Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 11. 2020
Kaj pojav ptičje gripe na Hrvaškem pomeni za slovenske kmetije?

Od 16. oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, t.i. bolezen ptičje gripe pa se je na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem pojavila tudi pri perutnini in domačih pticah. Slovenske veterinarske strokovnjake predvsem skrbi izbruh visoko patogenega podtipa ptičje gripe na farmi s purani v županiji Koprivnica – Križevci na Hrvaškem.

Kaj pojav ptičje gripe na Hrvaškem pomeni za slovenske kmetije?

Od 16. oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, t.i. bolezen ptičje gripe pa se je na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem pojavila tudi pri perutnini in domačih pticah. Slovenske veterinarske strokovnjake predvsem skrbi izbruh visoko patogenega podtipa ptičje gripe na farmi s purani v županiji Koprivnica – Križevci na Hrvaškem.

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Kaj pojav ptičje gripe na Hrvaškem pomeni za slovenske kmetije?

Od 16. oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, t.i. bolezen ptičje gripe pa se je na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem pojavila tudi pri perutnini in domačih pticah. Slovenske veterinarske strokovnjake predvsem skrbi izbruh visoko patogenega podtipa ptičje gripe na farmi s purani v županiji Koprivnica – Križevci na Hrvaškem.

VEČ ...|24. 11. 2020
Kaj pojav ptičje gripe na Hrvaškem pomeni za slovenske kmetije?

Od 16. oktobra letos se v nekaterih evropskih državah spet pojavlja visoko patogena aviarna influenca. Ugotovljena je predvsem pri prostoživečih vodnih pticah, t.i. bolezen ptičje gripe pa se je na Nizozemskem, v Nemčiji, Združenem kraljestvu, na Danskem, v Franciji in na Švedskem pojavila tudi pri perutnini in domačih pticah. Slovenske veterinarske strokovnjake predvsem skrbi izbruh visoko patogenega podtipa ptičje gripe na farmi s purani v županiji Koprivnica – Križevci na Hrvaškem.

Robert Božič

kmetijstvopolitikasvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 9. 2020
Borba proti steklini: Najvažnejše je cepljenje psov

Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali naUpravi za Varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sta ceplenje psov in striktno upoštevanje predpisov pri uvozu živali nujna koraka za ohranjanje statusa države proste stekline.

Borba proti steklini: Najvažnejše je cepljenje psov

Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali naUpravi za Varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sta ceplenje psov in striktno upoštevanje predpisov pri uvozu živali nujna koraka za ohranjanje statusa države proste stekline.

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Borba proti steklini: Najvažnejše je cepljenje psov

Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali naUpravi za Varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sta ceplenje psov in striktno upoštevanje predpisov pri uvozu živali nujna koraka za ohranjanje statusa države proste stekline.

VEČ ...|29. 9. 2020
Borba proti steklini: Najvažnejše je cepljenje psov

Mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali naUpravi za Varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin pravi, da sta ceplenje psov in striktno upoštevanje predpisov pri uvozu živali nujna koraka za ohranjanje statusa države proste stekline.

Robert Božič

kmetijstvopolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 8. 2020
Ko ne bi poznali koloradskega hrošča ...

MKGP in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta ob koncu počitnic zagnala akcijo ozaveščanja, da zaradi varstva rastlin in kmetijske pridelave ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce.Negativne izkušnje iz bližnje preteklosti nas svarijo, da je bolje preprečevati, kot potem zdraviti in zatirati, pravi mag. Katarina Groznik.

Ko ne bi poznali koloradskega hrošča ...

MKGP in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta ob koncu počitnic zagnala akcijo ozaveščanja, da zaradi varstva rastlin in kmetijske pridelave ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce.Negativne izkušnje iz bližnje preteklosti nas svarijo, da je bolje preprečevati, kot potem zdraviti in zatirati, pravi mag. Katarina Groznik.

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ko ne bi poznali koloradskega hrošča ...
MKGP in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta ob koncu počitnic zagnala akcijo ozaveščanja, da zaradi varstva rastlin in kmetijske pridelave ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce.Negativne izkušnje iz bližnje preteklosti nas svarijo, da je bolje preprečevati, kot potem zdraviti in zatirati, pravi mag. Katarina Groznik.
VEČ ...|25. 8. 2020
Ko ne bi poznali koloradskega hrošča ...
MKGP in Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin sta ob koncu počitnic zagnala akcijo ozaveščanja, da zaradi varstva rastlin in kmetijske pridelave ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce.Negativne izkušnje iz bližnje preteklosti nas svarijo, da je bolje preprečevati, kot potem zdraviti in zatirati, pravi mag. Katarina Groznik.

Robert Božič

kmetijstvoizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|24. 8. 2020
Previdnost pri vnosu rastlinskega materiala

Akcija je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju, da ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce, pravi mag. Katarina Groznik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Previdnost pri vnosu rastlinskega materiala

Akcija je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju, da ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce, pravi mag. Katarina Groznik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

kmetijstvosvetovanjeizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Previdnost pri vnosu rastlinskega materiala
Akcija je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju, da ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce, pravi mag. Katarina Groznik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
VEČ ...|24. 8. 2020
Previdnost pri vnosu rastlinskega materiala
Akcija je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju, da ni dobro prinašati rastlin in njihovih semen iz drugih dežel, saj lahko s tem prinesemo tudi številne bolezni in škodljivce, pravi mag. Katarina Groznik z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjeizobraževanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|18. 3. 2020
Celjenja živali in osemenitve so odložene

Zaradi razglašene epidemije koronavirusa pa so nam z MKGP potrdili, da je bil s strani Veterinarske zbornice Slovenije sprejet sklep o prekinitvi izvajanja določenih preventivnih ukrepov. Med njimi je tudi odlog cepljenja proti steklini v času med 15. marcem in 15. aprilom ter odpoved osemenjevanja vseh plemenic od 15. marca za najmanj tri tedne. Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika se bo izvedlo le na kmetijah, kjer je bilo že opravljeno prvo cepljenje in je to potrebno za dokončanje primarnega cepljenja, sicer pa se do preklica vsa cepljenja proti tej bolezni ne opravlja.

Celjenja živali in osemenitve so odložene

Zaradi razglašene epidemije koronavirusa pa so nam z MKGP potrdili, da je bil s strani Veterinarske zbornice Slovenije sprejet sklep o prekinitvi izvajanja določenih preventivnih ukrepov. Med njimi je tudi odlog cepljenja proti steklini v času med 15. marcem in 15. aprilom ter odpoved osemenjevanja vseh plemenic od 15. marca za najmanj tri tedne. Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika se bo izvedlo le na kmetijah, kjer je bilo že opravljeno prvo cepljenje in je to potrebno za dokončanje primarnega cepljenja, sicer pa se do preklica vsa cepljenja proti tej bolezni ne opravlja.

kmetijstvosvetovanjepolitika

Minute za kmetijstvo in podeželje

Celjenja živali in osemenitve so odložene
Zaradi razglašene epidemije koronavirusa pa so nam z MKGP potrdili, da je bil s strani Veterinarske zbornice Slovenije sprejet sklep o prekinitvi izvajanja določenih preventivnih ukrepov. Med njimi je tudi odlog cepljenja proti steklini v času med 15. marcem in 15. aprilom ter odpoved osemenjevanja vseh plemenic od 15. marca za najmanj tri tedne. Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika se bo izvedlo le na kmetijah, kjer je bilo že opravljeno prvo cepljenje in je to potrebno za dokončanje primarnega cepljenja, sicer pa se do preklica vsa cepljenja proti tej bolezni ne opravlja.
VEČ ...|18. 3. 2020
Celjenja živali in osemenitve so odložene
Zaradi razglašene epidemije koronavirusa pa so nam z MKGP potrdili, da je bil s strani Veterinarske zbornice Slovenije sprejet sklep o prekinitvi izvajanja določenih preventivnih ukrepov. Med njimi je tudi odlog cepljenja proti steklini v času med 15. marcem in 15. aprilom ter odpoved osemenjevanja vseh plemenic od 15. marca za najmanj tri tedne. Cepljenje proti bolezni modrikastega jezika se bo izvedlo le na kmetijah, kjer je bilo že opravljeno prvo cepljenje in je to potrebno za dokončanje primarnega cepljenja, sicer pa se do preklica vsa cepljenja proti tej bolezni ne opravlja.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjepolitika

Svetovalnica

VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih

Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

svetovanješolstvo

Svetovalnica

Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.
VEČ ...|13. 2. 2020
Informativni dnevi na visokošolskih zavodih
Slišali smo pogovore s predstavniki štirih visokošolskih ustanov in sicer: Fakultete za elektrotehniko računalništvo in informatiko, Veterinarske fakultete, Pedagoške fakultete v Kopru in Akademije za glasbo. Spregovorili so o tem, kakšnih študentov si želijo, kako dolgo povprečno traja študij in kako je s kariero po diplomi.

Tanja Dominko

svetovanješolstvo

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|10. 2. 2020
Reportaža z Mini počitnic na Bernardinu

Z več kot tristo poslišalci smo se odpravili na Mini počitnice na slovensko obalo. Bilo je čudovito. Koncert Ota Pestnerja, nastop Šavrinke Rožane Koštial, ples folklorne skupine veteranov Tineta Rožanca, pa sveta maša v Piranu, sprehodi, krasen hotel in dobra jedača ... Da o enkratni družbi ne govorimo.

Reportaža z Mini počitnic na Bernardinu

Z več kot tristo poslišalci smo se odpravili na Mini počitnice na slovensko obalo. Bilo je čudovito. Koncert Ota Pestnerja, nastop Šavrinke Rožane Koštial, ples folklorne skupine veteranov Tineta Rožanca, pa sveta maša v Piranu, sprehodi, krasen hotel in dobra jedača ... Da o enkratni družbi ne govorimo.

družbaodnosiPROPrijatelji Radia OgnjiščeBernardinmini počitnicerožana koštialtineta rožanca

Prijatelji Radia Ognjišče

Reportaža z Mini počitnic na Bernardinu
Z več kot tristo poslišalci smo se odpravili na Mini počitnice na slovensko obalo. Bilo je čudovito. Koncert Ota Pestnerja, nastop Šavrinke Rožane Koštial, ples folklorne skupine veteranov Tineta Rožanca, pa sveta maša v Piranu, sprehodi, krasen hotel in dobra jedača ... Da o enkratni družbi ne govorimo.
VEČ ...|10. 2. 2020
Reportaža z Mini počitnic na Bernardinu
Z več kot tristo poslišalci smo se odpravili na Mini počitnice na slovensko obalo. Bilo je čudovito. Koncert Ota Pestnerja, nastop Šavrinke Rožane Koštial, ples folklorne skupine veteranov Tineta Rožanca, pa sveta maša v Piranu, sprehodi, krasen hotel in dobra jedača ... Da o enkratni družbi ne govorimo.

Jure Sešek

družbaodnosiPROPrijatelji Radia OgnjiščeBernardinmini počitnicerožana koštialtineta rožanca

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 2. 2020
Gre za vetrolom

Močan veter je minulo sredo povzročil največ poškodb v gozdovih Gorenjske. Najbolj so prizadeti gozdovi na območju med Kranjem in Brnikom oziroma na območju občine Šenčur, kjer so bile poškodovane tudi večje površine gozda. Veter je podiral zlasti smreke. Drugod po Sloveniji so po do sedaj znanih podatkih od vetra podrta večinoma posamična drevesa, pravi Andrej Breznikar.

Gre za vetrolom

Močan veter je minulo sredo povzročil največ poškodb v gozdovih Gorenjske. Najbolj so prizadeti gozdovi na območju med Kranjem in Brnikom oziroma na območju občine Šenčur, kjer so bile poškodovane tudi večje površine gozda. Veter je podiral zlasti smreke. Drugod po Sloveniji so po do sedaj znanih podatkih od vetra podrta večinoma posamična drevesa, pravi Andrej Breznikar.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Gre za vetrolom
Močan veter je minulo sredo povzročil največ poškodb v gozdovih Gorenjske. Najbolj so prizadeti gozdovi na območju med Kranjem in Brnikom oziroma na območju občine Šenčur, kjer so bile poškodovane tudi večje površine gozda. Veter je podiral zlasti smreke. Drugod po Sloveniji so po do sedaj znanih podatkih od vetra podrta večinoma posamična drevesa, pravi Andrej Breznikar.
VEČ ...|10. 2. 2020
Gre za vetrolom
Močan veter je minulo sredo povzročil največ poškodb v gozdovih Gorenjske. Najbolj so prizadeti gozdovi na območju med Kranjem in Brnikom oziroma na območju občine Šenčur, kjer so bile poškodovane tudi večje površine gozda. Veter je podiral zlasti smreke. Drugod po Sloveniji so po do sedaj znanih podatkih od vetra podrta večinoma posamična drevesa, pravi Andrej Breznikar.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Duhovna misel

VEČ ...|9. 1. 2020
Ohranite vero. Zaupajte!

Videl je, kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po morju. Hotel je iti mimo njih. Ko pa so ga videli hoditi po morju, so mislili, da je prikazen, in so zavpili.(Mr 6, 48-49)

Ohranite vero. Zaupajte!

Videl je, kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po morju. Hotel je iti mimo njih. Ko pa so ga videli hoditi po morju, so mislili, da je prikazen, in so zavpili.(Mr 6, 48-49)

duhovnost

Duhovna misel

Ohranite vero. Zaupajte!
Videl je, kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po morju. Hotel je iti mimo njih. Ko pa so ga videli hoditi po morju, so mislili, da je prikazen, in so zavpili.(Mr 6, 48-49)
VEČ ...|9. 1. 2020
Ohranite vero. Zaupajte!
Videl je, kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po morju. Hotel je iti mimo njih. Ko pa so ga videli hoditi po morju, so mislili, da je prikazen, in so zavpili.(Mr 6, 48-49)

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|20. 12. 2019
Veter. Ogenj. Golob. Svet. Božji!

Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila. (Lk 1, 35)

Veter. Ogenj. Golob. Svet. Božji!

Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila. (Lk 1, 35)

duhovnost

Duhovna misel

Veter. Ogenj. Golob. Svet. Božji!
Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila. (Lk 1, 35)
VEČ ...|20. 12. 2019
Veter. Ogenj. Golob. Svet. Božji!
Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila. (Lk 1, 35)

Gregor Čušin

duhovnost

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|12. 12. 2019
231. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...

231. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

231. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...
VEČ ...|12. 12. 2019
231. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Tiho pada sneg - Vokalni kvintet Optimisti in Ljubljanski jazz ansambel, Bela snežinka – Veter, Pada snijeg - Višnja Korbar, The candy man - Sammy Davis Jr., Vozi me vlak v daljave - Marjana Deržaj, Listen to your heart – Roxette, Occhi di ragazza - Gianni Morandi, Psalm - Irena Kohont, Violino Tzigiano - Connie Francis, Moon River – Frank Sinatra, Najin roman – Tatjana Gros ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|12. 9. 2019
218. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Mandolina, Non Capito in Sem hodil v planine – Stane Mancini; Sittin’ on the dock of the bay – Otis Redding; Dio, Come Ti Amo - Gigliola Cinquetti; Malokdaj se srečava - Beti Jurković; Geisterreiter - Karel Gott, Reet Petite - Jackie Wilson, Tam kamor gre veter spat – Stane Mancini; Cvetje in poletje - Ana Dežman; Life itself will let you know - Anthony Quinn and Charlie (+St. Pauls Cathedral Choir), Aline - Christophe ...

218. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Mandolina, Non Capito in Sem hodil v planine – Stane Mancini; Sittin’ on the dock of the bay – Otis Redding; Dio, Come Ti Amo - Gigliola Cinquetti; Malokdaj se srečava - Beti Jurković; Geisterreiter - Karel Gott, Reet Petite - Jackie Wilson, Tam kamor gre veter spat – Stane Mancini; Cvetje in poletje - Ana Dežman; Life itself will let you know - Anthony Quinn and Charlie (+St. Pauls Cathedral Choir), Aline - Christophe ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

218. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Mandolina, Non Capito in Sem hodil v planine – Stane Mancini; Sittin’ on the dock of the bay – Otis Redding; Dio, Come Ti Amo - Gigliola Cinquetti; Malokdaj se srečava - Beti Jurković; Geisterreiter - Karel Gott, Reet Petite - Jackie Wilson, Tam kamor gre veter spat – Stane Mancini; Cvetje in poletje - Ana Dežman; Life itself will let you know - Anthony Quinn and Charlie (+St. Pauls Cathedral Choir), Aline - Christophe ...
VEČ ...|12. 9. 2019
218. oddaja
V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Mandolina, Non Capito in Sem hodil v planine – Stane Mancini; Sittin’ on the dock of the bay – Otis Redding; Dio, Come Ti Amo - Gigliola Cinquetti; Malokdaj se srečava - Beti Jurković; Geisterreiter - Karel Gott, Reet Petite - Jackie Wilson, Tam kamor gre veter spat – Stane Mancini; Cvetje in poletje - Ana Dežman; Life itself will let you know - Anthony Quinn and Charlie (+St. Pauls Cathedral Choir), Aline - Christophe ...

Matjaž MerljakMarko Zupan

glasbaspomin

A štekaš?

VEČ ...|10. 7. 2019
Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?

Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;

Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?

Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;

mladiglasbanovostiMMS 2019

A štekaš?

Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?
Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;
VEČ ...|10. 7. 2019
Kaj se je zanimivega zgodilo na fefstivalu Melodije morja in sonca 2019?
Predstavljene skladbe: Tinkara Kovač - Bodi z mano do konca; Samuel Lucas - Vse bo ok; Kvatropirci - Veter bo vel; Tomaž Hostnik - Irena; 2B - Kot morje; Rend Collective - Your name is power; Zara Larsson - All the time; Ed Sheeran feat. YEBBA - Best part of me; Mitja Šinkovec in 101ka band - Letiva; Avi Kaplan - Aberdeen;

Marjan BuničŽiga BuničJan Gerl

mladiglasbanovostiMMS 2019

Informativni prispevki

VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami

V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Informativni prispevki

Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.
VEČ ...|31. 5. 2019
Park prostoživečih živali z več kot 80 različnimi vrstami
V Vintarovcih v občini Destrnik so v začetku tedna predstavili Park prostoživečih živali, ki bo navduševal vse generacije. Park se izvaja v sklopu Strategije lokalnega razvoja LAS Bogastvo podeželja in je delno sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Nosilec projekta in lastnik parka, ki se razteza na treh hektarjih in ponuja 80 različnih vrst živali ter bo uradno odprt prihodnje leto je Aleksander Horvat.Strokovna vodja LAS Bogastvo podeželja mag. Mojca Metličar je ocenila, da park prostoživečih živali predstavlja odličen primer dobre prakse, kako se lahko program lokalnega razvoja pozitivno odraža na terenu, posamezen projekt pa predstavlja primer dobre prakse.Partner v projektu je Veterinarska fakulteta UL, ki je prevzela organizacijsko in vsebinsko izvedbo različnih delavnic na najrazličnejše teme v katerih se udeležence seznani z posameznimi živalskimi vrstami, razvojem, arheologijo in tudi izdelavo origamijev, je povedala profesorica dr. Alenka Dovč. Projekt podpira tudi občina Destrnik. Župan Franc Pukšič: »Park predstavlja primer dobre prakse, kjer moči združijo različni sektorji.« Glavna dejavnost parka je skrb za reprodukcijo ogroženih vrst in posredovanja podmladka ogroženih vrst po Evropi in širše. Park ima vzpostavljen sistem kontroliranega valjenja sploh pri zelo ogroženih vrstah, ki jih je na svetu le še par 100 primerkov.

Alen Salihović

parkdružbaizobraževanjekmetijstvovzgojavrtživali

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|10. 5. 2019
kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji

Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji

Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji
Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.
VEČ ...|10. 5. 2019
kako je z nadzorom piščančjega mesa v Sloveniji
Na zvezi potrošnikov Slovenije pravijo, da trenutno nimajo v načrtu testiranja na kateremkoli mesu v zvezi z mikrobi, ki so razvili odpornost za antibiotike, vendar ne izključujejo možnosti, da se bomo takega testiranja lotili v prihodnosti. Na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pa so nam odgovorili, da se spremljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom pri določenih bakterijah pri živalih in v živilih v Sloveniji izvaja v okviru monitoringa zoonoz in povzročiteljev zoonoz. Od leta 2014 dalje se spremljanje prisotnosti bakterij odpornih proti protimikrobnih snovem izvaja v skladu s pravili določenimi v izvedbenem sklepu Komisije za usklajeno spremljanje odpornosti bakterij v vseh državah članicah.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 4. 2019
Zapovedi priprave perutninskega mesa

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Zapovedi priprave perutninskega mesa

Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Zapovedi priprave perutninskega mesa
Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.
VEČ ...|29. 4. 2019
Zapovedi priprave perutninskega mesa
Čeprav je v perutninskih klavnicah zagotovljen stalen veterinarski nadzor, popolne mikrobiološke varnosti zaradi tehnoloških pogojev in postopkov priprave perutninskega mesa ni mogoče zagotoviti. Salmonele in kampilobakter so pogosto prisotni v črevesju perutnine. V postopku klanja pa lahko pride do površinskega mikrobiološkega onesnaženja kože ali trebušne votline z vsebino črevesja. Zato pri pripravi perutninskega mesa v naših kuhinjah velja biti previden. Za preprečevanje črevesnih okužb s perutnino je najpomembnejša ustrezna toplotna obdelava mesa. Večina zdravju škodljivih mikroorganizmov, potencialno prisotnih v živilih, je uničena pri temperaturi nad 70°C v nekaj minutah. Več o higienskih zapovedih priprave pa v rubriki.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 4. 2019
Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”

Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”

Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

komentarsplav

Komentar Časnik.si

Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”
Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.
VEČ ...|24. 4. 2019
Tine Goleš: “Nenačrtovana”, “Koča strica Toma” in “Žeti veter”
Abby Johnson je bila nekoč zaposlena na kliniki, kjer je pomagala pri ubijanju živih bitij, malih soljudi, danes v filmu Nenačrtovan gledamo njeno zgodbo. Bila je eno izmed osrednjih koles dobro podmazane mašinerije in končno spoznala, kaj se v resnici dogaja.

Tine Goleš

komentarsplav

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov

11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

infopolitikaveteranske organizacije

Informativni prispevki

Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.
VEČ ...|19. 3. 2019
Veteranske organizacije nekdanjega režima od države prejele več kot 600 tisoč evrov
11 društev in zvez, ki delujejo na področju vojnih veteranov, si bo razdelilo 1,5 milijona evrov. Več kot 600 tisočakov bodo prejela društva, ki z osamosvojitvijo nimajo nič. Po besedah predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleša Hojsa gre za veliko anomalijo v sistemu.

Alen Salihović

infopolitikaveteranske organizacije

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|1. 3. 2019
Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča

Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

kmetijstvosvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča
Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.
VEČ ...|1. 3. 2019
Ukinitev izjeme pri reji enega prašiča
Vsi imetniki prašičev, brez izjem, se morajo po novem vpisati v Evidenco imetnikov rejnih živali (EIRŽ) in registrirati gospodarstvo. To lahko storijo pri pooblaščeni veterinarski organizaciji hkrati s priglasitvijo prihoda v Centralni register prašičev (CRPš). Ta postopek je poenostavljen in namenjen zlasti za imetnike, ki redijo zgolj enega prašiča za zakol za lastno domačo porabo. Imetnik, ki začasno, za največ 7 dni, za namen zakola za lastno domačo porabo redijo enega prašiča, se morajo vpisati v EIRŽ, niso pa dolžni sporočati podatkov o staležu.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|7. 2. 2019
190. oddaja

Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

190. oddaja

Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

190. oddaja
Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.
VEČ ...|7. 2. 2019
190. oddaja
Večer zimzelene glasbe je prinesel pesmi: Mala serenada – Stane Mancini, Catari, Catari - Tino Rossi, Since I don’t have you - The Skyliners, Cesta bela – Jelka Cvetežar (Opatija 1959), Donna – Ritchie Valens (3. februarja je bila 60. obletnica nesrečne smrti), Sjaj izgubljene ljubavi – Kameleloni (3. februarja je bilo šest let od smrti Danila Kocjančiča) Veter z juga – Tinkara Kovač, Ill Never Fall In Love Again - Bobbie Gentry, Memories Of Heidelberg - Peggy March, Ave Maria, Mater Misericordiale – Il Volo, Un jour, un enfant – Frida Boccara (zmagovalka Evrosonga 1969), Zlato moje – Džo Maračić Maki.

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Duhovna misel

VEČ ...|9. 1. 2019
Duhovni pomislek: Videl je kako se mučijo z veslanjem ...

Videl je kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. (Mr 6, 48)

Duhovni pomislek: Videl je kako se mučijo z veslanjem ...

Videl je kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. (Mr 6, 48)

duhovnost

Duhovna misel

Duhovni pomislek: Videl je kako se mučijo z veslanjem ...
Videl je kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. (Mr 6, 48)
VEČ ...|9. 1. 2019
Duhovni pomislek: Videl je kako se mučijo z veslanjem ...
Videl je kako se mučijo z veslanjem, kajti veter jim je bil nasproten. Okrog četrte nočne straže je šel k njim tako, da je hodil po jezeru. (Mr 6, 48)

Gregor Čušin

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|26. 10. 2018
S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi

V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi

V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

naravavremevetersateliti

Doživetja narave

S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi
V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.
VEČ ...|26. 10. 2018
S pomočjo podatkov o vetru do boljše napovedi
V tematskih Doživetjih o vremenu smo tokrat odšli na raziskovanje vetra. Merjenje vetra je ena izmed najtežjih nalog meteorologov. Evropska vesoljska agencija je avgusta izstrelila satelit Aeolus, ki bo meril vertikalne profile vetra. Gre za najpomembnejši manjkajoči del globalnega opazovalnega sistema v meteorologiji. Podatki, ki jih bo prispeval satelit, bodo lahko ponekod pomembno izboljšali napoved vremena. Več o vetru, satelitih in projektu Aeolus sta povedala mladi raziskovalec na FMF dr. Matic Šavli in meteorolog na ARSO dr. Benedikt Strajnar.

Blaž Lesnik

naravavremevetersateliti

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2018
Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.

Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO

Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.
VEČ ...|11. 10. 2018
Peterle pozdravil besede Pahorja, da Slovenska vojska ni neposredna naslednica TO
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je včeraj v Ljubljani pripravila proslavo ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru opozoril, da je po slovenski vojski prvič zadišalo pred 28 leti ter dodal, da so jugoslovanski in slovenski TO skupni ljudje. Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle pa je za naš radio ponovil, da mu je žal, da se je Pahor udeležil slovesnosti, hkrati pa izrazil veselje, da je jasno opozoril na nekatere ključne zadeve.

Alen Salihović

politikainfopogovor

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Mlin na veter

Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.
VEČ ...|9. 10. 2018
Mlin na veter
Mlin na veter na Stari Gori je kopija Bečevega mlina z vsemi prvinskimi elementi. Je spomenik izvirne vaške kulturne dediščine SV Slovenije. Edi Sedmak je povedal, kako podobo mlina, njegovo posebnost ter delovanje, predstavljajo obiskovalcem kraja.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 10. 2018
Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe

Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe

Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

družbainfopolitika

Informativni prispevki

Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe
Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.
VEČ ...|9. 10. 2018
Peterle oster zaradi proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe
Napoved proslave ob 50. obletnici ustanovitve teritorialne obrambe je spodbudila nove delitve v zvezi s slovensko osamosvojitvijo. Proslavo na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, pripravljajo Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo Sever in Zveza slovenskih častnikov. Slavnosti govornik na proslavi bo predsednik republike Borut Pahor. V Društvu Moris Kočevska reka so prejšnji teden z odprtim pismom Pahorju zastavili vprašanje, ali namerava z nagovorom na proslavi pritrditi poniglavemu razglašanju kontinuitete med socialistično in osamosvojitveno TO. Po njihovem mnenju bo namreč proslava nova etapa v potvarjanju osamosvojitvene zgodovine. Kritično sta se odzvala tudi Janez Janša in Lojze Peterle.

Alen Salihović

družbainfopolitika

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|6. 9. 2018
Patsy Cline, Freddie Mercury, Jimmie Rodgers, Tinkara Kovač

Zimzelene melodije so nam peli in igrali: Crazy - Patsy Cline (rodila se je 8. septembra pred 86-imi leti, leta 1932), Mama Leone - Bino in Oto Pestner - Mama Tereza (včeraj je godovala sv. Terezija iz Kalkute), The great pretender - Freddie Mercury (rodil se je na včerajšnji dan pred 72-imi leti), Veter z juga - Tinkara Kovač (v ponedeljek je praznovala 40. rojstni dan), Volare - Luciano Pavarotti (včeraj je bila 11. obletnica smrti), Oh-oh Im falling in love again - Jimmie Rodgers (rodil se je 8. septembra 1897), Moja pesmica - Tatjana Dremelj (29. avgusta je praznovala 66. rojstni dan), Peggy Sue - Buddy Holly (jutri bo 82. obletnica rojstva ...

Patsy Cline, Freddie Mercury, Jimmie Rodgers, Tinkara Kovač

Zimzelene melodije so nam peli in igrali: Crazy - Patsy Cline (rodila se je 8. septembra pred 86-imi leti, leta 1932), Mama Leone - Bino in Oto Pestner - Mama Tereza (včeraj je godovala sv. Terezija iz Kalkute), The great pretender - Freddie Mercury (rodil se je na včerajšnji dan pred 72-imi leti), Veter z juga - Tinkara Kovač (v ponedeljek je praznovala 40. rojstni dan), Volare - Luciano Pavarotti (včeraj je bila 11. obletnica smrti), Oh-oh Im falling in love again - Jimmie Rodgers (rodil se je 8. septembra 1897), Moja pesmica - Tatjana Dremelj (29. avgusta je praznovala 66. rojstni dan), Peggy Sue - Buddy Holly (jutri bo 82. obletnica rojstva ...

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Patsy Cline, Freddie Mercury, Jimmie Rodgers, Tinkara Kovač
Zimzelene melodije so nam peli in igrali: Crazy - Patsy Cline (rodila se je 8. septembra pred 86-imi leti, leta 1932), Mama Leone - Bino in Oto Pestner - Mama Tereza (včeraj je godovala sv. Terezija iz Kalkute), The great pretender - Freddie Mercury (rodil se je na včerajšnji dan pred 72-imi leti), Veter z juga - Tinkara Kovač (v ponedeljek je praznovala 40. rojstni dan), Volare - Luciano Pavarotti (včeraj je bila 11. obletnica smrti), Oh-oh Im falling in love again - Jimmie Rodgers (rodil se je 8. septembra 1897), Moja pesmica - Tatjana Dremelj (29. avgusta je praznovala 66. rojstni dan), Peggy Sue - Buddy Holly (jutri bo 82. obletnica rojstva ...
VEČ ...|6. 9. 2018
Patsy Cline, Freddie Mercury, Jimmie Rodgers, Tinkara Kovač
Zimzelene melodije so nam peli in igrali: Crazy - Patsy Cline (rodila se je 8. septembra pred 86-imi leti, leta 1932), Mama Leone - Bino in Oto Pestner - Mama Tereza (včeraj je godovala sv. Terezija iz Kalkute), The great pretender - Freddie Mercury (rodil se je na včerajšnji dan pred 72-imi leti), Veter z juga - Tinkara Kovač (v ponedeljek je praznovala 40. rojstni dan), Volare - Luciano Pavarotti (včeraj je bila 11. obletnica smrti), Oh-oh Im falling in love again - Jimmie Rodgers (rodil se je 8. septembra 1897), Moja pesmica - Tatjana Dremelj (29. avgusta je praznovala 66. rojstni dan), Peggy Sue - Buddy Holly (jutri bo 82. obletnica rojstva ...

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 8. 2018
Obisk živalskega vrta

Sobotna iskrica se je tokrat odpravila v ljubljanski živalski vrt. Z veterinarjem Marjanom Kastelicem smo spoznavali različne kotičke, brloge in ograde zanimivega vrta. Izvedeli smo tudi, kako operirajo slona, zakaj domača žival nikoli ne sme biti darilo in kako postati veterinar.

Obisk živalskega vrta

Sobotna iskrica se je tokrat odpravila v ljubljanski živalski vrt. Z veterinarjem Marjanom Kastelicem smo spoznavali različne kotičke, brloge in ograde zanimivega vrta. Izvedeli smo tudi, kako operirajo slona, zakaj domača žival nikoli ne sme biti darilo in kako postati veterinar.

infoizobraževanjeotroci

Sobotna iskrica

Obisk živalskega vrta
Sobotna iskrica se je tokrat odpravila v ljubljanski živalski vrt. Z veterinarjem Marjanom Kastelicem smo spoznavali različne kotičke, brloge in ograde zanimivega vrta. Izvedeli smo tudi, kako operirajo slona, zakaj domača žival nikoli ne sme biti darilo in kako postati veterinar.
VEČ ...|18. 8. 2018
Obisk živalskega vrta
Sobotna iskrica se je tokrat odpravila v ljubljanski živalski vrt. Z veterinarjem Marjanom Kastelicem smo spoznavali različne kotičke, brloge in ograde zanimivega vrta. Izvedeli smo tudi, kako operirajo slona, zakaj domača žival nikoli ne sme biti darilo in kako postati veterinar.

Jure Sešek

infoizobraževanjeotroci

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|23. 7. 2018
Nasvet čebelarjem za zdravljenje čebel proti varozi

Ustavili smo se ob nasvetih za uspešen boj z varojo, tem nadležnim škodljivcem čebeljih družin. Naša gostja je Suzana Skerbiš, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega inštituta, enote v Novi Gorici.

Nasvet čebelarjem za zdravljenje čebel proti varozi

Ustavili smo se ob nasvetih za uspešen boj z varojo, tem nadležnim škodljivcem čebeljih družin. Naša gostja je Suzana Skerbiš, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega inštituta, enote v Novi Gorici.

izobraževanjesvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

Nasvet čebelarjem za zdravljenje čebel proti varozi
Ustavili smo se ob nasvetih za uspešen boj z varojo, tem nadležnim škodljivcem čebeljih družin. Naša gostja je Suzana Skerbiš, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega inštituta, enote v Novi Gorici.
VEČ ...|23. 7. 2018
Nasvet čebelarjem za zdravljenje čebel proti varozi
Ustavili smo se ob nasvetih za uspešen boj z varojo, tem nadležnim škodljivcem čebeljih družin. Naša gostja je Suzana Skerbiš, dr. vet. med. z Nacionalnega veterinarskega inštituta, enote v Novi Gorici.

Robert Božič

izobraževanjesvetovanje

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|31. 5. 2018
Stane Mancini, Pat Boone, Orietta Berti in Jacqueline Boyer

V prazničnem večeru (Sveto Rešnje Telo) smo vam vrteli:Alenka Godec in New Swing Quartet - O nepričakovani darMahalia Jackson - Nobody knows the troubleI Ive seenEdith Piaf - Mon DieuFrane Milčinski Ježek - Balada o koščku kruhaOrietta Berti (73. rojstni dan) -– Tu Sei QuelloPat Boone (84. rojstni dan) - Therea a gold mine in the skyStane Mancini (87. rojstni dan) - Tam, kamor gre veter spatDusty Springfield - Wishin and hopinJacqueline Boyer ‎– Mitsou Oto Pestner – Vsaj malo miruTereza Kesovija - Moja poslednja i prva ljubaviConny Und Die Hansen Boys Und Girls - Die Erwin Lehn All-Stars ‎– Auch Du Hast Dein Schicksal In Der HandBraco Koren - Dober dan, mama HelenaCarpenters - Top of the world

Stane Mancini, Pat Boone, Orietta Berti in Jacqueline Boyer

V prazničnem večeru (Sveto Rešnje Telo) smo vam vrteli:Alenka Godec in New Swing Quartet - O nepričakovani darMahalia Jackson - Nobody knows the troubleI Ive seenEdith Piaf - Mon DieuFrane Milčinski Ježek - Balada o koščku kruhaOrietta Berti (73. rojstni dan) -– Tu Sei QuelloPat Boone (84. rojstni dan) - Therea a gold mine in the skyStane Mancini (87. rojstni dan) - Tam, kamor gre veter spatDusty Springfield - Wishin and hopinJacqueline Boyer ‎– Mitsou Oto Pestner – Vsaj malo miruTereza Kesovija - Moja poslednja i prva ljubaviConny Und Die Hansen Boys Und Girls - Die Erwin Lehn All-Stars ‎– Auch Du Hast Dein Schicksal In Der HandBraco Koren - Dober dan, mama HelenaCarpenters - Top of the world

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Stane Mancini, Pat Boone, Orietta Berti in Jacqueline Boyer
V prazničnem večeru (Sveto Rešnje Telo) smo vam vrteli:Alenka Godec in New Swing Quartet - O nepričakovani darMahalia Jackson - Nobody knows the troubleI Ive seenEdith Piaf - Mon DieuFrane Milčinski Ježek - Balada o koščku kruhaOrietta Berti (73. rojstni dan) -– Tu Sei QuelloPat Boone (84. rojstni dan) - Therea a gold mine in the skyStane Mancini (87. rojstni dan) - Tam, kamor gre veter spatDusty Springfield - Wishin and hopinJacqueline Boyer ‎– Mitsou Oto Pestner – Vsaj malo miruTereza Kesovija - Moja poslednja i prva ljubaviConny Und Die Hansen Boys Und Girls - Die Erwin Lehn All-Stars ‎– Auch Du Hast Dein Schicksal In Der HandBraco Koren - Dober dan, mama HelenaCarpenters - Top of the world
VEČ ...|31. 5. 2018
Stane Mancini, Pat Boone, Orietta Berti in Jacqueline Boyer
V prazničnem večeru (Sveto Rešnje Telo) smo vam vrteli:Alenka Godec in New Swing Quartet - O nepričakovani darMahalia Jackson - Nobody knows the troubleI Ive seenEdith Piaf - Mon DieuFrane Milčinski Ježek - Balada o koščku kruhaOrietta Berti (73. rojstni dan) -– Tu Sei QuelloPat Boone (84. rojstni dan) - Therea a gold mine in the skyStane Mancini (87. rojstni dan) - Tam, kamor gre veter spatDusty Springfield - Wishin and hopinJacqueline Boyer ‎– Mitsou Oto Pestner – Vsaj malo miruTereza Kesovija - Moja poslednja i prva ljubaviConny Und Die Hansen Boys Und Girls - Die Erwin Lehn All-Stars ‎– Auch Du Hast Dein Schicksal In Der HandBraco Koren - Dober dan, mama HelenaCarpenters - Top of the world

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|15. 3. 2018
Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič

Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)

Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič

Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)

glasbaspomin

Ob radijskem ognjišču

Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič
Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)
VEČ ...|15. 3. 2018
Bobby Solo, Peter Kraus, Nat King Cole in Lidija Kodrič
Za začetek Arsen Dedič - Pegasto dekle, nato Engelbert Humperdinck - Quando, quando, quando; Elda Viler - Besede ljubezni, Tennessee Ernie Ford - Sixteen tons, Lidija Kodrič Pomagaj Mi (Help), Stane Mancini - Tja, kamor gre veter spat, Oliver Dragojevič - Moj lipi andjele, Spomini: Bobby Solo (73. rojstni dan), Peter Kraus (79. rojstni dan), Nat King Cole (99. obletnica rojstva), Alberto Pucer (3. obletnica smrti)

Matjaž Merljak

glasbaspomin

Kmetijska oddaja

VEČ ...|25. 2. 2018
O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi

V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi

V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

ekodognojevanjeoziminemodrikasti jezikmateja strgulec

Kmetijska oddaja

O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi
V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.
VEČ ...|25. 2. 2018
O cepljenju proti modrikastemu jeziku in prvem dognojevanju ozimin v EKO pridelavi
V oddaji ste lahko slišali nekaj odgovorov Uprave za varno hrano, veterinasrtvo in varstvo rastlin o cepljenju proti modrikastemu jeziku, v osrednjem delu pa je Mateja Strgulec, specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto svetovala glede prvega dognojevanja ozimin v EKO pridelavi.

Robert Božič

ekodognojevanjeoziminemodrikasti jezikmateja strgulec

Svetovalnica

VEČ ...|9. 1. 2018
Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali

V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali

V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

Svetovalnica

Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali
V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.
VEČ ...|9. 1. 2018
Ana Hudobivnik - Veterinarska klinika za male živali
V Svetovalnici smo govorili o hišnih ljubljenčkih in njihovih težavah v tem letnem času. Kako so različne pasme psov občutljive na nizke temperature, kako poskrbeti za preventivo, kako škodljiva je sol, s katero posipavajo pločnike, kako vedeti, da je pes bolan, kako izbrati primerno hrano in podobno. Naša gostja je bila veterinarka Ana Hudobivnik iz veterinarske klinike za male živali Klinika Loka.

Tanja Dominko

Moja zgodba

VEČ ...|7. 1. 2018
Grob v Dražgošah

V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.

Grob v Dražgošah

V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.

Moja zgodba

Grob v Dražgošah
V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.
VEČ ...|7. 1. 2018
Grob v Dražgošah
V oddaji smo gostili dr. Jožeta Dežmana, ki je pred vsakoletnim mitingom v Dražgošah, komunističnim veteranom napisal pismo. V njem predlaga med drugim tudi ureditev groba dražgoških žrtev, saj se pravzaprav niti natančno ne ve, koliko žrtev je sploh pokopanih na mestu spomenika, prav tako ta ni ustrezno označen.

Jože Bartolj

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 1. 2018
Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku

Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku

Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

bredahrovatinbolezen modrikastega jezikacepljenje

Kmetijska oddaja

Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku
Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
VEČ ...|7. 1. 2018
Vse o cepljenju proti modrikastemu jeziku
Takoj po novem letu se je začelo letošnje cepljenje živali proti Bolezni modrikastega jezika, več o tem pa je povedala mag. Breda Hrovatin, vodja Sektorja za zdravje in dobrobit živali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Robert Božič

bredahrovatinbolezen modrikastega jezikacepljenje

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|25. 11. 2020
Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Teden Karitas in zagovorništvo ranljivih skupin

Izhodišče oddajePogovor o je bilo geslo letošnjega Tedna Karitas »Slišim te«. Zgosti smo skušali odgovoriti na vprašanje, kako slišati ljudi izranljivih skupin. Osredotočili smo se na osebe s težavami vduševnem zdravju, starejše in dolgotrajno brezposelne. O tem sogovorili Edo P. Belak, Marija Puc in Saraja Špec. Kaj pomeniposlušati, pa nam je povedala psihologinja in mediatorka ŠpelaTušek.

Petra Stopar

pogovordružbasvetovanjeKaritas

Svetovalnica

VEČ ...|24. 11. 2020
Kako šolati otroke od doma?

Ali se tudi vi, spoštovani starši, v tem času sprašujete, kako otrokom privzgojiti odgovornost za samostojno šolsko delo? Ali se ustavite ob vprašanju, kaj sploh je uspešno učenje in vas vsak dan preganja misel na to, kako uskladiti šolanje na daljavo, kuhanje kosila in službene obveznosti? Odgovore smo iskali z mentorico za uspešno učenje, z nami je bila pedagoginja Lea Čerin.

Kako šolati otroke od doma?

Ali se tudi vi, spoštovani starši, v tem času sprašujete, kako otrokom privzgojiti odgovornost za samostojno šolsko delo? Ali se ustavite ob vprašanju, kaj sploh je uspešno učenje in vas vsak dan preganja misel na to, kako uskladiti šolanje na daljavo, kuhanje kosila in službene obveznosti? Odgovore smo iskali z mentorico za uspešno učenje, z nami je bila pedagoginja Lea Čerin.

Matjaž Merljak

svetovanjepogovorizobraževanje

Za življenje

VEČ ...|21. 11. 2020
Poslavljanje od bližnjih

V oddaji Za življenje je bila z nami doktorica Verena Perko. November je mesec, ki ga začnemo s praznikom, ki s seboj prinaša poslavljanje in prav to bo ena tem pogovora. V oddaji tudi o trenutni krizi in o odnosih, ki so bili v preteklosti vse preveč usmerjeni vase.

Poslavljanje od bližnjih

V oddaji Za življenje je bila z nami doktorica Verena Perko. November je mesec, ki ga začnemo s praznikom, ki s seboj prinaša poslavljanje in prav to bo ena tem pogovora. V oddaji tudi o trenutni krizi in o odnosih, ki so bili v preteklosti vse preveč usmerjeni vase.

Mateja Subotičanec

družbaduhovnostodnosi

Naš gost

VEČ ...|21. 11. 2020
Miha Ledinek

Tokrat smo pravzaprav gostili Šmarno goro. Z nami je bil legendarni oskrbnik gostilne na najbolj obleganem vrhu Ljubljane. Pogovarjali smo se o težkih začetkih, lepoti gostinskega poklica, ljubezni do družine, domovine in prijateljev. Miha Ledinek je nagrajenec za življenjsko delo na področju gostinstva, njihova družinska gostilna je pred leti prejela Turistični nagelj in naziv Gostilna Slovenija. Vabljeni na Šmarno goro, z nami je bil gost, ki pravi, da v svojem življenju ne bi spremenil ničesar. Rad živi in veselje razdaja okrog.

Miha Ledinek

Tokrat smo pravzaprav gostili Šmarno goro. Z nami je bil legendarni oskrbnik gostilne na najbolj obleganem vrhu Ljubljane. Pogovarjali smo se o težkih začetkih, lepoti gostinskega poklica, ljubezni do družine, domovine in prijateljev. Miha Ledinek je nagrajenec za življenjsko delo na področju gostinstva, njihova družinska gostilna je pred leti prejela Turistični nagelj in naziv Gostilna Slovenija. Vabljeni na Šmarno goro, z nami je bil gost, ki pravi, da v svojem življenju ne bi spremenil ničesar. Rad živi in veselje razdaja okrog.

Jure Sešek

pogovorgostilnaŠmarna goraMiha Ledinek

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 11. 2020
68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv

Rojakiv Argentinižesedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno medseboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo.Tokrato 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Obtaktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor zVictorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenjevode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji ininovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.

68. obletnica Hladnkovega doma in 17. Ob taktu barv

Rojakiv Argentinižesedem desetletij vztrajajo pod Južnim križem in so izvirno medseboj povezani tudi zdaj, ko morajo paziti na medsebojno razdaljo.Tokrato 68. obletnici Hladnikovega doma v Slovenski vasi v Buenos Airesu(pogovor z Danijem Grbcem), o 17. prireditvi Obtaktu barv, ki jo pripravlja Slovenski dom San Martin (pogovor zVictorjem Leberjem) in Dr.Miloš Krofta, svetovno znani strokovnjak za reševanje in čiščenjevode, iz knjige Dr. Edi Gobec: Slovenski ameriški izumitelji ininovatorji, ki je izšla pri založbi Družina.

Matjaž Merljak

rojakibuenos airesargentina

Zgodbe za otroke

VEČ ...|24. 11. 2020
Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Kralj in njegovi trije sinovi

»Sinovi moji! Prestar sem že, da bi mogel še dalje kraljevati, pa tudi čutim, da mi ne bo več dolgo živeti. Vse tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le en naslednik.« V pravljici ga bomo poiskali.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 11. 2020
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|26. 11. 2020
Razstava Hinka Smrekarja - Umetnost Ptuja

Razstava Hinka Smrekarja - Umetnost Ptuja

Jože Bartolj

kulturaPtuj

Komentar Družina

VEČ ...|26. 11. 2020
Peter Tomažič: Biti slišan

  Vsem je poznan občutek, ko nekdo pride do nas in začne govoriti, mi pa doživljamo, da se besede kar zlivajo v nas.

Peter Tomažič: Biti slišan

  Vsem je poznan občutek, ko nekdo pride do nas in začne govoriti, mi pa doživljamo, da se besede kar zlivajo v nas.

Peter Tomažič

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|26. 11. 2020
Spominjamo se dne 26. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 11.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče