, v kateri med drugim predstavlja življenje in delo Jožefa Klekla st.

Damijana Medved

Stanislav ZverJožef Klekl st.PrekmurjeBogojinaJože Plečnikkultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|12. 8. 2019
Pogovarjali smo se s teologom in filozofom dr. Janezom Juhantom

Dotaknili smo se papeževega pisma duhovnikom, pri čemer je dr. Juhant komentiral tudi razmere, v katerih delujejo župniki v Sloveniji. Dotaknili smo se tudi političnih tem in tako spregovorili o integriteti ministrov, pa tudi o načrtih političnih strank za jesen. Dr. Juhant jepredstavil tudi svoj pogled na bližajoči se dan spomina na žrtve totalitarizmov.

Pogovarjali smo se s teologom in filozofom dr. Janezom Juhantom

Dotaknili smo se papeževega pisma duhovnikom, pri čemer je dr. Juhant komentiral tudi razmere, v katerih delujejo župniki v Sloveniji. Dotaknili smo se tudi političnih tem in tako spregovorili o integriteti ministrov, pa tudi o načrtih političnih strank za jesen. Dr. Juhant jepredstavil tudi svoj pogled na bližajoči se dan spomina na žrtve totalitarizmov.

Tanja Dominko

papežžupnikpoloitikatotalitarizem

Duhovna misel

VEČ ...|17. 8. 2019
Sprejeti Njegov blagoslov

Pustite otročiče in ne branite jim priti k meni, zakaj takih je nebeško kraljestvo. Položil je nanje roke in potem je šel od ondod. (Mt 19, 14-15)

Sprejeti Njegov blagoslov

Pustite otročiče in ne branite jim priti k meni, zakaj takih je nebeško kraljestvo. Položil je nanje roke in potem je šel od ondod. (Mt 19, 14-15)

Gregor Čušin

duhovnost

O klasiki drugače

VEČ ...|18. 8. 2019
Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tri slovenske ljudske pesmi in maša v čast Marije vnebovzete.

Marijin praznik je odmeval tudi v tokratni oddaji O klasiki drugače ko smo predstavili tri slovenske ljudske pesmi (Bodi nam pozdravljena, Angeli lepo pojejo, Cvete cvetlica ena), v drugem delu pa poslušali še Palestrinovo mašo v čast Marije vnebovzete.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|18. 8. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Ivo Jevnikar, Janez Suhadolc

V oddaji Moja zgodba objavljamo prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na konferenci je sodeloval širok spekter domačih in tujih strokovnjakov, ki so s svojimi prispevki spodbudili k razmišljanju o spoštovanju človekovih pravic in kršitvah le teh. Tokrat ste lahko prisluhnili Ivu Jevnikarju in Janezu Suhadolcu.

Jože Bartolj

Ivo JevnikarJanez Suhadolc

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 8. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|18. 8. 2019
Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Jožef Kvas

Škof Jožef Kvas, ki se je rodil pred 100 leti, je bil nadvse priljubljen med ljudmi. Na njegovem pogrebu se je zbralo več kot 270 duhovnikov. Škof Alojzij Šuštar je o njem dejal: »Tako požrtvovalen je bil do konca in veliko je naredil na pastoralnem področju. Bil je pravo bogastvo za ljubljansko nadškofijo in vso Cerkev na Slovenskem.«

Tone Gorjup

duhovnostkulturaspomin

Pojdite in učite

VEČ ...|18. 8. 2019
Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Klic po pomoči iz Zakrpatja (2. del)

V oddaji smo ponovno gostili s. Jožico Sterle, ki deluje v Ukrajini. Znova je prišla s prošnjo in zahvalami iz Zakrpatja.

Jure Sešek

družbaduhovnostmisijoniUkrajinaJožica Strle