Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|1. 4. 2019
Prof. dr. Ernest Petrič o vplivu Kitajske v prihodnosti in evropskih volitvah

Tokrat najprej o Kitajski, ki želi po tako imenovani svilni poti okrepiti svojo navzočnost na stari celini, tudi v Sloveniji. V nadaljevanju o evropskih volitvah, pripravah naših političnih strank nanje in o vplivu sodobnih medijev na oblikovanje javnega mnenja. Kaj pomeni skupni nastop SDS in SLS in kaj propadli dogovor o povezovanju na levici? Za konec pa še Trumpova nedavna zmaga ob objavi Mullerjevega poročila, zaradi katere bi nepredvidljivi predsednik utegnil dobiti še drugi mandat.

Prof. dr. Ernest Petrič o vplivu Kitajske v prihodnosti in evropskih volitvah

Tokrat najprej o Kitajski, ki želi po tako imenovani svilni poti okrepiti svojo navzočnost na stari celini, tudi v Sloveniji. V nadaljevanju o evropskih volitvah, pripravah naših političnih strank nanje in o vplivu sodobnih medijev na oblikovanje javnega mnenja. Kaj pomeni skupni nastop SDS in SLS in kaj propadli dogovor o povezovanju na levici? Za konec pa še Trumpova nedavna zmaga ob objavi Mullerjevega poročila, zaradi katere bi nepredvidljivi predsednik utegnil dobiti še drugi mandat.

pogovorpolitikadružba

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič o vplivu Kitajske v prihodnosti in evropskih volitvah
Tokrat najprej o Kitajski, ki želi po tako imenovani svilni poti okrepiti svojo navzočnost na stari celini, tudi v Sloveniji. V nadaljevanju o evropskih volitvah, pripravah naših političnih strank nanje in o vplivu sodobnih medijev na oblikovanje javnega mnenja. Kaj pomeni skupni nastop SDS in SLS in kaj propadli dogovor o povezovanju na levici? Za konec pa še Trumpova nedavna zmaga ob objavi Mullerjevega poročila, zaradi katere bi nepredvidljivi predsednik utegnil dobiti še drugi mandat.
VEČ ...|1. 4. 2019
Prof. dr. Ernest Petrič o vplivu Kitajske v prihodnosti in evropskih volitvah
Tokrat najprej o Kitajski, ki želi po tako imenovani svilni poti okrepiti svojo navzočnost na stari celini, tudi v Sloveniji. V nadaljevanju o evropskih volitvah, pripravah naših političnih strank nanje in o vplivu sodobnih medijev na oblikovanje javnega mnenja. Kaj pomeni skupni nastop SDS in SLS in kaj propadli dogovor o povezovanju na levici? Za konec pa še Trumpova nedavna zmaga ob objavi Mullerjevega poročila, zaradi katere bi nepredvidljivi predsednik utegnil dobiti še drugi mandat.

Tone Gorjup

pogovorpolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|1. 4. 2019
Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?

Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.

Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?

Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.

infopogovorpolitika

Informativni prispevki

Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?
Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.
VEČ ...|1. 4. 2019
Kaj bo odločilno za uspeh na evropskih volitvah?
Slaba dva meseca nas loči do volitev v Evropski parlament. Stranke so že predstavile kandidatne liste, pri tem pa poskrbele tudi za nekaj presenečenj. Med te sodijo liste z manj znanimi kandidati, nekateri prestopi, pa tudi sodelovanje SDS in SLS s skupno listo. Sodelavec Inštituta za politični menedžment dr. Alem Maksuti meni, da bo za končni rezultat bistvena volilna udeležba in pa delovanje tekom kampanje.

Andrej Šinko

infopogovorpolitika

Pogovor o

VEČ ...|9. 1. 2019
Koalicija in opozicija o trenutni politiki

Je realno pričakovati zdravstveno reformo, so apetiti javnega sektorja glede na gospodarsko rast preveliki, se kadruje strokovno ali politično in kakšna bo nova volilna zakonodaja so vprašanja, ki jih bomo zastavili poslancem državnega zbora. V Pogovoru o smo gostili Jožefa Horvata iz NSi, Jerco Korče iz LMŠ, Jelko Godec iz SDS in Gregorja Periča iz SMC.

Koalicija in opozicija o trenutni politiki

Je realno pričakovati zdravstveno reformo, so apetiti javnega sektorja glede na gospodarsko rast preveliki, se kadruje strokovno ali politično in kakšna bo nova volilna zakonodaja so vprašanja, ki jih bomo zastavili poslancem državnega zbora. V Pogovoru o smo gostili Jožefa Horvata iz NSi, Jerco Korče iz LMŠ, Jelko Godec iz SDS in Gregorja Periča iz SMC.

politika

Pogovor o

Koalicija in opozicija o trenutni politiki
Je realno pričakovati zdravstveno reformo, so apetiti javnega sektorja glede na gospodarsko rast preveliki, se kadruje strokovno ali politično in kakšna bo nova volilna zakonodaja so vprašanja, ki jih bomo zastavili poslancem državnega zbora. V Pogovoru o smo gostili Jožefa Horvata iz NSi, Jerco Korče iz LMŠ, Jelko Godec iz SDS in Gregorja Periča iz SMC.
VEČ ...|9. 1. 2019
Koalicija in opozicija o trenutni politiki
Je realno pričakovati zdravstveno reformo, so apetiti javnega sektorja glede na gospodarsko rast preveliki, se kadruje strokovno ali politično in kakšna bo nova volilna zakonodaja so vprašanja, ki jih bomo zastavili poslancem državnega zbora. V Pogovoru o smo gostili Jožefa Horvata iz NSi, Jerco Korče iz LMŠ, Jelko Godec iz SDS in Gregorja Periča iz SMC.

Alen Salihović

politika

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 12. 2018
Prispevek o vložitvi predloga za ustavno obtožbo zoper premierja Marjana Šarca

Potem ko opozicijska SDS Državnega zbora ni uspela prepričati s svojim predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je skupaj s kolegi iz SNS vložila predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca. Očitajo mu nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja v primeru ureditve financiranja zasebnega šolstva. Predlog SDS in SNS je že četrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade ali države pred ustavnim sodiščem.

Prispevek o vložitvi predloga za ustavno obtožbo zoper premierja Marjana Šarca

Potem ko opozicijska SDS Državnega zbora ni uspela prepričati s svojim predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je skupaj s kolegi iz SNS vložila predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca. Očitajo mu nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja v primeru ureditve financiranja zasebnega šolstva. Predlog SDS in SNS je že četrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade ali države pred ustavnim sodiščem.

infopolitika

Informativni prispevki

Prispevek o vložitvi predloga za ustavno obtožbo zoper premierja Marjana Šarca
Potem ko opozicijska SDS Državnega zbora ni uspela prepričati s svojim predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je skupaj s kolegi iz SNS vložila predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca. Očitajo mu nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja v primeru ureditve financiranja zasebnega šolstva. Predlog SDS in SNS je že četrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade ali države pred ustavnim sodiščem.
VEČ ...|21. 12. 2018
Prispevek o vložitvi predloga za ustavno obtožbo zoper premierja Marjana Šarca
Potem ko opozicijska SDS Državnega zbora ni uspela prepričati s svojim predlogom novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, je skupaj s kolegi iz SNS vložila predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca. Očitajo mu nezakonito in neustavno delovanje ter opustitev dolžnega ravnanja v primeru ureditve financiranja zasebnega šolstva. Predlog SDS in SNS je že četrti tovrstni poskus presoje ravnanja predsednika vlade ali države pred ustavnim sodiščem.

Petra Stopar

infopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 12. 2018
V SDS po prvih stotih dneh aktualne vlade opozarjajo na politiko izključevanja

Nepisano pravilo v politiki pravi, da naj bi vsako oblast pričakalo sto dni miru. Za vlado Marjana Šarca se to obdobje izteka. V koaliciji poudarjajo, da so takoj zagrabili za delo in so z minulimi meseci zadovoljni. V opoziciji so kritični. V SDS opozarjajo na poteze, ki temeljijo na izključevanju. Govorili smo z vodjo strankine poslanske skupine Danijelom Krivcem.

V SDS po prvih stotih dneh aktualne vlade opozarjajo na politiko izključevanja

Nepisano pravilo v politiki pravi, da naj bi vsako oblast pričakalo sto dni miru. Za vlado Marjana Šarca se to obdobje izteka. V koaliciji poudarjajo, da so takoj zagrabili za delo in so z minulimi meseci zadovoljni. V opoziciji so kritični. V SDS opozarjajo na poteze, ki temeljijo na izključevanju. Govorili smo z vodjo strankine poslanske skupine Danijelom Krivcem.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

V SDS po prvih stotih dneh aktualne vlade opozarjajo na politiko izključevanja
Nepisano pravilo v politiki pravi, da naj bi vsako oblast pričakalo sto dni miru. Za vlado Marjana Šarca se to obdobje izteka. V koaliciji poudarjajo, da so takoj zagrabili za delo in so z minulimi meseci zadovoljni. V opoziciji so kritični. V SDS opozarjajo na poteze, ki temeljijo na izključevanju. Govorili smo z vodjo strankine poslanske skupine Danijelom Krivcem.
VEČ ...|18. 12. 2018
V SDS po prvih stotih dneh aktualne vlade opozarjajo na politiko izključevanja
Nepisano pravilo v politiki pravi, da naj bi vsako oblast pričakalo sto dni miru. Za vlado Marjana Šarca se to obdobje izteka. V koaliciji poudarjajo, da so takoj zagrabili za delo in so z minulimi meseci zadovoljni. V opoziciji so kritični. V SDS opozarjajo na poteze, ki temeljijo na izključevanju. Govorili smo z vodjo strankine poslanske skupine Danijelom Krivcem.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 12. 2018
Slovenec po terorističnem napadu v Strasbourgu: Mesto je ohromljeno

Teroristični napad je močno ranil Strasbourg, kjer je ta teden zasedal Evropski parlament. Alzaško mesto, ki leži tik ob meji z Nemčijo, je znano tudi po enem najstarejših božičnih sejmov v Franciji, ki ga letno obišče dva milijona ljudi z vsega sveta. V času krvavega dejanja se je v bližini mudilo veliko Slovencev. Med njimi je bil v skupini, ki je bila na strokovni ekskurziji stranke SDS, tudi Dejan Škvarč.

Slovenec po terorističnem napadu v Strasbourgu: Mesto je ohromljeno

Teroristični napad je močno ranil Strasbourg, kjer je ta teden zasedal Evropski parlament. Alzaško mesto, ki leži tik ob meji z Nemčijo, je znano tudi po enem najstarejših božičnih sejmov v Franciji, ki ga letno obišče dva milijona ljudi z vsega sveta. V času krvavega dejanja se je v bližini mudilo veliko Slovencev. Med njimi je bil v skupini, ki je bila na strokovni ekskurziji stranke SDS, tudi Dejan Škvarč.

politikainfopogovor

Informativni prispevki

Slovenec po terorističnem napadu v Strasbourgu: Mesto je ohromljeno
Teroristični napad je močno ranil Strasbourg, kjer je ta teden zasedal Evropski parlament. Alzaško mesto, ki leži tik ob meji z Nemčijo, je znano tudi po enem najstarejših božičnih sejmov v Franciji, ki ga letno obišče dva milijona ljudi z vsega sveta. V času krvavega dejanja se je v bližini mudilo veliko Slovencev. Med njimi je bil v skupini, ki je bila na strokovni ekskurziji stranke SDS, tudi Dejan Škvarč.
VEČ ...|13. 12. 2018
Slovenec po terorističnem napadu v Strasbourgu: Mesto je ohromljeno
Teroristični napad je močno ranil Strasbourg, kjer je ta teden zasedal Evropski parlament. Alzaško mesto, ki leži tik ob meji z Nemčijo, je znano tudi po enem najstarejših božičnih sejmov v Franciji, ki ga letno obišče dva milijona ljudi z vsega sveta. V času krvavega dejanja se je v bližini mudilo veliko Slovencev. Med njimi je bil v skupini, ki je bila na strokovni ekskurziji stranke SDS, tudi Dejan Škvarč.

Helena Škrlec

politikainfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|19. 11. 2018
Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev

Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.

Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev

Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.

infopolitikavolitvežupanipredsednik

Informativni prispevki

Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev
Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.
VEČ ...|19. 11. 2018
Predsedniki strank povečini zadovoljni z rezultati volitev
Na prvem mestu po številu izvoljenih županov, 23, ostaja Slovenska ljudska stranka, največ svetniških mandatov je pripadlo SDS. Med tistimi, ki so izboljšali rezultat na lokalni ravni je tudi NSi, tako so pomladne stranke skupaj dobile najmanj 43 županov, vladne le 15, od tega stranka Marjana Šarca ostaja po prvem krogu brez župana in le s 53 svetniki. Za primerjavo SDS jih ima tam, kjer so volili po proporcionalnem volilnem sistemu 537, SD 333, SLS 217 in NSi 176. Kljub temu so tudi letos prednjačili samostojni kandidati, izvoljenih jih je bilo 87.

Alen Salihović

infopolitikavolitvežupanipredsednik

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 11. 2018
Pogovor z Anžetom Logarjem - kandidatom SDS za ljubljanskega župana

Anže Logar (SDS, NSi, SNS, SLS, Lista novinarja Bojana Požarja) je odgovarjal na vprašanja, povezana z uravnoteženim razvojem središča in obrobja Mestne občine Ljubljana, stanovanjsko problematiko, vlogo verskih skupnosti in samim poslanstvom župana slovenske prestolnice.

Pogovor z Anžetom Logarjem - kandidatom SDS za ljubljanskega župana

Anže Logar (SDS, NSi, SNS, SLS, Lista novinarja Bojana Požarja) je odgovarjal na vprašanja, povezana z uravnoteženim razvojem središča in obrobja Mestne občine Ljubljana, stanovanjsko problematiko, vlogo verskih skupnosti in samim poslanstvom župana slovenske prestolnice.

politikapogovorinfo

Informativni prispevki

Pogovor z Anžetom Logarjem - kandidatom SDS za ljubljanskega župana
Anže Logar (SDS, NSi, SNS, SLS, Lista novinarja Bojana Požarja) je odgovarjal na vprašanja, povezana z uravnoteženim razvojem središča in obrobja Mestne občine Ljubljana, stanovanjsko problematiko, vlogo verskih skupnosti in samim poslanstvom župana slovenske prestolnice.
VEČ ...|13. 11. 2018
Pogovor z Anžetom Logarjem - kandidatom SDS za ljubljanskega župana
Anže Logar (SDS, NSi, SNS, SLS, Lista novinarja Bojana Požarja) je odgovarjal na vprašanja, povezana z uravnoteženim razvojem središča in obrobja Mestne občine Ljubljana, stanovanjsko problematiko, vlogo verskih skupnosti in samim poslanstvom župana slovenske prestolnice.

Helena Škrlec

politikapogovorinfo

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 11. 2018
Janša za Radio Ognjišče ob izvolitvi Webra: Zastavica je padla, vemo, kam gremo

Najvplivnejša evropska politična družina Evropska ljudska stranka je na kongresu v Helsinkih za svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah prihodnje leto izbrala Nemca Manfreda Webra. Ta naj bi v primeru zmage stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Da izvolitev Webra pomeni predvsem jasno politiko ELS tudi na področju migracij, pa je takoj po objavi rezultatov za Radio Ognjišče dejal predsednik SDS Janez Janša

Janša za Radio Ognjišče ob izvolitvi Webra: Zastavica je padla, vemo, kam gremo

Najvplivnejša evropska politična družina Evropska ljudska stranka je na kongresu v Helsinkih za svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah prihodnje leto izbrala Nemca Manfreda Webra. Ta naj bi v primeru zmage stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Da izvolitev Webra pomeni predvsem jasno politiko ELS tudi na področju migracij, pa je takoj po objavi rezultatov za Radio Ognjišče dejal predsednik SDS Janez Janša

infoizobraževanjepogovorpolitikajanez janšaEUELSvolitve

Informativni prispevki

Janša za Radio Ognjišče ob izvolitvi Webra: Zastavica je padla, vemo, kam gremo
Najvplivnejša evropska politična družina Evropska ljudska stranka je na kongresu v Helsinkih za svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah prihodnje leto izbrala Nemca Manfreda Webra. Ta naj bi v primeru zmage stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Da izvolitev Webra pomeni predvsem jasno politiko ELS tudi na področju migracij, pa je takoj po objavi rezultatov za Radio Ognjišče dejal predsednik SDS Janez Janša
VEČ ...|8. 11. 2018
Janša za Radio Ognjišče ob izvolitvi Webra: Zastavica je padla, vemo, kam gremo
Najvplivnejša evropska politična družina Evropska ljudska stranka je na kongresu v Helsinkih za svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah prihodnje leto izbrala Nemca Manfreda Webra. Ta naj bi v primeru zmage stranke na volitvah postal predsednik Evropske komisije. Da izvolitev Webra pomeni predvsem jasno politiko ELS tudi na področju migracij, pa je takoj po objavi rezultatov za Radio Ognjišče dejal predsednik SDS Janez Janša

Alen Salihović

infoizobraževanjepogovorpolitikajanez janšaEUELSvolitve

Informativni prispevki

VEČ ...|8. 11. 2018
Lokalne volitve v Murski Soboti

Mestna občina Murska Sobota ima približno 20.000 prebivalcev in obsega približno 64 kvadratnih kilometrov. Za prebivalce celotnega Prekmurja pa predstavlja regijsko središče, kjer so številni zaposleni, koristijo zdravstvene storitve ter imajo možnost udejstvovanja v kulturi in športu. V preteklosti se je za položaj župana vedno potegovalo več kandidatov, tokrat pa sta zgolj dva, in sicer aktualni župan dr. Aleksander Jevšek in kandidat SDS Bojan Petrijan. Prvi med prednostne projekte uvršča dokončanje razvojnih projektov, drugi pa namerava spodbujati predvsem podjetništvo.

Lokalne volitve v Murski Soboti

Mestna občina Murska Sobota ima približno 20.000 prebivalcev in obsega približno 64 kvadratnih kilometrov. Za prebivalce celotnega Prekmurja pa predstavlja regijsko središče, kjer so številni zaposleni, koristijo zdravstvene storitve ter imajo možnost udejstvovanja v kulturi in športu. V preteklosti se je za položaj župana vedno potegovalo več kandidatov, tokrat pa sta zgolj dva, in sicer aktualni župan dr. Aleksander Jevšek in kandidat SDS Bojan Petrijan. Prvi med prednostne projekte uvršča dokončanje razvojnih projektov, drugi pa namerava spodbujati predvsem podjetništvo.

infopolitika

Informativni prispevki

Lokalne volitve v Murski Soboti
Mestna občina Murska Sobota ima približno 20.000 prebivalcev in obsega približno 64 kvadratnih kilometrov. Za prebivalce celotnega Prekmurja pa predstavlja regijsko središče, kjer so številni zaposleni, koristijo zdravstvene storitve ter imajo možnost udejstvovanja v kulturi in športu. V preteklosti se je za položaj župana vedno potegovalo več kandidatov, tokrat pa sta zgolj dva, in sicer aktualni župan dr. Aleksander Jevšek in kandidat SDS Bojan Petrijan. Prvi med prednostne projekte uvršča dokončanje razvojnih projektov, drugi pa namerava spodbujati predvsem podjetništvo.
VEČ ...|8. 11. 2018
Lokalne volitve v Murski Soboti
Mestna občina Murska Sobota ima približno 20.000 prebivalcev in obsega približno 64 kvadratnih kilometrov. Za prebivalce celotnega Prekmurja pa predstavlja regijsko središče, kjer so številni zaposleni, koristijo zdravstvene storitve ter imajo možnost udejstvovanja v kulturi in športu. V preteklosti se je za položaj župana vedno potegovalo več kandidatov, tokrat pa sta zgolj dva, in sicer aktualni župan dr. Aleksander Jevšek in kandidat SDS Bojan Petrijan. Prvi med prednostne projekte uvršča dokončanje razvojnih projektov, drugi pa namerava spodbujati predvsem podjetništvo.

Andrej Šinko

infopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 11. 2018
Evropski poslanec Milan Zver (SDS) o kongresu ELS v Helsinkih

Najvplivnejša evropska politična družina, Evropska ljudska stranka, začenja dvodnevni kongres v Helsinkih, kjer bo jutri izbrala vodilnega kandidata za evropske volitve. Za to vlogo se potegujeta Nemec Manfred Weber in Finec Alexander Stubb, ki se bosta drevi pomerila v polurni javni razpravi. Glasovalno pravico ima 734 delegatov, med katerimi je 20 slovenskih, od tega deset iz SDS ter po pet iz NSi in SLS.

Evropski poslanec Milan Zver (SDS) o kongresu ELS v Helsinkih

Najvplivnejša evropska politična družina, Evropska ljudska stranka, začenja dvodnevni kongres v Helsinkih, kjer bo jutri izbrala vodilnega kandidata za evropske volitve. Za to vlogo se potegujeta Nemec Manfred Weber in Finec Alexander Stubb, ki se bosta drevi pomerila v polurni javni razpravi. Glasovalno pravico ima 734 delegatov, med katerimi je 20 slovenskih, od tega deset iz SDS ter po pet iz NSi in SLS.

infopolitika

Informativni prispevki

Evropski poslanec Milan Zver (SDS) o kongresu ELS v Helsinkih
Najvplivnejša evropska politična družina, Evropska ljudska stranka, začenja dvodnevni kongres v Helsinkih, kjer bo jutri izbrala vodilnega kandidata za evropske volitve. Za to vlogo se potegujeta Nemec Manfred Weber in Finec Alexander Stubb, ki se bosta drevi pomerila v polurni javni razpravi. Glasovalno pravico ima 734 delegatov, med katerimi je 20 slovenskih, od tega deset iz SDS ter po pet iz NSi in SLS.
VEČ ...|7. 11. 2018
Evropski poslanec Milan Zver (SDS) o kongresu ELS v Helsinkih
Najvplivnejša evropska politična družina, Evropska ljudska stranka, začenja dvodnevni kongres v Helsinkih, kjer bo jutri izbrala vodilnega kandidata za evropske volitve. Za to vlogo se potegujeta Nemec Manfred Weber in Finec Alexander Stubb, ki se bosta drevi pomerila v polurni javni razpravi. Glasovalno pravico ima 734 delegatov, med katerimi je 20 slovenskih, od tega deset iz SDS ter po pet iz NSi in SLS.

Alen Salihović

infopolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 10. 2018
P. Tadej Strehovec v zagovoru zavrnil očitke tožilstva: Gre za montiran proces

Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je začela obravnava v kazenskem postopku proti generalnemu tajniku Slovenske škofovske konference p. Tadeju Strehovcu, ker se ne boji naglas povedati, da mora država pred nasiljem zavarovati vse rojene in nerojene otroke. Pred tem je koordinacija Mi ne sodimo, mi pomagamo pripravila javni shod, s katerim je želela opozoriti na njegovo krivično preganjanje. Prišlo je približno 300 podpornikov p. dr. Strehovca, med njimi sta bila ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar in predsednik SDS Janez Janša. Posebej pa sta zbrane nagovorila nadškof Anton Stres in David Tasić.

P. Tadej Strehovec v zagovoru zavrnil očitke tožilstva: Gre za montiran proces

Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je začela obravnava v kazenskem postopku proti generalnemu tajniku Slovenske škofovske konference p. Tadeju Strehovcu, ker se ne boji naglas povedati, da mora država pred nasiljem zavarovati vse rojene in nerojene otroke. Pred tem je koordinacija Mi ne sodimo, mi pomagamo pripravila javni shod, s katerim je želela opozoriti na njegovo krivično preganjanje. Prišlo je približno 300 podpornikov p. dr. Strehovca, med njimi sta bila ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar in predsednik SDS Janez Janša. Posebej pa sta zbrane nagovorila nadškof Anton Stres in David Tasić.

infosvetovanjepolitikadružba

Informativni prispevki

P. Tadej Strehovec v zagovoru zavrnil očitke tožilstva: Gre za montiran proces
Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je začela obravnava v kazenskem postopku proti generalnemu tajniku Slovenske škofovske konference p. Tadeju Strehovcu, ker se ne boji naglas povedati, da mora država pred nasiljem zavarovati vse rojene in nerojene otroke. Pred tem je koordinacija Mi ne sodimo, mi pomagamo pripravila javni shod, s katerim je želela opozoriti na njegovo krivično preganjanje. Prišlo je približno 300 podpornikov p. dr. Strehovca, med njimi sta bila ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar in predsednik SDS Janez Janša. Posebej pa sta zbrane nagovorila nadškof Anton Stres in David Tasić.
VEČ ...|10. 10. 2018
P. Tadej Strehovec v zagovoru zavrnil očitke tožilstva: Gre za montiran proces
Na ljubljanskem okrajnem sodišču se je začela obravnava v kazenskem postopku proti generalnemu tajniku Slovenske škofovske konference p. Tadeju Strehovcu, ker se ne boji naglas povedati, da mora država pred nasiljem zavarovati vse rojene in nerojene otroke. Pred tem je koordinacija Mi ne sodimo, mi pomagamo pripravila javni shod, s katerim je želela opozoriti na njegovo krivično preganjanje. Prišlo je približno 300 podpornikov p. dr. Strehovca, med njimi sta bila ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar in predsednik SDS Janez Janša. Posebej pa sta zbrane nagovorila nadškof Anton Stres in David Tasić.

Alen Salihović

infosvetovanjepolitikadružba

Informativni prispevki

VEČ ...|27. 7. 2018
poslanka Alenka Jeraj o poteku Tabora SDS

poslanka Alenka Jeraj o poteku Tabora SDS

Informativni prispevki

poslanka Alenka Jeraj o poteku Tabora SDS
VEČ ...|27. 7. 2018
poslanka Alenka Jeraj o poteku Tabora SDS

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|8. 6. 2018
Prof. dr. Janez Juhant - Volilni rezultati so izraz slovenskega protislovnega družbenega stanja

Razveseljuje uspeh SDS in NSi – pri čemer se človek sprašuje, zakaj naj bi Tonin odstopil, če je stranki povečal volilni izid. Janez Janša je s svojo odločno in delavno držo, a tudi z bolj simpatičnim in človeškim pristopom razveselil in tudi zato požel boljši rezultat. Njegova vloga v naši družbi pa ostaja ne glede na tak pristop kamen spotike, ker le on predstavlja realno politično opozicijo usedlinam neizpeljane tranzicije. S tem se bo moral spoprijemati tudi Matej Tonin. Problem naše družbe ostaja slabo prečiščenje totalitarnih mehanizmov.

Prof. dr. Janez Juhant - Volilni rezultati so izraz slovenskega protislovnega družbenega stanja

Razveseljuje uspeh SDS in NSi – pri čemer se človek sprašuje, zakaj naj bi Tonin odstopil, če je stranki povečal volilni izid. Janez Janša je s svojo odločno in delavno držo, a tudi z bolj simpatičnim in človeškim pristopom razveselil in tudi zato požel boljši rezultat. Njegova vloga v naši družbi pa ostaja ne glede na tak pristop kamen spotike, ker le on predstavlja realno politično opozicijo usedlinam neizpeljane tranzicije. S tem se bo moral spoprijemati tudi Matej Tonin. Problem naše družbe ostaja slabo prečiščenje totalitarnih mehanizmov.

politikakomentar

Komentar tedna

Prof. dr. Janez Juhant - Volilni rezultati so izraz slovenskega protislovnega družbenega stanja
Razveseljuje uspeh SDS in NSi – pri čemer se človek sprašuje, zakaj naj bi Tonin odstopil, če je stranki povečal volilni izid. Janez Janša je s svojo odločno in delavno držo, a tudi z bolj simpatičnim in človeškim pristopom razveselil in tudi zato požel boljši rezultat. Njegova vloga v naši družbi pa ostaja ne glede na tak pristop kamen spotike, ker le on predstavlja realno politično opozicijo usedlinam neizpeljane tranzicije. S tem se bo moral spoprijemati tudi Matej Tonin. Problem naše družbe ostaja slabo prečiščenje totalitarnih mehanizmov.
VEČ ...|8. 6. 2018
Prof. dr. Janez Juhant - Volilni rezultati so izraz slovenskega protislovnega družbenega stanja
Razveseljuje uspeh SDS in NSi – pri čemer se človek sprašuje, zakaj naj bi Tonin odstopil, če je stranki povečal volilni izid. Janez Janša je s svojo odločno in delavno držo, a tudi z bolj simpatičnim in človeškim pristopom razveselil in tudi zato požel boljši rezultat. Njegova vloga v naši družbi pa ostaja ne glede na tak pristop kamen spotike, ker le on predstavlja realno politično opozicijo usedlinam neizpeljane tranzicije. S tem se bo moral spoprijemati tudi Matej Tonin. Problem naše družbe ostaja slabo prečiščenje totalitarnih mehanizmov.

Radio Ognjišče

politikakomentar

Pogovor o

VEČ ...|6. 6. 2018
Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš

V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

politika

Pogovor o

Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš
V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.
VEČ ...|6. 6. 2018
Analiza rezultatov volitev - Novković, Fink, Štuhec in Čakš
V minulem »Pogovoru o« smo v ospredje postavili rezultate predčasnih volitev. Z izvršnim direktorjem Kluba slovenskih podjetnikov Goranom Novkovićem, s pravnikom in profesorjem ter članom iniciative Prebudimo Slovenijo dr. Andrejem Finkom, s podpredsednikom Zbora za republiko dr. Ivanom Štuhecem in odgovornim urednikom spletnega portala Domovina Rokom Čakšem smo analizirali rezultate volitev in spregovorili o reformah, ki so potrebne za razvoj Slovenije.

Alen Salihović

politika

Naš pogled

VEČ ...|5. 6. 2018
Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Povolilna aritmetika

Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

komentar

Naš pogled

Povolilna aritmetika
Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.
VEČ ...|5. 6. 2018
Povolilna aritmetika
Na torek po volilni nedelji sem še vedno pod vtisom izbire volivk in volivcev, ki so se v nekaterih pogledih vendarle odločili drugače, kot sem pričakovala. Največje presenečenje je gotovo uvrstitev Slovenske nacionalne stranke nazaj v parlament, takoj za tem dejstvo, da so Pirati premagali tako Dobovška kot Čuša, takoj za tem pa dejstvo, da ženske volivke še vedno prepogosto padejo na lepe obljube in prijazen obraz. Žalostno, toda resnično. Verjamem, da bi Luko Mesca marsikatera vzela za zeta.

Tanja Dominko

komentar

Pogovor o

VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018

V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Pogovor o

Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.
VEČ ...|23. 5. 2018
Drugo predvolilno soočenje pred parlamentarnimi volitvami 2018
V studiu Radia Ognjišče smo tokrat soočili predstavnike in kandidate štirih političnih strank, poslanca SDS Anžeta Logarja, poslanca Levice Miha Kordiša, kandidata Liste Marjana Šarca Vojmirja Urlepa in kandidata Združene desnice Aleša Primca.

Tanja DominkoAndrej Šinko

Pogovor o

VEČ ...|11. 4. 2018
Pogovor o: Gost predsednik SDS Janeza Janša

V Pogovor o smo tokrat povabili predsednika SDS Janeza Janšo. V pogovoru smo v ospredje postavili aktualna politična vprašanja.

Pogovor o: Gost predsednik SDS Janeza Janša

V Pogovor o smo tokrat povabili predsednika SDS Janeza Janšo. V pogovoru smo v ospredje postavili aktualna politična vprašanja.

janez jansapogovor oradio ognjiščesds

Pogovor o

Pogovor o: Gost predsednik SDS Janeza Janša
V Pogovor o smo tokrat povabili predsednika SDS Janeza Janšo. V pogovoru smo v ospredje postavili aktualna politična vprašanja.
VEČ ...|11. 4. 2018
Pogovor o: Gost predsednik SDS Janeza Janša
V Pogovor o smo tokrat povabili predsednika SDS Janeza Janšo. V pogovoru smo v ospredje postavili aktualna politična vprašanja.

Alen Salihović

janez jansapogovor oradio ognjiščesds

Pogovor o

VEČ ...|7. 3. 2018
Matej Tonin - NSi

Naš gost je bil mag. Matej Tonin, ki je kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Nove Slovenije. Govorili smo o njegovi viziji dela, o programu stranke in o aktualnih vprašanjih v luči bližajočih volitev.

Matej Tonin - NSi

Naš gost je bil mag. Matej Tonin, ki je kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Nove Slovenije. Govorili smo o njegovi viziji dela, o programu stranke in o aktualnih vprašanjih v luči bližajočih volitev.

Pogovor o

Matej Tonin - NSi
Naš gost je bil mag. Matej Tonin, ki je kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Nove Slovenije. Govorili smo o njegovi viziji dela, o programu stranke in o aktualnih vprašanjih v luči bližajočih volitev.
VEČ ...|7. 3. 2018
Matej Tonin - NSi
Naš gost je bil mag. Matej Tonin, ki je kot vršilec dolžnosti prevzel vodenje Nove Slovenije. Govorili smo o njegovi viziji dela, o programu stranke in o aktualnih vprašanjih v luči bližajočih volitev.

Tone Gorjup

Pogovor o

VEČ ...|28. 2. 2018
Slovenska vojska – komentarji in načrti

Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

Slovenska vojska – komentarji in načrti

Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

Pogovor o

Slovenska vojska – komentarji in načrti
Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.
VEČ ...|28. 2. 2018
Slovenska vojska – komentarji in načrti
Beseda je tokrat tekla o razmerah v Slovenski vojski po zadnji spremembi na čelu Generalštaba. Zanimalo nas je, kako na to plat delovanja naše države gledajo različni politiki ali pa tisti, ki so šele na poti do tja. V studio smo namreč povabili predstavnike Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije, Liste Marjana Šarca, Liste Bojana Požarja in stranke Dobra država.

Tanja Dominko

Priporočamo
|
Aktualno

Pogovor o

VEČ ...|17. 4. 2019
Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Pastoralno spremljanje družin z majhnimi otroki.

Slovenska škofovska konferenca je posvetila tekoče pastoralno leto spremljanju družin z majhnimi otroki. V pastorali je namreč posebej opazna vrzel v odnosu med župnijo in družinami od časa, ko otroci prejmejo zakrament sv. krsta, do prvega razreda verouka.

Petra Stopar

pogovorduhovnostmladiodnosiotroci

Doživetja narave

VEČ ...|5. 4. 2019
O observatoriju na Otlici

V oddaji smo govorili o dejavnostih astronomskega društva Nanos Ajdovščina. Gost Jernej Černigoj je predstavil društveno vzdušje, predvsem pa je beseda tekla o njihovi avtomatizirani kupoli na Otlici.

O observatoriju na Otlici

V oddaji smo govorili o dejavnostih astronomskega društva Nanos Ajdovščina. Gost Jernej Černigoj je predstavil društveno vzdušje, predvsem pa je beseda tekla o njihovi avtomatizirani kupoli na Otlici.

Blaž Lesnik

naravavesoljeastronomijaopazovanje nočnega neba

Duhovna misel

VEČ ...|18. 4. 2019
Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Tabernakelj. Najsvetejše.

VELIKI ČETRTEK, dan Gospodove zadnje večerje

Gregor Čušin

duhovnost

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Globine

VEČ ...|12. 3. 2019
O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

O sektah in kultu

Tokratna tema je odprla vpšranja o cerkvenih verskih skupnostih, kultih in sektah. Zakaj je slednjih na tisoče po svetu in kako pravzaprav nastanejo? Kakšna je njihova zgodovina znotraj krščanstva in kakšne kulte goji današnji človek? Z nami bil jezuit p. Damjan Ristić.

Blaž Lesnik

duhovnostizobraževanjesektakult

Via positiva

VEČ ...|18. 4. 2019
Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Vzorno sodelovanje širše skupnosti

Jernej Jeglič že več desetletij na številnih področjih v lokalnem okolju spodbuja ljudi k sodelovanju v skupnih projektih. Če ljudem predamo odgovornost, je rezultat boljši, pravi. Ni dovolj samo spodbujanje, aktivno se je treba udejstvovati, če želimo, da je zavzetost med ljudmi boljša in so temu primerni potem tudi dosežki. Z Jernejem Jegličem smo govorili tudi o pomenu poznavanja in ohranjanja lokalnih značilnosti ter navad, tudi verskih običajev. To ustvarja skupnost, ki nam daje trden občutek pripadnosti, po kateri hrepeni sleherni.

Nataša Ličen

družbakulturaodnosipogovorvzgojaizobraževanje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 4. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 4. 2019
Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Dr. Henrik Neubauer 90 let - Razstava Gradovi na slovenskem - Odzivi na požar v katedrali Notre Dame

Starosta slovenskega baleta dr. Henrik Neubauer je včeraj praznoval 90 let.Na Ljubljanskem gradu je na ogled razstava Mogočni varuhi preteklosti - gradovi na Slovenskem.Novice po požaru katedrale Notre Dame v Parizu, oglasil se je papež, v Franciji so zvonili zvonovi vseh cerkva.

Jože Bartolj

Henrik Neubauer

Komentar Družina

VEČ ...|18. 4. 2019
Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

Vilice pa kar obdržite

Kako praznujemo praznike v 21. stoletju ter ali smo zmožni pri praznovanju pogledati dlje od polnih krožnikov in kozarce? O tem je v svojem komentarju za časopis Družina razmišljala sestra Emanuela Žerdin.

S. Emanuela Žerdin

praznovanjedružbakomentar

Spominjamo se

VEČ ...|18. 4. 2019
Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Spominjamo se dne 18. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Tone Gorjup

Tone Gorjup