Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|13. 11. 2019
Preste

Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

Preste

Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

kuhajmo

Kuhajmo s sestro Nikolino

Preste
Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.
VEČ ...|13. 11. 2019
Preste
Naredimo bolj gosto testo, pripravljeno z vodo. Iz trakov spletemo preste in jih damo počivati. Nato jih za nekaj sekud pomočimo v vrelo vodo, postavimo na pekač, posujemo s soljo in spečemo.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Ritem srca

VEČ ...|23. 10. 2019
Vabilo na festival Godzone ter novosti skupine Tenth Avenue North

V studiu se nam je pridružil Luka Marinko s Katoliške mladine ter povabil na Godzone. Gre za slovaški krščanski festival, ki je namenjen predvsem mladim, z glasbo, molitvijo, pričevanji pa nagovarja vedno širšo publiko - letos prvič odhod tja organizira Katoliška mladina, prijave pa so mogoče prek njihove spletne strani. Drug del oddaje pa smo tokrat namenili skupini s Floride - Tenth Avenue North. Nekoč krščanski rockerji, ki danes prisegajo na bolj pop zven svojih skladb.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Pre Teba áno, ESPÉ - Na krídlach lásky, Tenth Avenue North - By Your Side, Tenth Avenue North - No Shame, Tenth Avenue North - Heaven Is Now, Tenth Avenue North - Greater Than All My Regrets.

Vabilo na festival Godzone ter novosti skupine Tenth Avenue North

V studiu se nam je pridružil Luka Marinko s Katoliške mladine ter povabil na Godzone. Gre za slovaški krščanski festival, ki je namenjen predvsem mladim, z glasbo, molitvijo, pričevanji pa nagovarja vedno širšo publiko - letos prvič odhod tja organizira Katoliška mladina, prijave pa so mogoče prek njihove spletne strani. Drug del oddaje pa smo tokrat namenili skupini s Floride - Tenth Avenue North. Nekoč krščanski rockerji, ki danes prisegajo na bolj pop zven svojih skladb.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Pre Teba áno, ESPÉ - Na krídlach lásky, Tenth Avenue North - By Your Side, Tenth Avenue North - No Shame, Tenth Avenue North - Heaven Is Now, Tenth Avenue North - Greater Than All My Regrets.

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestivalslovaška

Ritem srca

Vabilo na festival Godzone ter novosti skupine Tenth Avenue North
V studiu se nam je pridružil Luka Marinko s Katoliške mladine ter povabil na Godzone. Gre za slovaški krščanski festival, ki je namenjen predvsem mladim, z glasbo, molitvijo, pričevanji pa nagovarja vedno širšo publiko - letos prvič odhod tja organizira Katoliška mladina, prijave pa so mogoče prek njihove spletne strani. Drug del oddaje pa smo tokrat namenili skupini s Floride - Tenth Avenue North. Nekoč krščanski rockerji, ki danes prisegajo na bolj pop zven svojih skladb.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Pre Teba áno, ESPÉ - Na krídlach lásky, Tenth Avenue North - By Your Side, Tenth Avenue North - No Shame, Tenth Avenue North - Heaven Is Now, Tenth Avenue North - Greater Than All My Regrets.
VEČ ...|23. 10. 2019
Vabilo na festival Godzone ter novosti skupine Tenth Avenue North
V studiu se nam je pridružil Luka Marinko s Katoliške mladine ter povabil na Godzone. Gre za slovaški krščanski festival, ki je namenjen predvsem mladim, z glasbo, molitvijo, pričevanji pa nagovarja vedno širšo publiko - letos prvič odhod tja organizira Katoliška mladina, prijave pa so mogoče prek njihove spletne strani. Drug del oddaje pa smo tokrat namenili skupini s Floride - Tenth Avenue North. Nekoč krščanski rockerji, ki danes prisegajo na bolj pop zven svojih skladb.

V oddaji smo zavrteli: ESPÉ - Pre Teba áno, ESPÉ - Na krídlach lásky, Tenth Avenue North - By Your Side, Tenth Avenue North - No Shame, Tenth Avenue North - Heaven Is Now, Tenth Avenue North - Greater Than All My Regrets.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbasodobna krščanska glasbaduhovnostfestivalslovaška

Sol in luč

VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.

Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

odnosisvetovanje

Sol in luč

Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.
Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.
VEČ ...|15. 10. 2019
Erika Plevel, Familylab: o dragocenih lastnostih senzibilnih ljudi.
Pogosto slišite, da ste preveč občutljivi, plašni in zadržani? Veliko verjetnosti je, da ste zgolj zelo občutljivi, kar je dragocena lastnost. Večina ali 80 do 85 % povprečno občutljivih ljudi nam je pogosto merilo, kaj je normalno, in če se z njimi primerjamo, nas to vodi v občutek, da nismo normalni, da je z nami nekaj narobe. Potrebujemo ljudi, ki so hitri, drzni, znajo veliko in dobro govoriti, so vedno pripravljeni iti v akcijo, a na drugi strani so skozi zgodovino vedno ob teh bojevnikih stali ljudje, neke vrste svetovalci, ki so se znali ustaviti ter premisliti vse vidike in posledice določenih dejanj, nato pa bojevnikom v teh situacijah svetovali. Bili so tih in pogosto neopazen, a pomemben člen vsake družbe … in to drži še danes.«Tako je zapisala na spletni strani Familylab, naša sogovornica, Erika Plevel.

Tadej SadarNataša Ličen

odnosisvetovanje

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 10. 2019
Spletno glasovanje za naziv Inovativnega mladega kmeta

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije tudi letos organizira 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet oziroma kmetica. Glavno besedo pri izbiri zmagovalca bo tudi tokrat imela strokovna komisija. Je pa letošnja novost tudi spletno glasovanje. Na naslovu https://zspm.si/glasovanje-imk/ si lahko ogledate predstavitve kandidatov in glasujete za najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico.

Spletno glasovanje za naziv Inovativnega mladega kmeta

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije tudi letos organizira 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet oziroma kmetica. Glavno besedo pri izbiri zmagovalca bo tudi tokrat imela strokovna komisija. Je pa letošnja novost tudi spletno glasovanje. Na naslovu https://zspm.si/glasovanje-imk/ si lahko ogledate predstavitve kandidatov in glasujete za najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico.

kmetijstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Spletno glasovanje za naziv Inovativnega mladega kmeta
Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije tudi letos organizira 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet oziroma kmetica. Glavno besedo pri izbiri zmagovalca bo tudi tokrat imela strokovna komisija. Je pa letošnja novost tudi spletno glasovanje. Na naslovu https://zspm.si/glasovanje-imk/ si lahko ogledate predstavitve kandidatov in glasujete za najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico.
VEČ ...|15. 10. 2019
Spletno glasovanje za naziv Inovativnega mladega kmeta
Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije tudi letos organizira 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet oziroma kmetica. Glavno besedo pri izbiri zmagovalca bo tudi tokrat imela strokovna komisija. Je pa letošnja novost tudi spletno glasovanje. Na naslovu https://zspm.si/glasovanje-imk/ si lahko ogledate predstavitve kandidatov in glasujete za najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico.

Robert Božič

kmetijstvo

Sol in luč

VEČ ...|1. 10. 2019
Gregor Čušin, Metka Klevišar, Helena Rozman: Izbrali smo nekaj najbolj intimnih in osebnih pričevanj o molitvi.

Srce je prebivališče, kjer sem, kjer prebivam. Srce je naše skrito središče, ki ga naš um in drugi ljudje ne morejo doumeti. Ko te neverni hrust šapastih dlani prosi za molitev: “Pridi se poslovit!” mi je rekel, ko je skušal zadržati solze. In sem prišel. Da sem preživel pretresljivo popoldne na oddelku za nedonošenčke...Pričevanja so zbrali na spletni strani Aleteia.si

Gregor Čušin, Metka Klevišar, Helena Rozman: Izbrali smo nekaj najbolj intimnih in osebnih pričevanj o molitvi.

Srce je prebivališče, kjer sem, kjer prebivam. Srce je naše skrito središče, ki ga naš um in drugi ljudje ne morejo doumeti. Ko te neverni hrust šapastih dlani prosi za molitev: “Pridi se poslovit!” mi je rekel, ko je skušal zadržati solze. In sem prišel. Da sem preživel pretresljivo popoldne na oddelku za nedonošenčke...Pričevanja so zbrali na spletni strani Aleteia.si

duhovnostodnosi

Sol in luč

Gregor Čušin, Metka Klevišar, Helena Rozman: Izbrali smo nekaj najbolj intimnih in osebnih pričevanj o molitvi.
Srce je prebivališče, kjer sem, kjer prebivam. Srce je naše skrito središče, ki ga naš um in drugi ljudje ne morejo doumeti. Ko te neverni hrust šapastih dlani prosi za molitev: “Pridi se poslovit!” mi je rekel, ko je skušal zadržati solze. In sem prišel. Da sem preživel pretresljivo popoldne na oddelku za nedonošenčke...Pričevanja so zbrali na spletni strani Aleteia.si
VEČ ...|1. 10. 2019
Gregor Čušin, Metka Klevišar, Helena Rozman: Izbrali smo nekaj najbolj intimnih in osebnih pričevanj o molitvi.
Srce je prebivališče, kjer sem, kjer prebivam. Srce je naše skrito središče, ki ga naš um in drugi ljudje ne morejo doumeti. Ko te neverni hrust šapastih dlani prosi za molitev: “Pridi se poslovit!” mi je rekel, ko je skušal zadržati solze. In sem prišel. Da sem preživel pretresljivo popoldne na oddelku za nedonošenčke...Pričevanja so zbrali na spletni strani Aleteia.si

Tadej Sadar

duhovnostodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|26. 9. 2019
Spletne strani

V Svetovalnici smo tokrat govorili o priložnostih, ki se za obrtnike in podjetnike ponujajo s postavitvijo predstavitvene spletne strani. O tem, kako postaviti učinkovito spletno stran, ki bi utegnila tudi povečati prodajo, je svetoval direktor agencije Madwise Sašo Palčič.

Spletne strani

V Svetovalnici smo tokrat govorili o priložnostih, ki se za obrtnike in podjetnike ponujajo s postavitvijo predstavitvene spletne strani. O tem, kako postaviti učinkovito spletno stran, ki bi utegnila tudi povečati prodajo, je svetoval direktor agencije Madwise Sašo Palčič.

svetovanjepogovorizobraževanjeinternet

Svetovalnica

Spletne strani
V Svetovalnici smo tokrat govorili o priložnostih, ki se za obrtnike in podjetnike ponujajo s postavitvijo predstavitvene spletne strani. O tem, kako postaviti učinkovito spletno stran, ki bi utegnila tudi povečati prodajo, je svetoval direktor agencije Madwise Sašo Palčič.
VEČ ...|26. 9. 2019
Spletne strani
V Svetovalnici smo tokrat govorili o priložnostih, ki se za obrtnike in podjetnike ponujajo s postavitvijo predstavitvene spletne strani. O tem, kako postaviti učinkovito spletno stran, ki bi utegnila tudi povečati prodajo, je svetoval direktor agencije Madwise Sašo Palčič.

Blaž Lesnik

svetovanjepogovorizobraževanjeinternet

Kulturni utrinki

VEČ ...|30. 8. 2019
Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra

Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.

Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra

Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.

kulturaDavid Bandelj

Kulturni utrinki

Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra
Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.
VEČ ...|30. 8. 2019
Peticija Boris Pahor v učebnike - Razstava pred Šuštarsko nedeljo - Simfonija Kopra
Ob 106. rojstnem dnevu Borisa Pahorja so objavili spletno peticijo, da bi akademika z njegovimi deli uvrstili med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol.Pred Šuštarsko nedeljo so odprli razstavo z naslovom Slovo od Peka ... Peko živi.Potniški terminal Luke Koper bo 14. septembra gostil edinstven koncert z naslovom Simfonija Kopra.

Jože Bartolj

kulturaDavid Bandelj

Komentar Domovina.je

VEČ ...|26. 8. 2019
Tino Mamić: Tri pokrajine namesto 11 parcel

Slovenska ustava pravi, da je naša država razdeljena na pokrajine. Tudi evropska zakonodaja govori o nujnosti pokrajin – to smo zaobšli z ustanovitvijo takoimenovanih kohezijskih regij. Da politiki, torej vlada, parlament in predsednik republike v več kot četrt stoletja niso uveljavili tega dela ustave je škandalozno ...

Komentar si lahko v celoti preberete na spletni strani www.Domovina.je.

Tino Mamić: Tri pokrajine namesto 11 parcel

Slovenska ustava pravi, da je naša država razdeljena na pokrajine. Tudi evropska zakonodaja govori o nujnosti pokrajin – to smo zaobšli z ustanovitvijo takoimenovanih kohezijskih regij. Da politiki, torej vlada, parlament in predsednik republike v več kot četrt stoletja niso uveljavili tega dela ustave je škandalozno ...

Komentar si lahko v celoti preberete na spletni strani www.Domovina.je.

komentarpokrajinepolitikadružba

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Tri pokrajine namesto 11 parcel
Slovenska ustava pravi, da je naša država razdeljena na pokrajine. Tudi evropska zakonodaja govori o nujnosti pokrajin – to smo zaobšli z ustanovitvijo takoimenovanih kohezijskih regij. Da politiki, torej vlada, parlament in predsednik republike v več kot četrt stoletja niso uveljavili tega dela ustave je škandalozno ...

Komentar si lahko v celoti preberete na spletni strani www.Domovina.je.
VEČ ...|26. 8. 2019
Tino Mamić: Tri pokrajine namesto 11 parcel
Slovenska ustava pravi, da je naša država razdeljena na pokrajine. Tudi evropska zakonodaja govori o nujnosti pokrajin – to smo zaobšli z ustanovitvijo takoimenovanih kohezijskih regij. Da politiki, torej vlada, parlament in predsednik republike v več kot četrt stoletja niso uveljavili tega dela ustave je škandalozno ...

Komentar si lahko v celoti preberete na spletni strani www.Domovina.je.

Tino Mamić

komentarpokrajinepolitikadružba

Komentar tedna

VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Vsak otrok je dar

V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

komentar

Komentar tedna

Vsak otrok je dar
V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.
VEČ ...|23. 8. 2019
Vsak otrok je dar
V naše kraje preko spletnih medijev prihajajo novice o delovanju za življenje, ki ga izvajajo v ZDA mnoge organizacije in posamezniki, ki verjamejo, da je človek človek vse od spočetja naprej in potemtakem vreden zaščite, nege in ljubezni. V zadnjih letih, sploh odkar imajo predsednika, ki sebe označuje kot pripadnika gibanja za življenje, se najbolj zavzemajo za zaustavitev dotoka denarja davkoplačevalcev za namen izvajanja splava. V ZDA je najvidnejši podpornik splava veriga klinik, ki se imenuje Planned parenthood. V slovenščini to pomeni Načrtovano starševstvo, kar je precej ironično ime za organizacijo, ki večino denarja za svoje delovanje prejme od uničevanja potomcev.

Katarina Nzobandora

komentar

Ritem srca

VEČ ...|21. 8. 2019
Jeremy Camp

V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.

V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.

Jeremy Camp

V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.

V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.

duhovnostglasbasodobna krščanska glasba

Ritem srca

Jeremy Camp
V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.

V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.
VEČ ...|21. 8. 2019
Jeremy Camp
V tokratni oddaji smo z veseljem povedali, da je glasba skupine Svetnik od zdaj dostopna tudi kot prek ponudnikov pretočne glasbe oz. t.i. streamanja. Izdali so namreč nov digitalni album Ti si: Prvih X let, ki pa prinaša že izdane pesmi a tokrat prvič dostopne vsem tudi prek spleta. Večji del oddaje pa smo namenili Jeremy-ju Camp-u in skorajšnjemu izidu novega albuma.

V oddaji smo zavrteli: Svetnik - Psalm 47, Jeremy Camp - Stay, Jeremy Camp - Dead Man Walking, , Jeremy Camp - Shouldve Been Me, Jeremy Camp - Still Alive, Jeremy Camp - I Still Believe.

Tadej VindišAndrej Jerman

duhovnostglasbasodobna krščanska glasba

Svetovalnica

VEČ ...|20. 8. 2019
Pasti na spletu

Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

Pasti na spletu

Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

svetovanjemladisplet

Svetovalnica

Pasti na spletu
Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?
VEČ ...|20. 8. 2019
Pasti na spletu
Naša gostja kriminalistka Neža Miklič je spregovorila o svojem delu in opozorila na pasti, ki na otroke in mlade prežijo na družbenih omrežjih. Komu zaupati in kako se zavarovati pred zlonamernimi neznanci? Kako ukrepati, ko zadeve začno uhajati izpod nadzora?

Marjan Bunič

svetovanjemladisplet

Komentar Domovina.je

VEČ ...|19. 8. 2019
Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši

V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.

Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši

V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.

infopolitikakomentardomovinaSlovenija

Komentar Domovina.je

Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši
V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.
VEČ ...|19. 8. 2019
Leta debelih krav se iztekajo, Slovenija pa še kar brezskrbno troši
V komentarju, objavljenem na spletnem portalu Domovina.je, smo prebirali besede Aleša Medena.

Aleš Meden

infopolitikakomentardomovinaSlovenija

Komentar Domovina.je

VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

infopolitikakomentardomovina

Komentar Domovina.je

Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.
VEČ ...|12. 8. 2019
Urban Šifrar: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti?
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo prebirali besede Urbana Šifrarja, ki se sprašuje z naslovom: Zahodna civilizacija: jo je vredno braniti? V splošnem medijskem in akademskem ozračju je v našem času močno prisotna ideja t. i. “bele krivde, “ ki našo, zahodno civilizacijo povezuje in slabšalno označuje s pojmi, kot so materializem, kolonializem, sužnjelastništvo, seksizem … Skratka, pripisuje ji nasilje v vseh možnih oblikah, medtem ko ostale civilizacije oz. filozofije časti kot miroljubne, izkoriščane in svete.Roger Kimball, umetnostni in družbeni kritik je dogajanje povzel z besedami: “Antropolog je človek, ki spoštuje značilne vrednote in dosežke vseh kultur, razen svoje lastne. Na zahodu smo vsi postali antropologi. “Jasno je, da je kritika lastne družbe nujno potrebna za to, da se ta spreminja na bolje, vprašanje pa je, ali je kritika, kakršni smo priča danes, sploh zgodovinsko korektna ter ali temelji na resničnih dejstvih.Postkolonialistična teorija, ki izhaja iz marksizma-leninizma, pravi, da je bil svet nekoč miren, srečen kraj, kjer so ljudje živeli v medsebojni ljubezni in brez nasilja, vse dokler niso vanj vdrli zlobni, imperialistični Evropejci, uničili miroljubno in dobro kulturo in pobili ali zasužnjili njene pripadnike. Resnica je povsem drugačna. Imperializem še zdaleč ni izum zahodne civilizacije, pač pa je bil na svetu prisoten že nekaj tisočletij prej, tako je bil na primer lasten Akadskemu kraljestvu 2300 let pr. Kr., Hititskemu 600 let pozneje, Kitajskemu, Mongolskemu, Arabskemu, Perzijskemu – malone vsem velikim imperijem.V primerjavi z zavojevanji teh civilizacij je zahodna v resnici ubrala veliko milejši pristop, saj jo je ključno zaznamovalo krščanstvo, ki pozna Novo zavezo, zapoved ljubezni in odpuščanja. Čeprav je Cerkev v preteklosti dopuščala ali celo spodbujala reči ki se z njo ne skladajo, pa je v splošnem vseeno delovala po njej, ali pa vsaj veliko bolj, kot nam skušajo prikazati danes.Poleg tega tuje kulture v večini še zdaleč niso bile pacifistične, kakršne si predstavljajo postkolonialisti, pač pa prežete s stalnimi vojnami, boji za oblast, incestom, ljudožerstvom, krvoločnostjo in podobnim.Zahodna civilizacija prav tako še zdaleč ni bila tista, ki je suženjstvo začela, gotovo pa tista, ki ga je končala in prepovedala, medtem ko je ponekod na vzhodu prisotno še danes.Glavna tarča kritike postkolonialistov pa je v duhu svojega marksističnega izvora kapitalizem. Kritizirajo neenako razporeditev kapitala med ljudstvom, ne zavedajo pa se, da je le kapitalizem tisti, ki je omogočil izjemen industrijski in tehnološki napredek naše družbe in bi bil brez njega naš življenjski standard popolnoma drugačen. To lahko danes jasno vidimo, če se primerjamo z ljudmi v državah s socialističnim sistemom, kot so Venezuela, S. Koreja in druge. Kapitalizem pa ni ključen le za gospodarski napredek, neločljivo je povezan tudi z demokracijo, svobodo in enakopravnostjo – bolj kot kadarkoli in kjerkoli imamo vsi, živeči v Zahodni civilizaciji enake možnosti za uspeh in srečno življenje.Tu se pokaže absurdna dvoličnost sodobnih borcev za pravice “manjšin.” Tako npr. feministke vidijo ključni problem naše družbe v tem, da se določena francoska planota po stari legendi imenuje “Planota lepih deklet,“ saj naj bi šlo za očiten seksizem in objektivizacijo. Pred dogodkom, ko je bila v Iranu zaradi nespoštovanja islamskega prava – pomagala je ženam z nasilnimi možmi najti zatočišče – obsojena na smrt judovska žena, pa si zatisnejo oči. Vodilni mediji o dogodku niso poročali, Nizozemska, kjer je žena zaprosila za azil, pa ji ga ni odobrila. Prikaz islamske kulture kot dobre in pravilne je očitno nad vsakimi ženskimi pravicami.Kaj nam je torej storiti? Če želimo ohraniti svobodo, enakopravnost, vrednote, ki so nam jih izborili in postavili naši predniki, jih moramo najprej prepoznati, jih ceniti in jim biti zanje hvaležni. Upreti se moramo kulturnemu in moralnemu relativizmu, ki zasužnjuje današnjo javnost ter stati na trdnih temeljih zgodovinskih in znanstvenih dejstev.Naša dolžnost je dosežke Zahodne civilizacije obraniti za naše otroke, pa čeprav se je za to potrebno upreti privlačni teoriji večine.

Urban Šifrar

infopolitikakomentardomovina

Komentar Časnik.si

VEČ ...|7. 8. 2019
V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša

V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.

V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša

V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.

komentarpolitikacasnik

Komentar Časnik.si

V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša
V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.
VEČ ...|7. 8. 2019
V Sloveniji je slabo, če si bil komunist in ti je ime Janez Janša
V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Mateja Kovača.

Matej Kovač

komentarpolitikacasnik

Sol in luč

VEČ ...|6. 8. 2019
Anselm Grün: O čudežu ljubezni.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Anselm Grün: O čudežu ljubezni.

Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

družba

Sol in luč

Anselm Grün: O čudežu ljubezni.
Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.
VEČ ...|6. 8. 2019
Anselm Grün: O čudežu ljubezni.
Poslušali smo nekaj misli o besedi, ki v slovenščini vrne 10 milijonov, v angleščini pa kar 12 milijard zadetkov v spletnem brskalniku.Beseda, ki označuje tisto nekaj, po čemer hrepeni vsak človek, Ljubezen. O njej je z neprekosljivim zamahom pisal apostol Pavel in dvatisoč let po tem je menih, Anselm Grün njegove besede prepletel s svojimi mislimi. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 8. 2019
Migracije spreminjajo svet na bolje

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Migracije spreminjajo svet na bolje

Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar Domovina.je

Migracije spreminjajo svet na bolje
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|5. 8. 2019
Migracije spreminjajo svet na bolje
Komentar avtorja je objavljen na spletnem portalu Domovina.je

Žiga Turk

komentardružbapolitikaodnosi

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|1. 8. 2019
Varno v poletje

Poleti je na cestah promet obremenjen tudi zaradi velikega števila tujih potnikov. Splošna statistika varnosti v prometu sicer kaže obetajoče podatke, toda poleti je še vedno zaskrbljujoče veliko trkov. Do dobre rešitve so prišli odgovorni za večjo osveščenost o varni vožnji pri nas. Pozabimo med vožnjo na splet, spremljajmo promet, je le eno do gesel, ki so del novega pristopa za večjo varnost udeležencev v prometu.

Varno v poletje

Poleti je na cestah promet obremenjen tudi zaradi velikega števila tujih potnikov. Splošna statistika varnosti v prometu sicer kaže obetajoče podatke, toda poleti je še vedno zaskrbljujoče veliko trkov. Do dobre rešitve so prišli odgovorni za večjo osveščenost o varni vožnji pri nas. Pozabimo med vožnjo na splet, spremljajmo promet, je le eno do gesel, ki so del novega pristopa za večjo varnost udeležencev v prometu.

družbainfoizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Ni meje za dobre ideje

Varno v poletje
Poleti je na cestah promet obremenjen tudi zaradi velikega števila tujih potnikov. Splošna statistika varnosti v prometu sicer kaže obetajoče podatke, toda poleti je še vedno zaskrbljujoče veliko trkov. Do dobre rešitve so prišli odgovorni za večjo osveščenost o varni vožnji pri nas. Pozabimo med vožnjo na splet, spremljajmo promet, je le eno do gesel, ki so del novega pristopa za večjo varnost udeležencev v prometu.
VEČ ...|1. 8. 2019
Varno v poletje
Poleti je na cestah promet obremenjen tudi zaradi velikega števila tujih potnikov. Splošna statistika varnosti v prometu sicer kaže obetajoče podatke, toda poleti je še vedno zaskrbljujoče veliko trkov. Do dobre rešitve so prišli odgovorni za večjo osveščenost o varni vožnji pri nas. Pozabimo med vožnjo na splet, spremljajmo promet, je le eno do gesel, ki so del novega pristopa za večjo varnost udeležencev v prometu.

Nataša Ličen

družbainfoizobraževanjekulturaodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Komentar Časnik.si

VEČ ...|31. 7. 2019
Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?

V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Franca Mihiča. V komentarju se sprašuje: Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?

Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?

V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Franca Mihiča. V komentarju se sprašuje: Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?

komentarpolitikacasnik

Komentar Časnik.si

Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?
V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Franca Mihiča. V komentarju se sprašuje: Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?
VEČ ...|31. 7. 2019
Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?
V tokratnem komentarju Spletnega portala Časnik.si smo prebirali besede Franca Mihiča. V komentarju se sprašuje: Kučan, kaj nam je zares lahko skupna vrednota?

Franc Mihič

komentarpolitikacasnik

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 6. 2019
Jernej Kurinčič - Odstrel medvedov in volkov: da bo Rdeča kapica na varnem

Javnost je nedavno razburil predlog o izrednem odstrelu zveri v naših gozdovih. Nihče si ne želi volka ob svojem žaru ali medveda v dnevni sobi, pa čeprav imajo “domovinsko pravico” v naših krajih. Nekateri ne bi nič posegali in menijo, da so odškodnine čisto dovolj – drugi se počutijo čisto preveč ogrožene in bi imeli raje nekaj ekološke škode kot pa človeške žrtve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani www.domovina.je.

Jernej Kurinčič - Odstrel medvedov in volkov: da bo Rdeča kapica na varnem

Javnost je nedavno razburil predlog o izrednem odstrelu zveri v naših gozdovih. Nihče si ne želi volka ob svojem žaru ali medveda v dnevni sobi, pa čeprav imajo “domovinsko pravico” v naših krajih. Nekateri ne bi nič posegali in menijo, da so odškodnine čisto dovolj – drugi se počutijo čisto preveč ogrožene in bi imeli raje nekaj ekološke škode kot pa človeške žrtve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani www.domovina.je.

družbanaravaodnosipolitika

Komentar Domovina.je

Jernej Kurinčič - Odstrel medvedov in volkov: da bo Rdeča kapica na varnem
Javnost je nedavno razburil predlog o izrednem odstrelu zveri v naših gozdovih. Nihče si ne želi volka ob svojem žaru ali medveda v dnevni sobi, pa čeprav imajo “domovinsko pravico” v naših krajih. Nekateri ne bi nič posegali in menijo, da so odškodnine čisto dovolj – drugi se počutijo čisto preveč ogrožene in bi imeli raje nekaj ekološke škode kot pa človeške žrtve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani www.domovina.je.
VEČ ...|24. 6. 2019
Jernej Kurinčič - Odstrel medvedov in volkov: da bo Rdeča kapica na varnem
Javnost je nedavno razburil predlog o izrednem odstrelu zveri v naših gozdovih. Nihče si ne želi volka ob svojem žaru ali medveda v dnevni sobi, pa čeprav imajo “domovinsko pravico” v naših krajih. Nekateri ne bi nič posegali in menijo, da so odškodnine čisto dovolj – drugi se počutijo čisto preveč ogrožene in bi imeli raje nekaj ekološke škode kot pa človeške žrtve.

Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani www.domovina.je.

Jernej Kurinčič

družbanaravaodnosipolitika

Naš pogled

VEČ ...|18. 6. 2019
30 let Lipe sprave

Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.

Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si

30 let Lipe sprave

Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.

Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si

družbaodnosispominpolitika

Naš pogled

30 let Lipe sprave
Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.

Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si
VEČ ...|18. 6. 2019
30 let Lipe sprave
Društvo Združeni ob Lipi sprave je v soorganizaciji Nove Slovenske zaveze in civilno družbene pobude Vseposvojitev, minuli konec tedna obeležilo 30 let Lipe sprave na Ljubljanskih Žalah. To so 11. maja 1989 na zemlji iz Kočevskega Roga, Teharij in Podutika, v spomin na tisoče in tisoče ljudi, ki nimajo zaznamovanih grobov in jih je zmotna ideologija hotela izbrisati iz zgodovinskega spomina, posadili Stanislav Klep in somišljeniki. Lipa ni imela lahkega življenja, saj so jo polomili.

Celotni komentar si lahko preberete na spletni strani radio.ognjisce.si

Jože Bartolj

družbaodnosispominpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma

Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

politika

Komentar Časnik.si

Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.
VEČ ...|12. 6. 2019
Andrej Marko Poznič: Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma
Šarec ima ušesa, gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma, nosi naslov komentarja Andreja Marka Pozniča na spletnem portalu Časnik.si, ki ga bomo prebirali danes. Šarec je v politiki srečko. Vse mu teče kot namazano, ko se zdi, da je končno prišel čas, da bo ljudstvo spregledalo ves blef, pa mu priskočijo na pomoč v tujini s svojo inačico »jugonostalgije«. Kajti kakor pri nas nekateri hrepenijo po Jugoslaviji in si slikajo idealizirano državo in sistem, ki ju ni bilo, tako si na Madžarskem že vsa leta od Trianona naprej ližejo rane ob izgubi 2/3 Madžarske. Pri tem seveda spregledajo, da so izgubili dežele, ki so samo pravno bile madžarske, narodnostno pa niso bile njihove.Italijani doživljajo podobno. Ves proces združevanja Italijanov v eno državo se je končal v napadalnih vojnah na Avstro-Ogrsko ali pa Rusijo na Krimu ali pa Libijo in Etiopijo, itd., ker so prešli iz združevanja v osvajanja stare rimske slave … Sentiment enih, drugih in tretjih pa je popolnoma enak. Gre za zasanjanost v preteklost, ki je po definiciji »boljša, krasna, čudovita«. Gre torej za beg pred sedanjostjo.Ko ti gre kot politiku doma vse narobe, ni nič boljšega, preprostejšega in učinkovitega kakor zunanji sovražnik, ki poenoti ljudstvo, ki ga pripravi do tega, da potrpi, ker je ljubezen do svojega najbolj naravna drža vsakega človeka. Na tem čustvu so svojo oblast ohranjali komunistični režimi! Moje pa ni samo moja lastnina, ampak tudi družina, tudi vas, mesto, tudi narod in država. Ker pa države načeloma nimamo radi, ker je to oblika vladanja, se naša čustva ogrejejo pri narodu, ki je bolj naravna tvorba. Celo komunisti, ki narod sicer zaničujejo, so v drugi svetovni vojni igrali na te strune. Sovjeti so celo prenehali preganjati Rusko pravoslavno Cerkev za časa najhujšega nemškega pritiska, pozabili so vse svoje ideološke parole ter govorili samo še o »Materi Rusiji«. In še danes govorijo o veliki domovinski vojni. Ko so zmagali, pa so nadaljevali po starem ideološkem ključu.Zato razumem Šarčevo domovinsko retoriko v tem ključu. Mož očita sosedom, kar sam doma v miru prenaša in podpira. Ne le, da ni še dvignil glasu zoper tiste, ki nam ponujajo postane rešitve starega režima, ampak jim prepušča prvo nadkoalicijsko mesto. Važno mu je le, da kadruje in »njegovi« ljudje prevzemajo funkcijo za funkcijo. Po drugi strani pa so njegova ušesa potlačena in dolga, torej gluha za zgodovinsko resnico pri nas doma. Očitati sosedom, da ližejo svoje rane z nostalgijo, pri tem pa sami gojimo ista čustva in delamo iste grehe, ni higienično. Tega bi se moral Šarec zavedati. Še posebej zato, ker pri nas pomeni to lizanje ran pravzaprav ultrakonzervativnost in reakcionarnost tistih, ki jim ti dve besedi pomenita največji psovki, kakor tudi opravičilo za nespoštovanje, zaničevanje in pravo zatiranje drugače mislečih.Pri nas so največji konzervativci in reakcionarji Levica, SD, DeSUS, SMC, SAB in LMŠ. Vsi ti zagovarjajo preteklost totalitarizma, zagovarjajo nasilje gošarjev, zagovarjajo sistem, ki smo ga zavrgli ob prvi svobodni priliki. Vsi ti imajo Slovenijo za talko. Gre jim le za lastne koristi ali v obliki borčevske penzije ali pa v obliki prijateljske pogodbe oz. aneksa. Vsi ti bogatijo na račun raznih TEŠ-ev in podobnih večjih ali manjših državnih investicij. Vse pa okronajo s krivosodjem, ki jih ščiti pred preganjanjem in zaporom. Zakone sicer imamo, imamo celo ustavo, ki pa jo spoštujejo ali pa ne, kakor jim pač paše. Ker obvladajo tudi medije, državljani pa imajo skozi šolanje oprane možgane, kar se kaže v tem, da niso sposobni povezati vzrokov in posledic, da imajo težave z logiko in argumenti, nimajo bojazni, da bi se kaj spremenilo. Gre torej za celovit sistem nedotakljivosti tistih, ki so z revolucijo prišli na oblast in na oblasti ostajajo. Zato so Šarčeve besede tujcem pravzaprav še ena točka stand-up komedije, ki jo je kot Serpentinšek tako dobro obvladal.Ko pa bo premier resno začel vladati, odpravljati krivice in nesorazmerja, ko bo njegova vlada ščitila slovenstvo in delala v prid slovenskemu narodu, ko bodo preganjali notorične kriminalce, pa naj so to župani ali direktorji, ko bodo pri imenovanjih gledali na zasluge in sposobnosti in ne le na »naše«, ko bodo resnično krčili paradržavne agencije in urade, ko bodo decentralizirali državo, da bo tudi izven Ljubljane mogoče dobiti kakšno ugledno službo, potem bom njegove besede tujcu, ki si liže svoje rane (kar bi morali vsi jugonostalgiki z razumevanjem sprejeti), gledal v luči potrebe po zunanjem sovražniku za notranje potrebe, da bi lažje vladal.Če pa bom dobil otipljive dokaze, da je sposoben delati drugače, potem bom pa spremenil svoje mnenje.Je v komentarju na spletnem portalu Časnik.si razmišljal Andrej Marko Poznič.

Andrej Marko Poznič

politika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|3. 6. 2019
Davkoplačevalci lahko končno rečemo: reševanje Adrie problem lastnika, ne države.

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo slišali besede Aleša Medena. Komentar je prebral sodelavec portala Leon Jagodic.

Davkoplačevalci lahko končno rečemo: reševanje Adrie problem lastnika, ne države.

V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo slišali besede Aleša Medena. Komentar je prebral sodelavec portala Leon Jagodic.

komentardružbapolitika

Komentar Domovina.je

Davkoplačevalci lahko končno rečemo: reševanje Adrie problem lastnika, ne države.
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo slišali besede Aleša Medena. Komentar je prebral sodelavec portala Leon Jagodic.
VEČ ...|3. 6. 2019
Davkoplačevalci lahko končno rečemo: reševanje Adrie problem lastnika, ne države.
V komentarju objavljenem na spletnem portalu Domovina.je bomo slišali besede Aleša Medena. Komentar je prebral sodelavec portala Leon Jagodic.

Aleš Meden

komentardružbapolitika

Pogovor o

VEČ ...|29. 5. 2019
Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?

Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?

Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

politikaeuevropski parlament

Pogovor o

Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?
Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.
VEČ ...|29. 5. 2019
Kdo je poraženec, kdo zmagovalec volitev v Evropski parlament?
Kakšna bo unija v prihodnje smo vprašali geopolitičnega stratega dr. Larisa Gaiserja, novinarja na RAI v Trstu Andreja Černica, novinarja in urednika portala Spletnicasopis.eu Petra Jančiča in koroškega Slovenca in nekdanjega predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleja.

Alen Salihović

politikaeuevropski parlament

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 5. 2019
Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij

Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij

Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasbakultura

Pevci zapojte, godci zagodte

Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij
Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
VEČ ...|27. 5. 2019
Spet bomo tudi mi, ljubi Kristjani vsi, spletali venček Marij
Maja si na Slovenskem ne moremo predstavljati brez šmarnic – vsakodnevne ljudske pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se v tem mesecu verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih. Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbakultura

Iz Betanije

VEČ ...|27. 5. 2019
Oblike nekemične zasvojenosti

O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

Oblike nekemične zasvojenosti

O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

svetovanjeodnosizasvojenostnekemična odvisnost

Iz Betanije

Oblike nekemične zasvojenosti
O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...
VEČ ...|27. 5. 2019
Oblike nekemične zasvojenosti
O nekemičnih odvisnostih je spregovorila mag. Nataša Ropret. V teh primerih govorimo, da se zasvojenost začne in konča v možganih. Gre za vedenja, s katerimi se posameznik nauči, kako doseže pretirano izločanje nevrotransmiterje v možganih: hazardiranje, igre na srečo preko spleta, zasvojenost s spolnostjo, z odnosi, motnje hranjenja (tudi ortoreksija, bigoreksija), tvegano podjetništvo, zasvojenost z nakupovanjem, športom...

Blaž Lesnik

svetovanjeodnosizasvojenostnekemična odvisnost

Svetovalnica

VEČ ...|13. 5. 2019
Kibernetska varnost

Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.

Kibernetska varnost

Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.

družbaizobraževanjesvetovanjepogovor

Svetovalnica

Kibernetska varnost
Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.
VEČ ...|13. 5. 2019
Kibernetska varnost
Z razvojem interneta je vprašanje kibernetske varnosti vse bolj aktualno. Zakaj moramo ravnati pozorno pri deljenju svojih podatkov, kakšna previdnost je potrebna pri uporabi družbenih omrežij in kako ravnati pri spletnih prevarah? Z nami je bil varnostni inženir German Vitali.

Blaž Lesnik

družbaizobraževanjesvetovanjepogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni

Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Informativni prispevki

Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«
VEČ ...|26. 4. 2019
Župan Moravč pred praznovanjem 27. aprila: Do političnih zlorab ne bomo več strpni
Pred 27. aprilom in tudi na sam dan potekajo po državi številne proslave, ki jih organizira Zveza borcev NOB. Dokler na približno letno 400 proslavah, 130 pohodih in 600 komemoracijah sodelujejo njihovi člani ni posebne polemike, ta pa nastane, ko ideološko naravnana organizacija pri tem uporablja otroke iz osnovnih šol. Odločen »ne« je temu rekel župan Moravč Milan Balažic. Župan Balažic se je v pismu objavljenem na spletni strani občine odzval na zapis svetnice Liste nekdanjega župana Martina Rebolja Brigite Barlič. Ta je na družbenih omrežjih razširila po njegovih besedah neresnično vest, da je župan Moravč Balažic Pihalni godbi Moravče in otrokom iz Osnovne šole Jurija Vege prepovedal nastopati na proslavi, ki bo 26. aprila v Češnjicah. Za naš radio je pojasnil, da je ravnateljici omenjene šole res svetoval, da naj otroci ne nastopijo, razlog je: »Pojdimo po vrsti: res je, da sem predsedniku Pihalne godbe Moravče gospodu Vojku Zajcu in ravnateljici Osnovne šole Jurija Vege gospe Nuši Pohlin Schwarzbartl svetoval, da na omenjeni prireditvi godba in učenci ne nastopijo. Razlog za to je preprost: ne gre za »proslavo«, kot pravi Barličeva, ampak za prireditev Zveze borcev, ki jo sklicuje in izrablja predsednik občinske stranke Socialnih demokratov (SD) Martin Rebolj za promocijo svoje stranke in za začetek predvolilne kampanje kandidatke za evropsko poslanko SD Tanje Fajon. 26. april je namreč prvi dan predvolilne kampanje, zato gre po Zakonu o volitvah pri tej prireditvi za predvolilni shod.«Zapisal je, da je narodno-osvobodilni boj v času druge svetovne vojne last velike večine slovenskega naroda, ne pa zasluga ene stranke, ki se trka po prsih, da edina nosi vrednote upora proti okupatorju. Ali velja enako za našo osamosvojitveno vojno? »Da, to je delo celotnega slovenskega naroda, ne pa peščice takratnih vodilnih politikov, ki bi si radi lastili vse zasluge. Slovenski zgodovinarji so dokumentirano pokazali, kako je Partija (KPS) izrabila NOB za nasilno komunistično revolucijo in vzpostavitev povojne diktature. Dedinja KPS, stranka SD, še danes podobno izrablja NOB zgolj za promocijo svoje tranzicijske politike. Vrednote upora proti okupatorju so naše skupne vrednote, tudi moje. Prav zato sem še posebej občutljiv za izrabo le-teh v aktualne politične cilje te ali one stranke. Jasno in glasno je treba povedati, da imajo stranke svoje določeno, vendar omejeno mesto.«Osnovna šola je politično nevtralen prostor, zato učitelji in učenci s politiko ne smejo imeti nobenega opravka, menite. Na vprašanje, ali nekako ni te meje, da otroci pogosto nastopajo oz. so zlorabljeni v te namene praznovanj, je odgovoril pritrdilno. »Občinska godba nastopa na občinskih prireditvah, kjer nastopa tudi župan, ne pa na strankarskih shodih in predvolilnih nastopih. Kultura s politiko nima skupaj kaj početi. Društva so politično nevtralne združbe vseh občank in občanov, zato noben predsednik občinske stranke ne bi smel biti na čelu društva. Vem, da je bila doslejšnja praksa drugačna in da so se politične izrabe šole, učiteljev, učencev, godbe, občinske uprave in društev pogosto dogajale. Čas je, da tudi na tem področju vzpostavimo višja merila politične kulture. Kot župan nameravam varovati politično nevtralnost vsega naštetega in zagotavljati enakost v prostoru civilne družbe, šole in občinske uprave. To velja za vse. Tudi za vse politične stranke in liste brez razlike. Do političnih zlorab ne bomo več strpni, zato godba in učenci ne bodo nastopili v Češnjicah na predvolilnem shodu SD. Enkrat je treba stvari postaviti na svoje mesto.«

Alen Salihović

27. aprilNOBmilan balažičmoravčeproslavainfopolitikapogovor

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|29. 3. 2019
Lahko tudi gosenice pušpanove vešče povzročajo alergije?

http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo
Predvsem gosenice prelcev, ki jih najdemo na boru in hrastu so lahko zelo nevarne. Njihove drobne dlačice ob dotiku s človeško kožo lahko povzročijo vnetje s srbečico, ki ga imenujemo gosenični dermatitis. V najhujših primerih pa lahko povzročajo tudi vnetje oči, žrela in celo težave z dihanjem. Lahko take težave povzroča tudi stik z gosenicami pušpanove vešče, ki so se na tej okrasni rastlini v velikem številu pojavile v teh dneh?
Več na naši spletni strani!

Lahko tudi gosenice pušpanove vešče povzročajo alergije?

http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo
Predvsem gosenice prelcev, ki jih najdemo na boru in hrastu so lahko zelo nevarne. Njihove drobne dlačice ob dotiku s človeško kožo lahko povzročijo vnetje s srbečico, ki ga imenujemo gosenični dermatitis. V najhujših primerih pa lahko povzročajo tudi vnetje oči, žrela in celo težave z dihanjem. Lahko take težave povzroča tudi stik z gosenicami pušpanove vešče, ki so se na tej okrasni rastlini v velikem številu pojavile v teh dneh?
Več na naši spletni strani!

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

Lahko tudi gosenice pušpanove vešče povzročajo alergije?
http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo
Predvsem gosenice prelcev, ki jih najdemo na boru in hrastu so lahko zelo nevarne. Njihove drobne dlačice ob dotiku s človeško kožo lahko povzročijo vnetje s srbečico, ki ga imenujemo gosenični dermatitis. V najhujših primerih pa lahko povzročajo tudi vnetje oči, žrela in celo težave z dihanjem. Lahko take težave povzroča tudi stik z gosenicami pušpanove vešče, ki so se na tej okrasni rastlini v velikem številu pojavile v teh dneh?
Več na naši spletni strani!
VEČ ...|29. 3. 2019
Lahko tudi gosenice pušpanove vešče povzročajo alergije?
http://radio.ognjisce.si/kmetijstvo
Predvsem gosenice prelcev, ki jih najdemo na boru in hrastu so lahko zelo nevarne. Njihove drobne dlačice ob dotiku s človeško kožo lahko povzročijo vnetje s srbečico, ki ga imenujemo gosenični dermatitis. V najhujših primerih pa lahko povzročajo tudi vnetje oči, žrela in celo težave z dihanjem. Lahko take težave povzroča tudi stik z gosenicami pušpanove vešče, ki so se na tej okrasni rastlini v velikem številu pojavile v teh dneh?
Več na naši spletni strani!

Robert Božič

kmetijstvosvetovanjezdravstvo

Pogovor o

VEČ ...|27. 3. 2019
Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?

V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.

Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?

V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.

politika

Pogovor o

Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?
V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|27. 3. 2019
Ali raziskave javnega mnenja merijo razpoloženje ljudi ali so oblika manipulacije?
V oddajo smo povabili sociologa in političnega komentatorja doktorja Mateja Makaroviča ter novinarja in izdajatelja Spletnega časopisa Petra Jančiča. Komentirala sta tudi aktualno dogajanje, povezano predvsem z bližnjimi volitvami v Evropski parlament. Vabljeni k poslušanju.

Helena Škrlec

politika

Informativni prispevki

VEČ ...|25. 3. 2019
Digitalizirani koledarji Celovške Mohorjeve

Celovška Mohorjeva družba je digitalizirala vse svoje koledarje. Ti izhajajo od začetka, torej od leta 1948. Direktor Karl Hren pravi, da so s pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu digitalizirali 71 koledarjev, na spletu je s tem brezplačno dostopnih 12.000 strani. Ključna ob tem je tudi iskalna funkcija.

Digitalizirani koledarji Celovške Mohorjeve

Celovška Mohorjeva družba je digitalizirala vse svoje koledarje. Ti izhajajo od začetka, torej od leta 1948. Direktor Karl Hren pravi, da so s pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu digitalizirali 71 koledarjev, na spletu je s tem brezplačno dostopnih 12.000 strani. Ključna ob tem je tudi iskalna funkcija.

info

Informativni prispevki

Digitalizirani koledarji Celovške Mohorjeve
Celovška Mohorjeva družba je digitalizirala vse svoje koledarje. Ti izhajajo od začetka, torej od leta 1948. Direktor Karl Hren pravi, da so s pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu digitalizirali 71 koledarjev, na spletu je s tem brezplačno dostopnih 12.000 strani. Ključna ob tem je tudi iskalna funkcija.
VEČ ...|25. 3. 2019
Digitalizirani koledarji Celovške Mohorjeve
Celovška Mohorjeva družba je digitalizirala vse svoje koledarje. Ti izhajajo od začetka, torej od leta 1948. Direktor Karl Hren pravi, da so s pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu digitalizirali 71 koledarjev, na spletu je s tem brezplačno dostopnih 12.000 strani. Ključna ob tem je tudi iskalna funkcija.

Matjaž Merljak

info

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 3. 2019
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve

O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve

O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

inforojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.
VEČ ...|24. 3. 2019
Koroški avstrijski kulturni dnevi, Koledarji Celovške Mohorjeve
O 17. Koroških avstrijskih kulturnih dnevih, ki bodo od 28. marca do 11. aprila 2019 v Ljubljani, sta nam več povedala Lovro Sodja (predsednik Društva slovensko avstrijskega prijateljstva) in Janez Stergar (predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani). Direktor Celovške Mohojreve družbe Karl Hren pa nam je pojasnil digitalizacijo koledarjev, ki so brezplačno dostopni na spletu.

Matjaž Merljak

inforojakikultura

Ritem srca

VEČ ...|20. 2. 2019
Razpis za Ritem srca 2019 in letošnji Grammy nagrajenci

Ob objavi razpisa za festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca 2019 smo povabili k prijavi na ta edinstven dogodek. Podrobnosti o festivalu in razpisu so objavljene na spletni strani ritemsrca.ognjisce.si. Drug del oddaje pa smo posvetili letošnjim prejemnikom Grammy nagrad ... seveda v tistih kategorijah, ki so namenjene sodobni krščanski glasbi.

V oddaji smo slišali: Sašo in Robi - 33 besed, ABEND - Pred križem (At The Cross), Tori Kelly feat. Kirk Franklin - Never Alone, Jason Crabb - Washed By The Water, Lauren Daigle - You Say, Lauren Daigle - Look Up Child.

Razpis za Ritem srca 2019 in letošnji Grammy nagrajenci

Ob objavi razpisa za festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca 2019 smo povabili k prijavi na ta edinstven dogodek. Podrobnosti o festivalu in razpisu so objavljene na spletni strani ritemsrca.ognjisce.si. Drug del oddaje pa smo posvetili letošnjim prejemnikom Grammy nagrad ... seveda v tistih kategorijah, ki so namenjene sodobni krščanski glasbi.

V oddaji smo slišali: Sašo in Robi - 33 besed, ABEND - Pred križem (At The Cross), Tori Kelly feat. Kirk Franklin - Never Alone, Jason Crabb - Washed By The Water, Lauren Daigle - You Say, Lauren Daigle - Look Up Child.

glasbamladifestivalsodobna krščanska glasba

Ritem srca

Razpis za Ritem srca 2019 in letošnji Grammy nagrajenci
Ob objavi razpisa za festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca 2019 smo povabili k prijavi na ta edinstven dogodek. Podrobnosti o festivalu in razpisu so objavljene na spletni strani ritemsrca.ognjisce.si. Drug del oddaje pa smo posvetili letošnjim prejemnikom Grammy nagrad ... seveda v tistih kategorijah, ki so namenjene sodobni krščanski glasbi.

V oddaji smo slišali: Sašo in Robi - 33 besed, ABEND - Pred križem (At The Cross), Tori Kelly feat. Kirk Franklin - Never Alone, Jason Crabb - Washed By The Water, Lauren Daigle - You Say, Lauren Daigle - Look Up Child.
VEČ ...|20. 2. 2019
Razpis za Ritem srca 2019 in letošnji Grammy nagrajenci
Ob objavi razpisa za festival sodobne krščanske glasbe Ritem srca 2019 smo povabili k prijavi na ta edinstven dogodek. Podrobnosti o festivalu in razpisu so objavljene na spletni strani ritemsrca.ognjisce.si. Drug del oddaje pa smo posvetili letošnjim prejemnikom Grammy nagrad ... seveda v tistih kategorijah, ki so namenjene sodobni krščanski glasbi.

V oddaji smo slišali: Sašo in Robi - 33 besed, ABEND - Pred križem (At The Cross), Tori Kelly feat. Kirk Franklin - Never Alone, Jason Crabb - Washed By The Water, Lauren Daigle - You Say, Lauren Daigle - Look Up Child.

Tadej VindišJure SešekAndrej Jerman

glasbamladifestivalsodobna krščanska glasba

Komentar tedna

VEČ ...|15. 2. 2019
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo

V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

komentardružbapolitikaodnosi

Komentar tedna

Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo
V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je
VEČ ...|15. 2. 2019
Starajoča Evropa brez otrok se zgraža nad Orbanovo družinsko zakonodajo
V današnjem Komentarju tedna smo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki ga je objavila na spletnem portalu Domovina.je

Radio Ognjišče

komentardružbapolitikaodnosi

Via positiva

VEČ ...|14. 2. 2019
Prvi slovenski on-line karierni sejem

On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.

Prvi slovenski on-line karierni sejem

On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.

zaposlitevkariera

Via positiva

Prvi slovenski on-line karierni sejem
On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.
VEČ ...|14. 2. 2019
Prvi slovenski on-line karierni sejem
On-line karierni sejem je preprosta, pregledna in učinkovita oblika povezovanja pravih ljudi s pravimi zaposlitvenimi izzivi. Poteka zelo podobno kot običajni zaposlovalni sejmi, le da delodajalci svoje podjetje in prosta delovna mesta predstavijo na spletu, iskalci pa preko spletnih orodij stopijo v neposreden stik z njimi. Pogovori potekajo preko preprostega klepetalnika ali orodja Skype.

Mateja Feltrin Novljan

zaposlitevkariera

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 2. 2019
Anna Wedam o Mariu Gariupu

Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.

Anna Wedam o Mariu Gariupu

Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.

infozamejstvo

Informativni prispevki

Anna Wedam o Mariu Gariupu
Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.
VEČ ...|8. 2. 2019
Anna Wedam o Mariu Gariupu
Slovenska skupnost v Italiji je izgubila še enega izmed zadnjih Čedermacov. V petek, 1. februarja 2019, je po daljši bolezni v 79. letu starosti umrl župnik v Ukvah v Kanalski dolini Mario Gariup, ki je več kot 40 let deloval v Kanalski dolini in Benečiji. Kot piše na spletni strani petnajstdnevnika Dom, žalujejo Kanalska dolina, Benečija in vsa slovenska skupnost v Italiji. Pokojni je bil namreč zavedni slovenski duhovnik, publicist in kulturni delavec. V Primorskem biografskem leksikonu zanj najdemo oznako buditelj Slovencev v Kanalski dolini. O pomenu pokojnega župnika za Kanalsko dolino smo se pogovarjali s predsednico združenja don Mario Černet Anno Wedam.

Matjaž Merljak

infozamejstvo

Komentar Domovina.je

VEČ ...|14. 1. 2019
Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji

Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji

Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

družbakomentarpapež

Komentar Domovina.je

Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji
Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je
VEČ ...|14. 1. 2019
Andreja Barat: Papež Frančišek in do njega kritični slovenski desničarji
Na spletu pogosto najdemo odkrito zgražanje nekaterih pripadnikov politične desnice nad papežem Frančiškom in njegovimi besedami. Beremo lahko besedne zveze kot so »levi papež«, »muslimanoljub«, »Lgbt prijazen«, »preveč liberalen«, »ne ve, kaj govori«, »naiven«… to so v grobem temeljni očitki, s katerimi ga obsipavajo. Istočasno sumničavo pogledujejo proti dejstvu, da papež uživa simpatije na levi strani. Če ste med temi desničarji in ste slučajno tudi katoličan, bi morali slišati novico. Ki vam verjetno ne bo všeč.

Več na www.domovina.je

Andreja Barat

družbakomentarpapež

Komentar tedna

VEČ ...|11. 1. 2019
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti

Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

komentardružba

Komentar tedna

Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti
Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.
VEČ ...|11. 1. 2019
Dr. Laris Gaiser: Plan Kalergi - resnica o veliki neresnični zaroti
Prav na socialnih omrežjih se v zadnjih letih širi ideja o zaroti imenovani Plan Kalergi ali bolje rečeno plan o uničenju evropske rase in kulture, ki naj bi ga na začetku prejšnjega stoletja teoretiziral in oblikoval kasnejši ustanovitelj mednarodne Panevrope Richard Coudenhove-Kalergi. Na spletu že dobro desetletje kroži kratek stavek iz njegove knjige »Praktični idealizem« (1925), ki je popolnoma izvzet iz konteksta, a je postal temelj, na katerem nekateri neumni, nepismeni intelektualci trdijo, da je človek, kateremu danes dolgujemo skupno evropsko pot, načrtoval uničenje evropske identitete ter si je želel čim večjo masovno migracijo iz Afrike in Azije zato, da bi prišlo do mešane svetovne rase. Na žalost ugotavljamo, da opisani izmišljotini nekritično nasedajo tudi številni slovenski mediji in polpismeni publicisti.

Dr. Laris Gaiser

komentardružba

Svetovalnica

VEČ ...|7. 12. 2018
Nasveti za varno nakupovanje

Glavna tr·na in·pektorica Andrejka Grli· nam je podala nekaj napotkov za bolj varno nakupovanje ter opozorila tudi na nekatere glavne razlike med spletnim nakupovanjem in nakupom v fizi·ni trgovini.

Nasveti za varno nakupovanje

Glavna tr·na in·pektorica Andrejka Grli· nam je podala nekaj napotkov za bolj varno nakupovanje ter opozorila tudi na nekatere glavne razlike med spletnim nakupovanjem in nakupom v fizi·ni trgovini.

Svetovalnica

Nasveti za varno nakupovanje
Glavna tr·na in·pektorica Andrejka Grli· nam je podala nekaj napotkov za bolj varno nakupovanje ter opozorila tudi na nekatere glavne razlike med spletnim nakupovanjem in nakupom v fizi·ni trgovini.
VEČ ...|7. 12. 2018
Nasveti za varno nakupovanje
Glavna tr·na in·pektorica Andrejka Grli· nam je podala nekaj napotkov za bolj varno nakupovanje ter opozorila tudi na nekatere glavne razlike med spletnim nakupovanjem in nakupom v fizi·ni trgovini.

Tanja Dominko

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 12. 2018
Spletno trgovanje narašča

Trg spletnega nakupovanja narašča. Slovenci še vedno najbolj zaupamo domačim spletnim trgovcev, najraje še vedno kupujemo izdelke domačih proizvajalcev. Izsledke najnovejše raziskave je predstavil direktor podjetja Ceneje mag. Darko Dujič.

Spletno trgovanje narašča

Trg spletnega nakupovanja narašča. Slovenci še vedno najbolj zaupamo domačim spletnim trgovcev, najraje še vedno kupujemo izdelke domačih proizvajalcev. Izsledke najnovejše raziskave je predstavil direktor podjetja Ceneje mag. Darko Dujič.

info

Informativni prispevki

Spletno trgovanje narašča
Trg spletnega nakupovanja narašča. Slovenci še vedno najbolj zaupamo domačim spletnim trgovcev, najraje še vedno kupujemo izdelke domačih proizvajalcev. Izsledke najnovejše raziskave je predstavil direktor podjetja Ceneje mag. Darko Dujič.
VEČ ...|6. 12. 2018
Spletno trgovanje narašča
Trg spletnega nakupovanja narašča. Slovenci še vedno najbolj zaupamo domačim spletnim trgovcev, najraje še vedno kupujemo izdelke domačih proizvajalcev. Izsledke najnovejše raziskave je predstavil direktor podjetja Ceneje mag. Darko Dujič.

Nataša Ličen

info

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|4. 12. 2018
Adventne spodbude

Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.

Adventne spodbude

Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.

cerkevinfo

Utrip Cerkve v Sloveniji

Adventne spodbude
Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.
VEČ ...|4. 12. 2018
Adventne spodbude
Predstavili smo nekaj spodbud za letošnji adventni čas: Prisluhni besedi Svetopisemske družbe Slovenije, Družinsko adventno akcijo Iskreni.net, Adventni spletni misijon p. Vilija Lovšeta in adventna predavanja na Teološki fakulteti v Ljubljani. Slišali ste lahko odmev Tedna Karitas, da so škofje na duhovnih vajah in o misijonu v idrijsko-cerkljanski dekanji.

Matjaž Merljak

cerkevinfo

Svetovalnica

VEČ ...|29. 11. 2018
Kako skozi advent z otroki?

Začenja se obdobje pričakovanja. Preden prižgemo prvo svečo na adventnem vencu je prav, da se odločimo, kako ga bomo preživeli: v blišču in bedi potrošniške mrzlice ali bomo naredili korak navznoter in tam poiskali mir in veselje. O družinski pripravi na božič smo se pogovarjali z Manico Marolt, avtorico spletišča Korenine vere.

Kako skozi advent z otroki?

Začenja se obdobje pričakovanja. Preden prižgemo prvo svečo na adventnem vencu je prav, da se odločimo, kako ga bomo preživeli: v blišču in bedi potrošniške mrzlice ali bomo naredili korak navznoter in tam poiskali mir in veselje. O družinski pripravi na božič smo se pogovarjali z Manico Marolt, avtorico spletišča Korenine vere.

duhovnostadventdružinakateheza

Svetovalnica

Kako skozi advent z otroki?
Začenja se obdobje pričakovanja. Preden prižgemo prvo svečo na adventnem vencu je prav, da se odločimo, kako ga bomo preživeli: v blišču in bedi potrošniške mrzlice ali bomo naredili korak navznoter in tam poiskali mir in veselje. O družinski pripravi na božič smo se pogovarjali z Manico Marolt, avtorico spletišča Korenine vere.
VEČ ...|29. 11. 2018
Kako skozi advent z otroki?
Začenja se obdobje pričakovanja. Preden prižgemo prvo svečo na adventnem vencu je prav, da se odločimo, kako ga bomo preživeli: v blišču in bedi potrošniške mrzlice ali bomo naredili korak navznoter in tam poiskali mir in veselje. O družinski pripravi na božič smo se pogovarjali z Manico Marolt, avtorico spletišča Korenine vere.

Blaž Lesnik

duhovnostadventdružinakateheza

Pogovor o

VEČ ...|21. 11. 2018
Analiza izidov tokratnih lokalnih volitev

Politični komentatorji Rok Čakš s portala Domovina, Peter Jančič s Spletnega časopisa in dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment so analizirali izide tokratnih lokalnih volitev. Dotaknili smo se tudi aktualnega dogajanja, še posebej odnosov v koaliciji. Vabljeni k poslušanju.

Analiza izidov tokratnih lokalnih volitev

Politični komentatorji Rok Čakš s portala Domovina, Peter Jančič s Spletnega časopisa in dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment so analizirali izide tokratnih lokalnih volitev. Dotaknili smo se tudi aktualnega dogajanja, še posebej odnosov v koaliciji. Vabljeni k poslušanju.

komentarpolitikavolitve

Pogovor o

Analiza izidov tokratnih lokalnih volitev
Politični komentatorji Rok Čakš s portala Domovina, Peter Jančič s Spletnega časopisa in dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment so analizirali izide tokratnih lokalnih volitev. Dotaknili smo se tudi aktualnega dogajanja, še posebej odnosov v koaliciji. Vabljeni k poslušanju.
VEČ ...|21. 11. 2018
Analiza izidov tokratnih lokalnih volitev
Politični komentatorji Rok Čakš s portala Domovina, Peter Jančič s Spletnega časopisa in dr. Alem Maksuti z Inštituta za politični menedžment so analizirali izide tokratnih lokalnih volitev. Dotaknili smo se tudi aktualnega dogajanja, še posebej odnosov v koaliciji. Vabljeni k poslušanju.

Helena Škrlec

komentarpolitikavolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 11. 2018
Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije

Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

politikapogovorinfodružba

Informativni prispevki

Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije
Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.
VEČ ...|6. 11. 2018
Kritike Marakeški izjavi zaradi izenačevanja beguncev in migrantov tudi iz Slovenije
Mednarodni dogovor o varnih in urejenih migracijah, imenovan Marakeška deklaracija, ki ga je večina članic Združenih narodov podprla 14. julija, naj bi države potrdile na meddržavni konferenci 10. in 11. decembra. Gre za prvi tovrstni dogovor o upravljanju migracij, ki se zavzema za boljše sodelovanje pri obravnavanju perečega vprašanja. Določa 23 ciljev za varnejši in bolj urejen pretok ljudi. Da dogovor le ni tako dober, ugotavlja vse več držav, tudi predsedujoča Evropski uniji Avstrija, ki se je od dogovora že umaknila. Da bi to morala storiti tudi Slovenija meni geopolitični analitik Laris Gaiser, na spletu pa se je pojavila še peticija proti dogovoru.

Alen Salihović

politikapogovorinfodružba

Od slike do besede

VEČ ...|9. 10. 2018
Bistvo meniške duhovnosti

S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

Bistvo meniške duhovnosti

S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

duhovnostkontemplacijakartuzijanski redpremišljevanje

Od slike do besede

Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.
VEČ ...|9. 10. 2018
Bistvo meniške duhovnosti
S tokratno oddajo vam bomo predstavili ustanovitelja reda kartuzijanov svetega Bruna, vas popeljali med zidove samostana in razkrili bistvo meniške duhovnosti. Vprašali se bomo kakšen je način življenja znotraj reda in kaj je temelj te duhovnosti.Slišali boste tudi odlomke iz knjige NA NOTRANJI POTI K BOGU, ki je izbor oz. antologija kartuzijanskih piscev. Delo je izdal Kud Logos, prevedel pa ga je Stanislav Capuder. Knjiga je v celoti brezplačno dostopna na spletni strani Kuda logos.

Mateja Subotičanec

duhovnostkontemplacijakartuzijanski redpremišljevanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 9. 2018
Circle, naprava za nadzor uporabe interneta

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Circle, naprava za nadzor uporabe interneta

Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Izobraževanjemladiideja

Ni meje za dobre ideje

Circle, naprava za nadzor uporabe interneta
Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.
VEČ ...|7. 9. 2018
Circle, naprava za nadzor uporabe interneta
Zaradi prepogoste uporabe mobilnih naprav in spletnih aplikacij pri otrocih in najstnikih številni starši uvedejo nadzor. Boštjan Marinič s podjetja Circle je predstavil napravo, ki jo priključimo na usmerjevalnik domačega računalnika in določimo koliko, kdaj ter kaj lahko otrok gleda na spletu.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladiideja

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 8. 2018
Slovenci z najpreprostejšim sistemom logistike v Evropi

S področja logistike je Tim Potočnik iz Eurosenderja predstavil inovativno zgodbo, konkurenčno spletno platformo za pošiljanje paketov po Evropi.

Slovenci z najpreprostejšim sistemom logistike v Evropi

S področja logistike je Tim Potočnik iz Eurosenderja predstavil inovativno zgodbo, konkurenčno spletno platformo za pošiljanje paketov po Evropi.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Slovenci z najpreprostejšim sistemom logistike v Evropi
S področja logistike je Tim Potočnik iz Eurosenderja predstavil inovativno zgodbo, konkurenčno spletno platformo za pošiljanje paketov po Evropi.
VEČ ...|17. 8. 2018
Slovenci z najpreprostejšim sistemom logistike v Evropi
S področja logistike je Tim Potočnik iz Eurosenderja predstavil inovativno zgodbo, konkurenčno spletno platformo za pošiljanje paketov po Evropi.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Svetovalnica

VEČ ...|13. 8. 2018
Poletni nasveti sestre Nikoline

Za čas dopustov in počitnic smo za vas pripravili nekaj nasvetov in receptov: juha iz stročjega fižola, zelenjavni golaž, krompir v oblicah s sirom, zrezki v gobovi omaki, domači sladoled, čokoladne kroglice, sok in marmelada iz robid in paradižnikova mezga. Še veliko več jih lahko najdete na posebni spletni strani Kuhajmo s sestro Nikolino.

Poletni nasveti sestre Nikoline

Za čas dopustov in počitnic smo za vas pripravili nekaj nasvetov in receptov: juha iz stročjega fižola, zelenjavni golaž, krompir v oblicah s sirom, zrezki v gobovi omaki, domači sladoled, čokoladne kroglice, sok in marmelada iz robid in paradižnikova mezga. Še veliko več jih lahko najdete na posebni spletni strani Kuhajmo s sestro Nikolino.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Poletni nasveti sestre Nikoline
Za čas dopustov in počitnic smo za vas pripravili nekaj nasvetov in receptov: juha iz stročjega fižola, zelenjavni golaž, krompir v oblicah s sirom, zrezki v gobovi omaki, domači sladoled, čokoladne kroglice, sok in marmelada iz robid in paradižnikova mezga. Še veliko več jih lahko najdete na posebni spletni strani Kuhajmo s sestro Nikolino.
VEČ ...|13. 8. 2018
Poletni nasveti sestre Nikoline
Za čas dopustov in počitnic smo za vas pripravili nekaj nasvetov in receptov: juha iz stročjega fižola, zelenjavni golaž, krompir v oblicah s sirom, zrezki v gobovi omaki, domači sladoled, čokoladne kroglice, sok in marmelada iz robid in paradižnikova mezga. Še veliko več jih lahko najdete na posebni spletni strani Kuhajmo s sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

VEČ ...|2. 8. 2018
Kako pravočasno razkrinkati spletno prevaro ali goljufijo?

Ste med brskanjem na internetu naleteli na težavo? Sumite, da ste postali žrtev prevare? Možnosti je veliko: od izsiljevanj z domnevno okužbo računalnika do lažnih spletnih trgovin, kraje gesel in drugih spletnih prevar. O lažnih trgovinah, t.i. direktorskih prevarah in tudi goljufijah pri prodaji ali nakupu na spletnih malih oglasih je spregovoril vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Gorazd Božič. Prisluhnite, zakaj preko spleta ni dobro kupiti treh traktorjev, čeprav je cena fenomenalna?!

Kako pravočasno razkrinkati spletno prevaro ali goljufijo?

Ste med brskanjem na internetu naleteli na težavo? Sumite, da ste postali žrtev prevare? Možnosti je veliko: od izsiljevanj z domnevno okužbo računalnika do lažnih spletnih trgovin, kraje gesel in drugih spletnih prevar. O lažnih trgovinah, t.i. direktorskih prevarah in tudi goljufijah pri prodaji ali nakupu na spletnih malih oglasih je spregovoril vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Gorazd Božič. Prisluhnite, zakaj preko spleta ni dobro kupiti treh traktorjev, čeprav je cena fenomenalna?!

svetovanjespletgoljufije

Svetovalnica

Kako pravočasno razkrinkati spletno prevaro ali goljufijo?
Ste med brskanjem na internetu naleteli na težavo? Sumite, da ste postali žrtev prevare? Možnosti je veliko: od izsiljevanj z domnevno okužbo računalnika do lažnih spletnih trgovin, kraje gesel in drugih spletnih prevar. O lažnih trgovinah, t.i. direktorskih prevarah in tudi goljufijah pri prodaji ali nakupu na spletnih malih oglasih je spregovoril vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Gorazd Božič. Prisluhnite, zakaj preko spleta ni dobro kupiti treh traktorjev, čeprav je cena fenomenalna?!
VEČ ...|2. 8. 2018
Kako pravočasno razkrinkati spletno prevaro ali goljufijo?
Ste med brskanjem na internetu naleteli na težavo? Sumite, da ste postali žrtev prevare? Možnosti je veliko: od izsiljevanj z domnevno okužbo računalnika do lažnih spletnih trgovin, kraje gesel in drugih spletnih prevar. O lažnih trgovinah, t.i. direktorskih prevarah in tudi goljufijah pri prodaji ali nakupu na spletnih malih oglasih je spregovoril vodja nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost Gorazd Božič. Prisluhnite, zakaj preko spleta ni dobro kupiti treh traktorjev, čeprav je cena fenomenalna?!

Blaž Lesnik

svetovanjespletgoljufije

Komentar tedna

VEČ ...|6. 7. 2018
Pogled na Slovenijo po volitvah

Komentar je pripravila Tamara Griesser Pečar za spletni portal casnik.si. Prebrala ga je Alenka Hofferle Felc.

Pogled na Slovenijo po volitvah

Komentar je pripravila Tamara Griesser Pečar za spletni portal casnik.si. Prebrala ga je Alenka Hofferle Felc.

komentar

Komentar tedna

Pogled na Slovenijo po volitvah
Komentar je pripravila Tamara Griesser Pečar za spletni portal casnik.si. Prebrala ga je Alenka Hofferle Felc.
VEČ ...|6. 7. 2018
Pogled na Slovenijo po volitvah
Komentar je pripravila Tamara Griesser Pečar za spletni portal casnik.si. Prebrala ga je Alenka Hofferle Felc.

Radio Ognjišče

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|22. 6. 2018
Aktualna opravila na vrtu na začetku poletja

V Svetovalnici smo govorili o izzivih, ki jih imamo na naših vrtovih. Z nami sta bila strokovnjaka na tem področju Davor Špehar in Primož Brezovec, ki z nasveti razveseljujeta tudi na spletišču Zeleni svet.

Aktualna opravila na vrtu na začetku poletja

V Svetovalnici smo govorili o izzivih, ki jih imamo na naših vrtovih. Z nami sta bila strokovnjaka na tem področju Davor Špehar in Primož Brezovec, ki z nasveti razveseljujeta tudi na spletišču Zeleni svet.

vrtkmetijstvonarava

Svetovalnica

Aktualna opravila na vrtu na začetku poletja
V Svetovalnici smo govorili o izzivih, ki jih imamo na naših vrtovih. Z nami sta bila strokovnjaka na tem področju Davor Špehar in Primož Brezovec, ki z nasveti razveseljujeta tudi na spletišču Zeleni svet.
VEČ ...|22. 6. 2018
Aktualna opravila na vrtu na začetku poletja
V Svetovalnici smo govorili o izzivih, ki jih imamo na naših vrtovih. Z nami sta bila strokovnjaka na tem področju Davor Špehar in Primož Brezovec, ki z nasveti razveseljujeta tudi na spletišču Zeleni svet.

Robert Božič

vrtkmetijstvonarava

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|9. 11. 2019
Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Delamo z otrokom in ne za otroka

Otrok noče spati, odklanja hrano, zjutraj noče v vrtec, ne uboga, ne sliši prošenj po pomoči pri hišnih opravilih in kako z ljubosumjem pri skoraj tridesetih letih, so bila izhodišča za pogovor s specialnim pedagogom Markom Juhantom.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjekulturamladiodnosiotrocipogovorsvetovanjevzgoja

Sol in luč

VEČ ...|12. 11. 2019
Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Gary John Bishop; »Zaživite življenje brez bremen – vzemite se v roke!«

Poslušali smo nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Vzemi se v roke, Garya Johna Bishopa, ki je zapisal: »Razumem malodušne in potrte.«Knjiga Vzemi se v roke zelo slikovito pokaže na tiste misli, ki se tako dolgo ovijajo okoli nas, da se zaradi njih na koncu ne moremo ganiti in ostajamo nemočni.

Tadej Sadar

družbaodnosivzgoja

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|10. 11. 2019
Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Franc Cvar (1911 – 1942)

V oddaji o Slovenskih mučencih 20. stoletja ste lahko spoznali kaplana iz Šentruperta na Dolenjskem Franca Cvara, ki so ga partizani skupaj z župnikom Francem Nahtigalom po hudem mučenju, ubili poleti 1942.

Jože Bartolj

Franc Cvar

Moja zgodba

VEČ ...|10. 11. 2019
Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Razstava Po sili vojak II

V oddaji Moja zgodba smo gostili soavtorico razstave Po sili vojak drugi del - Prisino mobilizirani Gorenjci in Korošci v nemški vojski 1943 - 1945 dr. Moniko Kokalj Kočevar. Omenjena rastava je do 8. marca prihodnje leto na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Prisluhnete lahko predstavitvi razstave, kaj je na njej moč videti, kdo so ostali avtorji, kje so zbirali gradivo ...

Jože Bartolj

Monika Kokalj Kočevar

Duhovna misel

VEČ ...|14. 11. 2019
Kdaj pride?

Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. (Lk 17, 20)

Kdaj pride?

Ko so farizeji vprašali Jezusa, kdaj pride Božje kraljestvo, jim je odgovoril: Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. (Lk 17, 20)

Gregor Čušin

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|15. 11. 2019
Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Žalostni del

Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Radijski roman

VEČ ...|14. 11. 2019
Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Karel Gržan: humoreske - devetindvajseti del

Pred nami je kratka šaljiva zgodba p. Karla Gržana Oh, ta gobarska strast.

Marjan Bunič

humoreskaGržanzgodba

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|14. 11. 2019
227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

227. oddaja

V četrtkovem večeru z zimzeleno glasbo smo predvajali: Ša ba da - Berta Amrbož, Oh warum - Gigliola Cinquetti, In the Middle of an Island - Tony Bennett, V življenju je lepo - Janko Ropret, Loco-Motion - Little Eva, Tvoja barka mala - Ljupka Dimitrovska, Tujca v noči – Nino Robić, Just Walking In The Rain - Johnnie Ray, Tango d’amore – Rocco Granata, Mlade oči – Ditka Haberl, Si samotna nocoj – Lado Leskovar, Me and You and a Dog Named Boo – Lobo, C’est si bon – Caterina Valente ...

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|14. 11. 2019
Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Stres na delovnem mestu

Sanda Jerman, Maša Ribnikar Kajtner in Tatjana Tušar so spregovorile o stresu na delovnem mestu. Oddaja nastaja skupaj z zaposlitvenim portalom Optius.

Mateja Feltrin Novljan

družbaizobraževanjesvetovanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|14. 11. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 14. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan