A štekaš?

VEČ ...|10. 7. 2019
Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?

Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;

Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?

Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;

mladiglasbanovostiMMS 2019

A štekaš?

Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?
Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;
VEČ ...|10. 7. 2019
Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?
Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbanovostiMMS 2019

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 5. 2019
kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji

Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji

Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji
Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.
VEČ ...|10. 5. 2019
kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji
Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 4. 2019
Zapovedi priprave perutninskega mesa

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Zapovedi priprave perutninskega mesa

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zapovedi priprave perutninskega mesa
Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.
VEČ ...|29. 4. 2019
Zapovedi priprave perutninskega mesa
Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 4. 2019
Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”

Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”

Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

komentarsplav

Komentar Časnik.si

Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”
Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.
VEČ ...|24. 4. 2019
Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”
Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

Tine Goleš

komentarsplav

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

infopolitikaveteranske organizacije

Informativni prispevki

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.
VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Alen Salihović

infopolitikaveteranske organizacije

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 3. 2019
Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča
Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.
VEČ ...|1. 3. 2019
Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča
Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|7. 2. 2019
190. oddaja

Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

190. oddaja

Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

190. oddaja
Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.
VEČ ...|7. 2. 2019
190. oddaja
Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Duhovna misel

VEČ ...|9. 1. 2019
Duhovni pomislek: Videl je kako se mučijo z veslanjem ...

Videl je kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. (Mr 6, 48)

Duhovni pomislek: Videl je kako se mučijo z veslanjem ...

Videl je kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. (Mr 6, 48)

duhovnost

Duhovna misel

Duhovni pomislek: Videl je kako se mučijo z veslanjem ...
Videl je kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. (Mr 6, 48)
VEČ ...|9. 1. 2019
Duhovni pomislek: Videl je kako se mučijo z veslanjem ...
Videl je kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. (Mr 6, 48)

Gregor Čušin

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|26. 10. 2018
S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi

V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi

V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

naravavremevetersateliti

Doživetja narave

S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi
V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.
VEČ ...|26. 10. 2018
S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi
V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

Blaž Lesnik

naravavremevetersateliti

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2018
Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.

Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.
VEČ ...|11. 10. 2018
Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.

Alen Salihović

politikainfopogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.
VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 10. 2018
Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe

Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe

Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe
Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.
VEČ ...|9. 10. 2018
Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe
Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

Alen Salihović

družbainfopolitika

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|6. 9. 2018
Patsy Cline, Freddie Mercury, Jimmie Rodgers, Tinkara Kovač

Zimzelene melodije so nam peli in igrali: Crazy - Patsy Cline (rodila se je 8. septembra pred 86-imi leti, leta 1932), Mama Leone - Bino in Oto Pestner - Mama Tereza (včeraj je godovala sv. Terezija iz Kalkute), The great pretender - Freddie Mercury (rodil se je na včerajšnji dan pred 72-imi leti), Veter z juga - Tinkara Kovač (v ponedeljek je praznovala 40. rojstni dan), Volare - Luciano Pavarotti (včeraj je bila 11. obletnica smrti), Oh-oh Im falling in love again - Jimmie Rodgers (rodil se je 8. septembra 1897), Moja pesmica - Tatjana Dremelj (29. avgusta je praznovala 66. rojstni dan), Peggy Sue - Buddy Holly (jutri bo 82. obletnica rojstva ...

Patsy Cline, Freddie Mercury, Jimmie Rodgers, Tinkara Kovač

Zimzelene melodije so nam peli in igrali: Crazy - Patsy Cline (rodila se je 8. septembra pred 86-imi leti, leta 1932), Mama Leone - Bino in Oto Pestner - Mama Tereza (včeraj je godovala sv. Terezija iz Kalkute), The great pretender - Freddie Mercury (rodil se je na včerajšnji dan pred 72-imi leti), Veter z juga - Tinkara Kovač (v ponedeljek je praznovala 40. rojstni dan), Volare - Luciano Pavarotti (včeraj je bila 11. obletnica smrti), Oh-oh Im falling in love again - Jimmie Rodgers (rodil se je 8. septembra 1897), Moja pesmica - Tatjana Dremelj (29. avgusta je praznovala 66. rojstni dan), Peggy Sue - Buddy Holly (jutri bo 82. obletnica rojstva ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Patsy Cline, Freddie Mercury, Jimmie Rodgers, Tinkara Kovač
Zimzelene melodije so nam peli in igrali: Crazy - Patsy Cline (rodila se je 8. septembra pred 86-imi leti, leta 1932), Mama Leone - Bino in Oto Pestner - Mama Tereza (včeraj je godovala sv. Terezija iz Kalkute), The great pretender - Freddie Mercury (rodil se je na včerajšnji dan pred 72-imi leti), Veter z juga - Tinkara Kovač (v ponedeljek je praznovala 40. rojstni dan), Volare - Luciano Pavarotti (včeraj je bila 11. obletnica smrti), Oh-oh Im falling in love again - Jimmie Rodgers (rodil se je 8. septembra 1897), Moja pesmica - Tatjana Dremelj (29. avgusta je praznovala 66. rojstni dan), Peggy Sue - Buddy Holly (jutri bo 82. obletnica rojstva ...
VEČ ...|6. 9. 2018
Patsy Cline, Freddie Mercury, Jimmie Rodgers, Tinkara Kovač
Zimzelene melodije so nam peli in igrali: Crazy - Patsy Cline (rodila se je 8. septembra pred 86-imi leti, leta 1932), Mama Leone - Bino in Oto Pestner - Mama Tereza (včeraj je godovala sv. Terezija iz Kalkute), The great pretender - Freddie Mercury (rodil se je na včerajšnji dan pred 72-imi leti), Veter z juga - Tinkara Kovač (v ponedeljek je praznovala 40. rojstni dan), Volare - Luciano Pavarotti (včeraj je bila 11. obletnica smrti), Oh-oh Im falling in love again - Jimmie Rodgers (rodil se je 8. septembra 1897), Moja pesmica - Tatjana Dremelj (29. avgusta je praznovala 66. rojstni dan), Peggy Sue - Buddy Holly (jutri bo 82. obletnica rojstva ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 8. 2018
Obisk živalskega vrta

Sobotna iskrica se je tokrat odpravila v ljubljanski živalski vrt. Z veterinarjem Marjanom Kastelicem smo spoznavali različne kotičke, brloge in ograde zanimivega vrta. Izvedeli smo tudi, kako operirajo slona, zakaj domača žival nikoli ne sme biti darilo in kako postati veterinar.

Obisk živalskega vrta

Sobotna iskrica se je tokrat odpravila v ljubljanski živalski vrt. Z veterinarjem Marjanom Kastelicem smo spoznavali različne kotičke, brloge in ograde zanimivega vrta. Izvedeli smo tudi, kako operirajo slona, zakaj domača žival nikoli ne sme biti darilo in kako postati veterinar.

infoizobraževanjeotroci

Sobotna iskrica

Obisk živalskega vrta
Sobotna iskrica se je tokrat odpravila v ljubljanski živalski vrt. Z veterinarjem Marjanom Kastelicem smo spoznavali različne kotičke, brloge in ograde zanimivega vrta. Izvedeli smo tudi, kako operirajo slona, zakaj domača žival nikoli ne sme biti darilo in kako postati veterinar.
VEČ ...|18. 8. 2018
Obisk živalskega vrta
Sobotna iskrica se je tokrat odpravila v ljubljanski živalski vrt. Z veterinarjem Marjanom Kastelicem smo spoznavali različne kotičke, brloge in ograde zanimivega vrta. Izvedeli smo tudi, kako operirajo slona, zakaj domača žival nikoli ne sme biti darilo in kako postati veterinar.

Jure Sešek

infoizobraževanjeotroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 7. 2018
Nasvet čebelarjem za zdravljenje čebel proti varozi

Ustavili smo se ob nasvetih za uspešen boj z varojo, tem nadležnim škodljivcem čebeljih družin. Naša gostja je Suzana Skerbiš, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega inštituta, enote v Novi Gorici.

Nasvet čebelarjem za zdravljenje čebel proti varozi

Ustavili smo se ob nasvetih za uspešen boj z varojo, tem nadležnim škodljivcem čebeljih družin. Naša gostja je Suzana Skerbiš, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega inštituta, enote v Novi Gorici.

izobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nasvet čebelarjem za zdravljenje čebel proti varozi
Ustavili smo se ob nasvetih za uspešen boj z varojo, tem nadležnim škodljivcem čebeljih družin. Naša gostja je Suzana Skerbiš, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega inštituta, enote v Novi Gorici.
VEČ ...|23. 7. 2018
Nasvet čebelarjem za zdravljenje čebel proti varozi
Ustavili smo se ob nasvetih za uspešen boj z varojo, tem nadležnim škodljivcem čebeljih družin. Naša gostja je Suzana Skerbiš, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega inštituta, enote v Novi Gorici.

Robert Božič

izobraževanjesvetovanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|31. 5. 2018
Stane Mancini, Pat Boone, Orietta Berti in Jacqueline Boyer

V prazničnem večeru (Sveto Rešnje Telo) smo vam vrteli:Alenka Godec in New Swing Quartet - O nepričakovani darMahalia Jackson - Nobody knows the troubleI Ive seenEdith Piaf - Mon DieuFrane Milčinski Ježek - Balada o koščku kruhaOrietta Berti (73. rojstni dan) -– Tu Sei QuelloPat Boone (84. rojstni dan) - Therea a gold mine in the skyStane Mancini (87. rojstni dan) - Tam, kamor gre veter spatDusty Springfield - Wishin and hopinJacqueline Boyer ‎– Mitsou Oto Pestner – Vsaj malo miruTereza Kesovija - Moja poslednja i prva ljubaviConny Und Die Hansen Boys Und Girls - Die Erwin Lehn All-Stars ‎– Auch Du Hast Dein Schicksal In Der HandBraco Koren - Dober dan, mama HelenaCarpenters - Top of the world

Stane Mancini, Pat Boone, Orietta Berti in Jacqueline Boyer

V prazničnem večeru (Sveto Rešnje Telo) smo vam vrteli:Alenka Godec in New Swing Quartet - O nepričakovani darMahalia Jackson - Nobody knows the troubleI Ive seenEdith Piaf - Mon DieuFrane Milčinski Ježek - Balada o koščku kruhaOrietta Berti (73. rojstni dan) -– Tu Sei QuelloPat Boone (84. rojstni dan) - Therea a gold mine in the skyStane Mancini (87. rojstni dan) - Tam, kamor gre veter spatDusty Springfield - Wishin and hopinJacqueline Boyer ‎– Mitsou Oto Pestner – Vsaj malo miruTereza Kesovija - Moja poslednja i prva ljubaviConny Und Die Hansen Boys Und Girls - Die Erwin Lehn All-Stars ‎– Auch Du Hast Dein Schicksal In Der HandBraco Koren - Dober dan, mama HelenaCarpenters - Top of the world

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Stane Mancini, Pat Boone, Orietta Berti in Jacqueline Boyer
V prazničnem večeru (Sveto Rešnje Telo) smo vam vrteli:Alenka Godec in New Swing Quartet - O nepričakovani darMahalia Jackson - Nobody knows the troubleI Ive seenEdith Piaf - Mon DieuFrane Milčinski Ježek - Balada o koščku kruhaOrietta Berti (73. rojstni dan) -– Tu Sei QuelloPat Boone (84. rojstni dan) - Therea a gold mine in the skyStane Mancini (87. rojstni dan) - Tam, kamor gre veter spatDusty Springfield - Wishin and hopinJacqueline Boyer ‎– Mitsou Oto Pestner – Vsaj malo miruTereza Kesovija - Moja poslednja i prva ljubaviConny Und Die Hansen Boys Und Girls - Die Erwin Lehn All-Stars ‎– Auch Du Hast Dein Schicksal In Der HandBraco Koren - Dober dan, mama HelenaCarpenters - Top of the world
VEČ ...|31. 5. 2018
Stane Mancini, Pat Boone, Orietta Berti in Jacqueline Boyer
V prazničnem večeru (Sveto Rešnje Telo) smo vam vrteli:Alenka Godec in New Swing Quartet - O nepričakovani darMahalia Jackson - Nobody knows the troubleI Ive seenEdith Piaf - Mon DieuFrane Milčinski Ježek - Balada o koščku kruhaOrietta Berti (73. rojstni dan) -– Tu Sei QuelloPat Boone (84. rojstni dan) - Therea a gold mine in the skyStane Mancini (87. rojstni dan) - Tam, kamor gre veter spatDusty Springfield - Wishin and hopinJacqueline Boyer ‎– Mitsou Oto Pestner – Vsaj malo miruTereza Kesovija - Moja poslednja i prva ljubaviConny Und Die Hansen Boys Und Girls - Die Erwin Lehn All-Stars ‎– Auch Du Hast Dein Schicksal In Der HandBraco Koren - Dober dan, mama HelenaCarpenters - Top of the world

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|15. 3. 2018
Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič

Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)

Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič

Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič
Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)
VEČ ...|15. 3. 2018
Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič
Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2018
O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi

V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi

V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

ekodognojevanjeoziminemodrikasti jezikmateja strgulec

Kmetijska oddaja

O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi
V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.
VEČ ...|25. 2. 2018
O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi
V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

Robert Božič

ekodognojevanjeoziminemodrikasti jezikmateja strgulec

Svetovalnica

VEČ ...|9. 1. 2018
Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali

V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali

V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

Svetovalnica

Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali
V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.
VEČ ...|9. 1. 2018
Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali
V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

Tanja Dominko

Moja zgodba

VEČ ...|7. 1. 2018
Grob v Dražgošah

V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.

Grob v Dražgošah

V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.

Moja zgodba

Grob v Dražgošah
V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.
VEČ ...|7. 1. 2018
Grob v Dražgošah
V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.

Jože Bartolj

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 1. 2018
Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku

Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku

Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

bredahrovatinbolezen modrikastega jezikacepljenje

Kmetijska oddaja

Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku
Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
VEČ ...|7. 1. 2018
Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku
Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Robert Božič

bredahrovatinbolezen modrikastega jezikacepljenje

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|12. 7. 2019
Planinski kviz

Planinski kviz

Blaž Lesnik

naravapogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 7. 2019
Po nedelji Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Po nedelji Slovencev po svetu

Ob nedelji Slovencev po svetu so potekale prireditve na Brezjah, v Radovljici in Šentvidu v Ljubljani. Slišali boste, kaj je na Brezjah v pridigi povedal škof Jurij Bizjak, kaj na srečanju Dobrodošli doma v Radovljici minister Peter Jožef Česnik in dr. Boštjan Žekš v imenu predsednika republike. Pripravili smo tudi posnetke s Tabora Slovencev po svetu: pridigo škofa Antona Jamnika, pozdrava mag. Uroša Zorna in Jurija Komarja.

Matjaž Merljak

rojakiinfo

Komentar tedna

VEČ ...|12. 7. 2019
Je edini cilj oblasti oblast?

Tokratni komentar tedna je pripravil in prebral dr. Hubert Požarnik.

Je edini cilj oblasti oblast?

Tokratni komentar tedna je pripravil in prebral dr. Hubert Požarnik.

Hubert Požarnik

komentar

Moja zgodba

VEČ ...|14. 7. 2019
Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

Temna stran mesec II 20 let kasneje - Janez Janša in Jože Dežman

V oddaji Moja zgodba smo začeli objavljati prispevke z Mednarodne konference Temna stran meseca, ki je ob 20 letnici istoimenske razstave potekala konec lanskega leta v Državnem svetu Republike Slovenije. Na njej so sodelovali strokovnjaki različnih področij, ki so združili svoja razmišljanja o temi človekovih pravic v času do danes. Na sporedu bo osem oddaj, ki jih boste lahko poslušali v poletnih mesecih. Tokrat sta spregovorila Janez Janša in dr. Jože Dežman.

Jože Bartolj

Janez JanšaJože DežmanTemna stran meseca II

Program zadnjega tedna

VEČ ...|19. 7. 2019
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. julij 2019 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 19. julij 2019 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|19. 7. 2019
Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Praznik žetve na Polenšaku

Turistično društvo Polenšak pripravlja dvodnevni že 56. Praznik žetve z razstavo kruha in pogač. O dogajanju predsednik Turističnega društva Polenšak Franc Kukovec.

Marjan Bunič

kulturadediščinaetnografskažetev

Duhovna misel

VEČ ...|19. 7. 2019
Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Je božja beseda naš vsakdanji kruh?

V tistem času je šel Jezus v soboto skozi setve, njegovi učenci pa so postali lačni in so začeli smukati klasje in jesti. Ko so farizeji to videli, so mu rekli: Glej, tvoji učenci delajo, kar ni dovoljeno delati v soboto. (Mt 12, 1-2)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|19. 7. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Svetnik dneva

VEČ ...|19. 7. 2019
Sv. Makrina

Za nasmeh

VEČ ...|19. 7. 2019
Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Sreča vstopa v hišo, iz katere se razlega smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče