Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Kmetijska oddaja

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Robert Božič

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Via positiva

VEČ ...|4. 9. 2025
Tea Černigoj Pušnjak

Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled. 

Tea Černigoj Pušnjak

Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled. 

pogovordružbazdravje

Via positiva

Tea Černigoj Pušnjak

Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled. 

VEČ ...|4. 9. 2025
Tea Černigoj Pušnjak

Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled. 

Nataša Ličen

pogovordružbazdravje

Življenje išče pot

VEČ ...|29. 8. 2025
Na voljo je učenje brezplačne Prve psihološke pomoči

Vsak voznik je opravil tečaj Prve pomoči. Po novem lahko opravite tudi tudi brezplačen tečaj Psihološke prve pomoči in si cer v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje, pravi psihologinja Nini Ropret, ki ta projekt vodi.  

Na voljo je učenje brezplačne Prve psihološke pomoči

Vsak voznik je opravil tečaj Prve pomoči. Po novem lahko opravite tudi tudi brezplačen tečaj Psihološke prve pomoči in si cer v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje, pravi psihologinja Nini Ropret, ki ta projekt vodi.  

depresija in samomorilnostbrezplačno izobraževanjepsihološka prva pomoč

Življenje išče pot

Na voljo je učenje brezplačne Prve psihološke pomoči

Vsak voznik je opravil tečaj Prve pomoči. Po novem lahko opravite tudi tudi brezplačen tečaj Psihološke prve pomoči in si cer v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje, pravi psihologinja Nini Ropret, ki ta projekt vodi.  

VEČ ...|29. 8. 2025
Na voljo je učenje brezplačne Prve psihološke pomoči

Vsak voznik je opravil tečaj Prve pomoči. Po novem lahko opravite tudi tudi brezplačen tečaj Psihološke prve pomoči in si cer v okviru Nacionalnega programa za duševno zdravje, pravi psihologinja Nini Ropret, ki ta projekt vodi.  

s. Meta Potočnik

depresija in samomorilnostbrezplačno izobraževanjepsihološka prva pomoč

Svetovalnica

VEČ ...|29. 8. 2025
Duševno zdravje kmetov

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju  kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki. 

Duševno zdravje kmetov

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju  kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki. 

svetovanje

Svetovalnica

Duševno zdravje kmetov

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju  kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki. 

VEČ ...|29. 8. 2025
Duševno zdravje kmetov

V Svetovalnici smo gostili psihologinjo dr. Lilijano Šprah , višjo znanstveno sodelavko in predstojnico Družbenomedicinskega inštituta na Znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Govorili smo o duševnem zdravju  kmetov, zlasti ob dejstvu, da tudi samomori med njimi niso redki. 

Radio OgnjiščeTanja Dominko

svetovanje

Via positiva

VEČ ...|28. 8. 2025
V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

naravakulturakmetijstvopogovor

Via positiva

V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

VEČ ...|28. 8. 2025
V spomin Sanji Lončar

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.   

Nataša Ličen

naravakulturakmetijstvopogovor

Svetovalnica

VEČ ...|28. 8. 2025
Ta nesrečna plastika - ali sploh lahko (pre)živimo z ali brez nje?

Poglobili smo se v enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – plastiko. Spregovorili smo o vplivu plastike na okolje, zdravje človeka in prihodnost planeta. O tem, kakšne so možnosti ponovne uporabe, o bioplastiki in o drugih inovativnih naravnih materialih je več povedal dr. Andrej Kržan s Kemijskega inšituta.

Ta nesrečna plastika - ali sploh lahko (pre)živimo z ali brez nje?

Poglobili smo se v enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – plastiko. Spregovorili smo o vplivu plastike na okolje, zdravje človeka in prihodnost planeta. O tem, kakšne so možnosti ponovne uporabe, o bioplastiki in o drugih inovativnih naravnih materialih je več povedal dr. Andrej Kržan s Kemijskega inšituta.

svetovanjeplastikaokoljeen planetponovna uporabaekologija

Svetovalnica

Ta nesrečna plastika - ali sploh lahko (pre)živimo z ali brez nje?

Poglobili smo se v enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – plastiko. Spregovorili smo o vplivu plastike na okolje, zdravje človeka in prihodnost planeta. O tem, kakšne so možnosti ponovne uporabe, o bioplastiki in o drugih inovativnih naravnih materialih je več povedal dr. Andrej Kržan s Kemijskega inšituta.

VEČ ...|28. 8. 2025
Ta nesrečna plastika - ali sploh lahko (pre)živimo z ali brez nje?

Poglobili smo se v enega največjih okoljskih izzivov sodobnega časa – plastiko. Spregovorili smo o vplivu plastike na okolje, zdravje človeka in prihodnost planeta. O tem, kakšne so možnosti ponovne uporabe, o bioplastiki in o drugih inovativnih naravnih materialih je več povedal dr. Andrej Kržan s Kemijskega inšituta.

Blaž Lesnik

svetovanjeplastikaokoljeen planetponovna uporabaekologija

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 8. 2025
Blaž Cvar: Lani smo zaradi bolniške odsotnosti izgubili 19 milijonov koledarskih dni

Absentizem v Sloveniji je v porastu, kar izjemno negativno vpliva na gospodarstvo. Samo lani smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili več kot 19 milijonov koledarskih dni. Kljub zagotovilom ministrstva za zdravje, da bo pristopilo k reševanju tega problema, do danes še ni nikakršne rešitve. Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zato zahtevajo, da se breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS zniža s 30 na 20 dni, kot je bilo že v času prejšnje vlade. Delodajalci prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti THC v krvi zaposlenih. O absentizmu se je s predsednikom OZS Blažem Cvarjem pogovarjal Jon Kanjir.

Blaž Cvar: Lani smo zaradi bolniške odsotnosti izgubili 19 milijonov koledarskih dni

Absentizem v Sloveniji je v porastu, kar izjemno negativno vpliva na gospodarstvo. Samo lani smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili več kot 19 milijonov koledarskih dni. Kljub zagotovilom ministrstva za zdravje, da bo pristopilo k reševanju tega problema, do danes še ni nikakršne rešitve. Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zato zahtevajo, da se breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS zniža s 30 na 20 dni, kot je bilo že v času prejšnje vlade. Delodajalci prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti THC v krvi zaposlenih. O absentizmu se je s predsednikom OZS Blažem Cvarjem pogovarjal Jon Kanjir.

info

Informativni prispevki

Blaž Cvar: Lani smo zaradi bolniške odsotnosti izgubili 19 milijonov koledarskih dni

Absentizem v Sloveniji je v porastu, kar izjemno negativno vpliva na gospodarstvo. Samo lani smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili več kot 19 milijonov koledarskih dni. Kljub zagotovilom ministrstva za zdravje, da bo pristopilo k reševanju tega problema, do danes še ni nikakršne rešitve. Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zato zahtevajo, da se breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS zniža s 30 na 20 dni, kot je bilo že v času prejšnje vlade. Delodajalci prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti THC v krvi zaposlenih. O absentizmu se je s predsednikom OZS Blažem Cvarjem pogovarjal Jon Kanjir.

VEČ ...|27. 8. 2025
Blaž Cvar: Lani smo zaradi bolniške odsotnosti izgubili 19 milijonov koledarskih dni

Absentizem v Sloveniji je v porastu, kar izjemno negativno vpliva na gospodarstvo. Samo lani smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili več kot 19 milijonov koledarskih dni. Kljub zagotovilom ministrstva za zdravje, da bo pristopilo k reševanju tega problema, do danes še ni nikakršne rešitve. Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zato zahtevajo, da se breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS zniža s 30 na 20 dni, kot je bilo že v času prejšnje vlade. Delodajalci prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti THC v krvi zaposlenih. O absentizmu se je s predsednikom OZS Blažem Cvarjem pogovarjal Jon Kanjir.

Jon Kanjir

info

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 8. 2025
O posledicah uveljavitve zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo

V parlamentarnem postopku je zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo. Da med drugim odpira vrata številnim tveganjem za javno zdravje in varnost, opozarjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni in številnih podpornih organizacijah. Pozvali so k umiku predloga. Član omenjenega združenja je med drugim Inštitut za raziskave in razvoj Utrip. Poklicali smo direktorja Mateja Koširja.

O posledicah uveljavitve zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo

V parlamentarnem postopku je zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo. Da med drugim odpira vrata številnim tveganjem za javno zdravje in varnost, opozarjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni in številnih podpornih organizacijah. Pozvali so k umiku predloga. Član omenjenega združenja je med drugim Inštitut za raziskave in razvoj Utrip. Poklicali smo direktorja Mateja Koširja.

infopogovorzdravjenotranja politika

Informativni prispevki

O posledicah uveljavitve zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo

V parlamentarnem postopku je zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo. Da med drugim odpira vrata številnim tveganjem za javno zdravje in varnost, opozarjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni in številnih podpornih organizacijah. Pozvali so k umiku predloga. Član omenjenega združenja je med drugim Inštitut za raziskave in razvoj Utrip. Poklicali smo direktorja Mateja Koširja.

VEČ ...|26. 8. 2025
O posledicah uveljavitve zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo

V parlamentarnem postopku je zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo. Da med drugim odpira vrata številnim tveganjem za javno zdravje in varnost, opozarjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni in številnih podpornih organizacijah. Pozvali so k umiku predloga. Član omenjenega združenja je med drugim Inštitut za raziskave in razvoj Utrip. Poklicali smo direktorja Mateja Koširja.

Helena Križnik

infopogovorzdravjenotranja politika

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|14. 9. 2025
Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Pogovor z dr. Jožetom Dežmanom ob njegovi novi knjigi

V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.

Jože Bartolj

spominpolitikaJože DežmanKomunistični strah v gatahhomo sovieticus slovenicusali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini

Naš gost

VEČ ...|13. 9. 2025
Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Škof dr. Janez Kozinc

Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi. 

Radio Ognjišče

spominživljenje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 9. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. september 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. september 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|14. 9. 2025
Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Barbara Beci, dr. vet. med. o izkušnjah z boleznijo modrikastega jezika v Belgiji

Naša gostja v osrednjem delu oddaje je bila Barbara Beci, dr. vet. med., evropska specialistka za zdravje goveda, ki dela na veterinarski fakulteti Univerze v Gentu v Belgiji, med drugim tudi kot terenska veterinarka. Spregovorila je o izkušnjah po lanski epidemiji bolezni modrikastega jezika v Belgiji, ki lahko pridejo zelo prav slovenskim rejcem pri spopadanju z boleznijo. 

Robert Božič

kmetijstvoBelgijaBarbara Becimodrikasti jezik

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 9. 2025
Dr. Peter Gregorčič in Rok Čakš o vroči politični jeseni

Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.

Dr. Peter Gregorčič in Rok Čakš o vroči politični jeseni

Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.

Alen Salihović

politikainfovolitvedržavni zborkomentarPeter GregorčičRok Čakš

Otok

VEČ ...|17. 9. 2025
Inokulum

Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.

Inokulum

Tokrat smo prisluhnili delu mladega pesnika Timoteja Novakovića, ki je napisal odbite pesmi in jih zbral v zbirko Inokulum.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|17. 9. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 17. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|17. 9. 2025
Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Svet, razpet med vojno in mirom - posnetek z okrogle mize Draga 2025

Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji. 

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 9. 2025
Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Na Slofestu v Trstu pričakujejo 3000 otrok in mladih

Na Borznem trgu v Trstu bo od jutri do sobote potekal festival Slovencev v Italiji, Slofest. V velikem prireditvenem šotoru in naselju hišk ob njem se bodo predstavljale slovenske ustanove v Italiji. Program bo pester in bogat ter prinaša: koncerte, gledališke predstave, literarna srečanja, okrogle mize, vodene oglede medkulturnega Trsta, razstave ter številne druge kulturne vsebine. Posebna novost letošnje izvedbe je obisk šol jutri in v petek dopoldne. Tako slovenske kot italijanske šole bodo vključene v raznolik šolski kulturni program, organizator pa predvideva obisk približno 3000 otrok in mladih. Festival Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji prireja v soorganizaciji Občine Trst in v sodelovanju z drugimi ustanovami Slovencev v Italiji in veliko mrežo sodelujočih društev podpornikov, pokroviteljev in partnerjev iz Italije in Slovenije. Slofest je bil prvič prirejen leta 2013, odtlej pa poteka praviloma vsako drugo leto. Letos bo na vrsti že 7. izvedba.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura