105. obletnica koroškega plebicita

Jutri bo minilo 105 let od koroškega plebiscita, s katerim je bilo izgubljeno enajst odstotkov slovenskega ozemlja in precejšen del slovenskega naroda. Čeprav v zadnjih letih na uradnih prireditvah ob 10. oktobru v Celovcu in drugje po deželi sodelujejo tudi koroški Slovenci, ta dan še vedno obuja spomine na poveličevanje enojezičnosti Koroške in na politiko, ki vidi manjšino kot kamen spotike. Mlajša generacija znotraj narodne skupnosti skupaj s kulturnimi društvi pripravlja prireditev, na kateri bodo spomnili, da letos mineva 70 let od podpisa Avstrijske državne pogodbe, ki v 7. členu vsebuje pravice za slovensko, pa tudi druge narodne skupnosti v Avstriji. Te pravice še niti zdaj niso v celoti uresničene. Na to opozarja tudi predsednik državnega sveta Marko Lotrič in naglaša, da je dolžnost države Slovenije, da opozarja in zahteva, da se zapisano v pogodbi tudi dejansko uresničuje. Ne zaradi preteklosti, ampak zlasti zaradi prihodnosti Slovencev, ki živijo v Avstriji. Ob tem velja poudariti, da so se v zadnjih desetletjih zgodili tudi pozitivni premiki, ki so pomembni, a žal še vedno premalo, da bi lahko govorili o polni uresničitvi pravic slovenske manjšine, še navaja Marko Lotrič. Vse Slovence doma ter po svetu nagovarja: ohranjajmo jezik, kulturo in narodno zavest kot skupno vez, ki nas povezuje čez meje in čez čas. Bodimo solidarni s Slovenci zunaj meja in hkrati utrjujmo mostove s sosedi.

Jože Plut: Sanje ali vizija (s pomnika)!

Slovenski narod je leta 1990 s plebiscitarno večino izbral samostojnost in jo leta 1991 tudi ubranil. To niso bile sanje, to je bila vizija zorečega naroda, ki je postala resničnost! Praznovanje tega dogodka bi vsako leto moral biti vrhunec zgodbe države – in to na sam praznik. Ne na hitro, kak dan prej, da gremo potem na dopust.

Utrip dneva dne 27. 12.

• Iz Ljubljane mladi na novoletno taizéjsko srečanje v estonski Talin: Jutri uraden začetek. Tam tudi mladi iz Slovenije.
• V Rimu še precej gradbenih del za potrebe romarjev v svetem letu. Nanje so pripravljeni tudi na veleposlaništvu pri Svetem sedežu.
• Putin: predlogu, da morebitne mirovne pogovore o Ukrajini gosti Slovaška, ne nasprotujem.
• Izraelska vojska z napadi na Jemen: Ali lahko pričakujemo nadaljnjo ofenzivo Izraela na položaje hutijev?
• Odmevi na včerajšnji praznik samostojnosti in enotnosti in spomin na plebiscit.
• Vreme: Precej jasno z nekaj koprenaste oblačnosti in jutranje megle po nižinah.
• Andrej Šter v pogovoru o vlogi klicnega centra pri izvajanju popoplavne obnove.
• Novoletne šege in navade ponekod še ohranjajo: krasitev bohkovega kota in poprtnik ali obredni božični kruh.
• ŠPORT: Dončić zaradi poškodbe mesec dni na prisilnem počitku.

Mozaik dneva dne 26. 12.

Andrej Šter je ob dnevu samostojnosti in enotnosti spregovoril o pomenu plebiscita, o spominih nanj. O viziji, ki so jo imeli, ki smo jo imeli takrat … o več kot tridesetletni samostojni poti naše države je spregovoril nekdanji Demosov poslanec, notranji minister in med odgovornimi za pripravo papeževega obiska v Sloveniji. Z njim tudi o tem, kaj smo dosegli, kaj bi lahko in kje smo skrenili iz začrtane poti?

