Informativni prispevki

VEČ ...|10. 2. 2020
Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar o generalu Leonu Rupniku

Potem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt, je bila sedaj na ustavno sodišče vložena pritožba na razveljavitev. Podal jo je pravnik Rok Lampe. Da se bodo pritožili so napovedali tudi v SD in Zvezi borcev. Zgodovinarke Tamare Griesser Pečar poteza slednjih, ki sta tudi naslednika komunističnega režima, ne preseneča.

Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar o generalu Leonu Rupniku

Potem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt, je bila sedaj na ustavno sodišče vložena pritožba na razveljavitev. Podal jo je pravnik Rok Lampe. Da se bodo pritožili so napovedali tudi v SD in Zvezi borcev. Zgodovinarke Tamare Griesser Pečar poteza slednjih, ki sta tudi naslednika komunističnega režima, ne preseneča.

infopolitikaspominpogovordomobranci

Informativni prispevki

Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar o generalu Leonu Rupniku
Potem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt, je bila sedaj na ustavno sodišče vložena pritožba na razveljavitev. Podal jo je pravnik Rok Lampe. Da se bodo pritožili so napovedali tudi v SD in Zvezi borcev. Zgodovinarke Tamare Griesser Pečar poteza slednjih, ki sta tudi naslednika komunističnega režima, ne preseneča.
VEČ ...|10. 2. 2020
Zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar o generalu Leonu Rupniku
Potem, ko je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo generala Leona Rupnika, ki ga je komunistična oblast Jugoslavije leta 1946 obsodila na smrt, je bila sedaj na ustavno sodišče vložena pritožba na razveljavitev. Podal jo je pravnik Rok Lampe. Da se bodo pritožili so napovedali tudi v SD in Zvezi borcev. Zgodovinarke Tamare Griesser Pečar poteza slednjih, ki sta tudi naslednika komunističnega režima, ne preseneča.

Alen Salihović

infopolitikaspominpogovordomobranci

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 12. 2019
Nekdanji ustavni sodnik Mozetič: Sodnik mora biti človek z veliko začetnico

Ustavno sodišče 23. december 1991 praznuje dan ustavnosti. Gre za dan, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Ob tem dnevu smo se pogovarjali z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem. Dejal je, da mora biti sodnik človek z veliko začetnico.

Nekdanji ustavni sodnik Mozetič: Sodnik mora biti človek z veliko začetnico

Ustavno sodišče 23. december 1991 praznuje dan ustavnosti. Gre za dan, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Ob tem dnevu smo se pogovarjali z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem. Dejal je, da mora biti sodnik človek z veliko začetnico.

infopolitikaustavno sodišče

Informativni prispevki

Nekdanji ustavni sodnik Mozetič: Sodnik mora biti človek z veliko začetnico
Ustavno sodišče 23. december 1991 praznuje dan ustavnosti. Gre za dan, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Ob tem dnevu smo se pogovarjali z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem. Dejal je, da mora biti sodnik človek z veliko začetnico.
VEČ ...|19. 12. 2019
Nekdanji ustavni sodnik Mozetič: Sodnik mora biti človek z veliko začetnico
Ustavno sodišče 23. december 1991 praznuje dan ustavnosti. Gre za dan, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Ob tem dnevu smo se pogovarjali z nekdanjim predsednikom ustavnega sodišča Miroslavom Mozetičem. Dejal je, da mora biti sodnik človek z veliko začetnico.

Alen Salihović

infopolitikaustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|18. 11. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.

svpmjakličustavno sodiščeločeno mnenjeinfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.
VEČ ...|18. 11. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o svojih ločenih mnenjih
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič.

Alen Salihović

svpmjakličustavno sodiščeločeno mnenjeinfopogovor

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|21. 10. 2019
Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o pestrem dogajanju na ustavnem sodišču

V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.

Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o pestrem dogajanju na ustavnem sodišču

V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.

svpmzobecustavno sodiščenovičinfopolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o pestrem dogajanju na ustavnem sodišču
V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.
VEČ ...|21. 10. 2019
Vrhovna sodnika Barbara Zobec in Jan Zobec o pestrem dogajanju na ustavnem sodišču
V tokratni oddaji smo gostili vrhovna sodnika Barbaro Zobec in Jana Zobca. Z njima smo spregovorili o pritiskih, ki se preko disciplinskih in etičnih komisij vršijo na sodnike. Oddajo pa smo začeli s pestrim dogajanjem na ustavnem sodišču.

Alen Salihović

svpmzobecustavno sodiščenovičinfopolitikapogovor

Komentar Domovina.je

VEČ ...|21. 10. 2019
dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču

“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču

“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

družbapolitikaodnosi

Komentar Domovina.je

dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču
“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.
VEČ ...|21. 10. 2019
dr. Andraž Teršek: Kontroverze in ekscesi na Ustavnem sodišču
“Če samo sumim, da bi lahko moje ravnanje ali stališča vzbudila vtis, da nisem neodvisen, sem se v zadevi dolžan izločiti. Osebni prepiri, spori in zamere ne sodijo na ustavno sodišče, zato bi morali tam sedeti zelo zreli ljudje oziroma osebnosti, ki so v življenju že veliko naredile.” Tako o aktualnem – ne več internem – dogajanju na slovenskem ustavnem sodišču nekdanji predsednik tega sodišča, prof. dr. Ernest Petrič (za Siol.net). Ima prav. A ima tudi – le – pogojno prav.

dr. Andraž Teršek

družbapolitikaodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|16. 9. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

infopogovorsvpmklemen jakličustavno sodišče

Spoznanje več, predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.
VEČ ...|16. 9. 2019
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o »slabih« in »dobrih« ideologijah
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je v oddaji spregovoril o »slabih« in »dobrih« ideologijah, potrebi po ločenih mnenjih in o človekovih pravicah.

Alen Salihović

infopogovorsvpmklemen jakličustavno sodišče

Informativni prispevki

VEČ ...|24. 7. 2019
Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije

Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.

Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije

Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.

imsiprisluškovanjepolicijainfopolitika

Informativni prispevki

Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije
Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.
VEČ ...|24. 7. 2019
Poslanec Kaloh o prikritih prisluškovalnih naprava policije
Ustavno sodišče je ob obravnavi zahteve poslancev SDS in Levice za oceno ustavnosti več členov spremenjenega zakona o kazenskem postopku začasno zadržalo izvajanje člena, ki ustvarja pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev. V omenjenih strankah so zadovoljni, na notranjem ministrstvu odločitev obžalujejo. Pogovarjali smo se s poslancem SDS Dejanom Kalohom.

Alen Salihović

imsiprisluškovanjepolicijainfopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.

Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Informativni prispevki

Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«
VEČ ...|26. 6. 2019
Mag. Valentan: Papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.
Predsednik vlade Marjan Šarec se bo v četrtek mudil v Vatikanu, kjer ga bo sprejel papež Frančišek. Kot napovedujejo v kabinetu premierja, bo obisk na Svetem sedežu priložnost za izmenjavo mnenj o različnih aktualnih temah v mednarodni skupnosti, od migracij do položaja na Zahodnem Balkanu. Da sogovornika ne bosta mogla mimo novega predloga zakon o financiranju šolstva, pa je za Radio Ognjišče dejal cerkveni pravnik mag. Sebastijan Valentan. Na vprašanje, kakšen je sploh lahko doprinos obiska Šarca v Vatikanu, če ista vlada gre naprej s protiustavnim zakonom o financiranju šolstva, nam je sogovornik dejal, da je Sveti sedež seznanjen s stopnjo spoštovanja odločb slovenskega ustavnega sodišča, ker je to sodišče, ki na poseben način varuje temeljne človekove pravice in svoboščine, med katerimi je na izredno visokem mestu tudi verska svoboda. »S tem, ko zakonodajalec oz. vlada zamuja z naročilom, ki mu ga je Ustavno sodišče naložilo glede spremembe dela zakona, ki ureja financiranje zasebnih šol, se seveda že ugotovljena protiustavnost le še poglablja. Kaj bo predsednik vlade o tem povedal v Vatikanu oziroma kako bo zagovarjal stališče vlade, ki po trenutnem predlogu zmanjšuje že pridobljene pravice otrok in staršev zasebnih OŠ, lahko le ugibamo. Vemo pa eno: papežu se ne laže. In verjamem, da se predsednik vlade tega zaveda.«

Alen Salihović

Komentar Družina

VEČ ...|13. 6. 2019
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe

Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.

Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe

Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.

komentarizobraževanjepolitika

Komentar Družina

Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.
VEČ ...|13. 6. 2019
Anton Česen: Neuresničevanje ustavne odločbe
Konec leta 2014 je ustavno sodišče odločilo o pritožbi staršev, ki so morali plačevati šolnino za osnovnošolsko izobraževanje svojih otrok. odločba se je glasila, da morata vlada in parlament spremeniti zakon in zagotoviti stoodstotno sofinanciranje javno veljavnega programa osnovne šole - ne glede na to kdo je ustanoviteljj šole.

Anton Česen

komentarizobraževanjepolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 6. 2019
Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?

Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?

Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?
Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.
VEČ ...|10. 6. 2019
Rok Čakš - Je minister Pikalo bedak, se dela bedaka ali z vseh nas dela bedake?
Tudi po petih letih od ugotovitve neustavnega stanja in diskriminacije otrok v zasebnih osnovnih šolah, ki kot del javnega šolskega sistema izvajajo javno veljavni program, se odprava neustavnosti zdi enako daleč kot na začetku.

Pa je stvar mnogo bolj preprosta, kot jo zapleta oblastna politika. Ustavno sodišče je enostavno presodilo, da je financiranje javno veljavnega programa potrebno izenačiti, ne glede na to ali ga izvajajo državne ali zasebne šole. Brez finančnih obveznosti do nadstandardne šolske ponudbe (denimo verouka), kar sicer velja že zdaj in ni bilo predmet ustavne presoje.

Celoten komentar Roka Čakša si lahko si preberete na Domovina.je.

Rok Čakš

komentardružbapolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 12. 2018
Za zasebne zdravnike pričakovana odločitev ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o zdravstveni dejavnosti

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v sklopu javne zdravstvene službe. Pobudnik za oceno ustavnosti več členov zakona je bilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Predsednik združenja Igor Dovnik je odločitev sodnikov pozdravil.

Za zasebne zdravnike pričakovana odločitev ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o zdravstveni dejavnosti

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v sklopu javne zdravstvene službe. Pobudnik za oceno ustavnosti več členov zakona je bilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Predsednik združenja Igor Dovnik je odločitev sodnikov pozdravil.

infopogovor

Informativni prispevki

Za zasebne zdravnike pričakovana odločitev ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o zdravstveni dejavnosti
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v sklopu javne zdravstvene službe. Pobudnik za oceno ustavnosti več členov zakona je bilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Predsednik združenja Igor Dovnik je odločitev sodnikov pozdravil.
VEČ ...|27. 12. 2018
Za zasebne zdravnike pričakovana odločitev ustavnih sodnikov, ki so razveljavili del zakona o zdravstveni dejavnosti
Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ureja presežke prihodkov nad odhodki za gospodarske družbe in zasebne zdravnike, ki so izvajalci zdravstvene dejavnosti v sklopu javne zdravstvene službe. Pobudnik za oceno ustavnosti več členov zakona je bilo Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Predsednik združenja Igor Dovnik je odločitev sodnikov pozdravil.

Alen Salihović

infopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 12. 2018
Ustavni sodnici Jadranka Sovdat in Dunja Jadek Pensa o neustavnosti dela volilne zakonodaje

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti več členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je tudi izpodbijal državni svet.

Ustavni sodnici Jadranka Sovdat in Dunja Jadek Pensa o neustavnosti dela volilne zakonodaje

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti več členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je tudi izpodbijal državni svet.

info

Informativni prispevki

Ustavni sodnici Jadranka Sovdat in Dunja Jadek Pensa o neustavnosti dela volilne zakonodaje
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti več členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je tudi izpodbijal državni svet.
VEČ ...|13. 12. 2018
Ustavni sodnici Jadranka Sovdat in Dunja Jadek Pensa o neustavnosti dela volilne zakonodaje
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ v neskladju z ustavo. Zakonodajalcu je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Ni pa ugotovilo neustavnosti več členov zakona o volitvah v DZ, ki jih je tudi izpodbijal državni svet.

Alen Salihović

info

Komentar Domovina.je

VEČ ...|29. 10. 2018
Kravje kupčije okoli ustavnega sodišča - Martin Nahtigal

Vladna večina oziroma leva politična opcija pri izbiri kadrov gleda predvsem na politično ustreznost. Ta je pogosto tudi najbolj politično ustrežljiv kader.Kot kaže bo to odločilo tudi pri iskanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice. Dr. Verica Trstenjak, vsem kompetencam navkljub, politično ni dovolj blizu sedanji oblasti, da bi njene možnosti bile realne. Dr. Katja Šugman Stubbs pa glede na svoje prepričanje o Patriji in glede na to, da je sodelovala s številnimi slovenskimi pravniki, ki slovijo po svoji levi politični usmeritvi, za aktualno vlado gotovo ostaja bolj politično sprejemljiva kandidatka. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir

Kravje kupčije okoli ustavnega sodišča - Martin Nahtigal

Vladna večina oziroma leva politična opcija pri izbiri kadrov gleda predvsem na politično ustreznost. Ta je pogosto tudi najbolj politično ustrežljiv kader.Kot kaže bo to odločilo tudi pri iskanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice. Dr. Verica Trstenjak, vsem kompetencam navkljub, politično ni dovolj blizu sedanji oblasti, da bi njene možnosti bile realne. Dr. Katja Šugman Stubbs pa glede na svoje prepričanje o Patriji in glede na to, da je sodelovala s številnimi slovenskimi pravniki, ki slovijo po svoji levi politični usmeritvi, za aktualno vlado gotovo ostaja bolj politično sprejemljiva kandidatka. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir

komentarustavno sodišče

Komentar Domovina.je

Kravje kupčije okoli ustavnega sodišča - Martin Nahtigal
Vladna večina oziroma leva politična opcija pri izbiri kadrov gleda predvsem na politično ustreznost. Ta je pogosto tudi najbolj politično ustrežljiv kader.Kot kaže bo to odločilo tudi pri iskanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice. Dr. Verica Trstenjak, vsem kompetencam navkljub, politično ni dovolj blizu sedanji oblasti, da bi njene možnosti bile realne. Dr. Katja Šugman Stubbs pa glede na svoje prepričanje o Patriji in glede na to, da je sodelovala s številnimi slovenskimi pravniki, ki slovijo po svoji levi politični usmeritvi, za aktualno vlado gotovo ostaja bolj politično sprejemljiva kandidatka. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir
VEČ ...|29. 10. 2018
Kravje kupčije okoli ustavnega sodišča - Martin Nahtigal
Vladna večina oziroma leva politična opcija pri izbiri kadrov gleda predvsem na politično ustreznost. Ta je pogosto tudi najbolj politično ustrežljiv kader.Kot kaže bo to odločilo tudi pri iskanju novega ustavnega sodnika oziroma sodnice. Dr. Verica Trstenjak, vsem kompetencam navkljub, politično ni dovolj blizu sedanji oblasti, da bi njene možnosti bile realne. Dr. Katja Šugman Stubbs pa glede na svoje prepričanje o Patriji in glede na to, da je sodelovala s številnimi slovenskimi pravniki, ki slovijo po svoji levi politični usmeritvi, za aktualno vlado gotovo ostaja bolj politično sprejemljiva kandidatka. Komentar Martina Nahtigala je prebrala Slavi Košir

Martin Nahtigal

komentarustavno sodišče

Pogovor o

VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Pogovor o

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.
VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Spoznanje več predsodek manj

VEČ ...|19. 2. 2018
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o neustavni referendumski in volilni zakonodaji in Sodišču EU.

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o Sodišču EU in tudi o tem, da je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost referendumske zakonodaje. Vabljeni k poslušanju.

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o neustavni referendumski in volilni zakonodaji in Sodišču EU.

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o Sodišču EU in tudi o tem, da je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost referendumske zakonodaje. Vabljeni k poslušanju.

Spoznanje več predsodek manj

Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o neustavni referendumski in volilni zakonodaji in Sodišču EU.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o Sodišču EU in tudi o tem, da je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost referendumske zakonodaje. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|19. 2. 2018
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič o neustavni referendumski in volilni zakonodaji in Sodišču EU.
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo se pogovarjali o Sodišču EU in tudi o tem, da je Ustavno sodišče ugotovilo neustavnost referendumske zakonodaje. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihovič

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Pogovor o

VEČ ...|20. 5. 2020
Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Korona pastorala

Kako obnoviti pastoralno življenje v župnijah, ki je v času epidemije precej zastalo in kaj smo se v tednih, ko smo bili podvrženi številnim ukrepom, naučili? O tem smo razmišljali v tokratni oddaji »Pogovor o«. Sodelovala sta župnik župnije Dol Sv. Marjeta, obenem dekan dekanije Ljubljana - Moste Alojz Grebenc in župnik v Šmartnem pod Šmarno goro Sebastjan Likar.

Tone Gorjup

koronaviruspogovor

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 5. 2020
60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

60. obletnica San Martina

Rojaki v Buenos Airesu so letos zaradi pandemije na virtualen način obeležil svojo obletnico. Pogovarjali smo se s predsednikom Slovenskega doma San Martin Markom Škuljem. Rojaki iz Venezuele so hvaležni za pomoč, ki so jo iz domovine prejeli preko Slovenske karitas.

Matjaž Merljak

inforojakiargentinavenezuelakaritas

Moja zgodba

VEČ ...|24. 5. 2020
Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Temna stran Dela

V oddaji Moja zgodba ste lahkoi prisluhnili odlomkom s prestavitve knjige publicista Igorja Omerze Temna stran Dela. V knjigi podrobno opisuje, kako je partijska oblast politično zlorabljala časopis za svoje namene.

Tanja Dominko

družbakulturapolitika

Sol in luč

VEČ ...|14. 4. 2020
Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Ponovitev oddaje: Anselm Grün: Ti si moj angel: Strah, osamljenost, žalost, depresija, odnos...

»Angeli so sli. Lahko so ljudje, ki nas nagovorijo v določenem trenutku, notranji vzgibi ali sanje. Angeli so lahko tudi izkušnje,« tako je v uvod knjige napisal sam avtor knjige iz katere je prebiral nekaj odlomkov Marjan Bunič. Knjigo Ti si moj angel, je napisal Anselm Grün in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|27. 5. 2020
Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|27. 5. 2020
Teden gozdov - letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona

Že tradicionalno je zadnji teden v maju teden gozdov. Letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona in na ZGS skupaj z ostalimi organizacijami, ki pri obeležitvi vsako leto sodelujejo, posebej poudarjajo da se mora vsak obiskovalec gozdov zavedati, da je v gozdu gost in se mora temu primerno tudi obnašati.

Teden gozdov - letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona

Že tradicionalno je zadnji teden v maju teden gozdov. Letošnji izpostavlja skrb in upoštevanje gozdnega bontona in na ZGS skupaj z ostalimi organizacijami, ki pri obeležitvi vsako leto sodelujejo, posebej poudarjajo da se mora vsak obiskovalec gozdov zavedati, da je v gozdu gost in se mora temu primerno tudi obnašati.

Robert Božič

kmetijstvosvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|27. 5. 2020
Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Monika Mohar: Rožice sadimo da bodo razveseljevale nas, ne zaradi sosedov!

Pred nami so še zadnji majski dnevi, ki bi jih lahko zamenjali tudi z aprilskimi, saj se hitro izmenjuje dež in sonce, pa tudi temperature so kar nizke. Na kaj biti pozoren, kako dobro poskrbeti za cvetje in seveda na mnoga druga vaša vprašanja s področja vzgoje cvetja je v današnji Svetovalnici odgovarjala Monika Mohar iz vrtnarstva Hortika iz Goričan pri Medvodah.

Robert Božič

izobraževanjekmetijstvosvetovanjevrt

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|27. 5. 2020
Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Izziv za otroke

Dedku se je zdravstveno stanje začelo izboljševati, vendar je bila pot do okrevanja in popolnega zdravja še dolga. Babi je sklenila, da bodo v družini opravili devetdnevnico za njegovo zdravje. To je bil za otroke velik izziv.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Duhovna misel

VEČ ...|27. 5. 2020
Kot Jezus?

Kakor si mene poslal v svet, sem tudi jaz nje poslal v svet.(Jn 17, 18)

Kot Jezus?

Kakor si mene poslal v svet, sem tudi jaz nje poslal v svet.(Jn 17, 18)

Gregor Čušin

duhovnost