V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Mandolina, Non Capito in Sem hodil v planine – Stane Mancini; Sittin’ on the dock of the bay – Otis Redding; Dio, Come Ti Amo - Gigliola Cinquetti; Malokdaj se srečava - Beti Jurković; Geisterreiter - Karel Gott, Reet Petite - Jackie Wilson, Tam kamor gre veter spat – Stane Mancini; Cvetje in poletje - Ana Dežman; Life itself will let you know - Anthony Quinn and Charlie (+St. Pauls Cathedral Choir), Aline - Christophe ...

Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

Videl je kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. (Mr 6, 48)

V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

Zimzelene melodije so nam peli in igrali: Crazy - Patsy Cline (rodila se je 8. septembra pred 86-imi leti, leta 1932), Mama Leone - Bino in Oto Pestner - Mama Tereza (včeraj je godovala sv. Terezija iz Kalkute), The great pretender - Freddie Mercury (rodil se je na včerajšnji dan pred 72-imi leti), Veter z juga - Tinkara Kovač (v ponedeljek je praznovala 40. rojstni dan), Volare - Luciano Pavarotti (včeraj je bila 11. obletnica smrti), Oh-oh Im falling in love again - Jimmie Rodgers (rodil se je 8. septembra 1897), Moja pesmica - Tatjana Dremelj (29. avgusta je praznovala 66. rojstni dan), Peggy Sue - Buddy Holly (jutri bo 82. obletnica rojstva ...

Sobotna iskrica se je tokrat odpravila v ljubljanski živalski vrt. Z veterinarjem Marjanom Kastelicem smo spoznavali različne kotičke, brloge in ograde zanimivega vrta. Izvedeli smo tudi, kako operirajo slona, zakaj domača žival nikoli ne sme biti darilo in kako postati veterinar.

Ustavili smo se ob nasvetih za uspešen boj z varojo, tem nadležnim škodljivcem čebeljih družin. Naša gostja je Suzana Skerbiš, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega inštituta, enote v Novi Gorici.

V prazničnem večeru (Sveto Rešnje Telo) smo vam vrteli:Alenka Godec in New Swing Quartet - O nepričakovani darMahalia Jackson - Nobody knows the troubleI Ive seenEdith Piaf - Mon DieuFrane Milčinski Ježek - Balada o koščku kruhaOrietta Berti (73. rojstni dan) -– Tu Sei QuelloPat Boone (84. rojstni dan) - Therea a gold mine in the skyStane Mancini (87. rojstni dan) - Tam, kamor gre veter spatDusty Springfield - Wishin and hopinJacqueline Boyer ‎– Mitsou Oto Pestner – Vsaj malo miruTereza Kesovija - Moja poslednja i prva ljubaviConny Und Die Hansen Boys Und Girls - Die Erwin Lehn All-Stars ‎– Auch Du Hast Dein Schicksal In Der HandBraco Koren - Dober dan, mama HelenaCarpenters - Top of the world

Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)

V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.

Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.