Pozivamo k politični razpravi o postavitvi spomenika slovenske osamosvojitve

Vlada Republike Slovenije je sprejela odlok o pripravi natečaja za postavitev Spomenika slovenske osamosvojitve, ki naj bi stal na Trgu republike, kjer je bila razglašena samostojna država. Združenje VSO nasprotuje, da bi trg simboliziral tudi Spomenik revolucije in druge simbole totalitarizma, saj menijo, da to ni v skladu z vrednotami osamosvojitve. Poudarjajo, da je osamosvojitev prinesla svobodo za vse in da bi moral trg odražati samo vrednote osamosvojitve. Združenje poziva k politični razpravi o spomeniku pred objavo natečaja.

Igor Bahovec: O spominu, domovini in državi v času preizkušnje

Pred dnevi smo praznovali državni praznik: dan spomina na plebiscitno odločitev za samostojno državo. Tedaj in še danes mnogi rečejo, da je bila vzpostavitev samostojne države izpolnitev stoletnih sanj naroda. 

Vendar, ali se po dobrih treh desetletjih večina Slovencev tega praznika veseli in ga praznuje z državljanskim ponosom? Zdi se, da smo v precejšnji zagati. O stanju odnosa do države in domovine veliko pove konkretno življenje ljudi. In zamislimo se lahko že ob preprostem dejstvu: ko človek na praznični dan hodi po ulicah, marsikje komajda vidi kakšno izobešeno zastavo. Kaj se je zgodilo? Nam država in/ali domovina ne pomenita prav veliko? Smo postali apatični ali pa se nam v spremenjenih časih zdi primerneje, da ne kažemo svoje identitete?

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

V Trstu in Gorici filma o manjšini na avstrijskem Koroškem

V Trstu in Gorici si bodo rojaki in tudi drugi lahko ogledali filma o življenju slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. V goste prihajata režiserki Milena Olip in Andrina Mračnikar s svojima filmoma Sine Legibus in Izginjanje. Prvi vodi skozi spomine 105-letne Mice Olip, ki popelje v dvojezično južno avstrijsko Koroško leta 1976, ko se je slovenska narodna skupnost odločila za bojkot preštevanja. Jutrišnji projekciji v Gorici bo sledil pogovor z avtorico. Film Izginjanje pa bo prvič prikazan v Italiji. Celovečerni dokumentarec popelje skozi obdobje zadnjih stotih let, od koroškega plebiscita do današnjih dni, in razkriva zgodovino, ki je bila dolgo spregledana v avstrijskem avdiovizualnem spominu. Nedeljski projekciji bo prav tako sledil pogovor režiserko. V Krajinskem in pripovednem muzeju v Špetru pa bo v soboto še pogovor o pomenu šolstva za ohranjanje jezikovne in kulturne identitete. Dogodke pripravlja goriški Kinoatelje v sodelovanju z Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter lokalnimi institucijami. 

Teodor Domej

Teodor Domej je bil do upokojitve strokovni nadzornik za slovenščino na višjih in visokih šolah na avstrijskem Koroškem in je avtor številnih znanstvenih publikacij in strokovnih člankov. K pogovoru smo ga povabili nekaj dni pred obletnico koroškega plebiscita, na katerem se je 10. oktobra 1920 večina glasovalcev odločila, da s Slovenci naseljena koroška področja ostanejo v Avstriji. Iz različnih zornih kotov bo osvetlil dramatične zaplete in razplete okrog plebiscita, katerega posledice segajo v današnji čas. Mnogi Slovenci, ki so na plebiscitu večinsko glasovali za Avstrijo, so se postopoma asimilirali v večinski narod. Zavedni Slovenci na Koroškem pa so postali manjšina. Zagotovljene so jim sicer bile nekatere pravice, vendar pa se dejansko niso izvajale. Naš sogovornik je že večkrat izrazil mnenje, da bi bilo bolje, ko bi se zgodovina drugače zasukala in plebiscita ne bi bilo. Ta je namreč zasejal nezaupanje med ljudi. Delitve na zavedne Slovence in manj zavedne in nezavedne Slovence ter narodne odpadnike so bile na dnevnem redu. Istočasno se je med nemškim prebivalstvom stopnjeval odpor do drugačnega slovenskega sodeželana in dobival tudi primesi agresivnosti.