Komentar Časnik.si

VEČ ...|30. 12. 2020
Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

politikazgodovinakomunizem

Komentar Časnik.si

Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

VEČ ...|30. 12. 2020
Imamo samostojno državo, objem vsemogočne Partije pa še kar vztraja

Mitja Pucelj piše o vplivu, ki ga imajo komunisti nad nami, kljub temu, da je od plebiscita minilo že trideset let. V komentarju piše o doseganju zmage s pomočjo nasilja in vojne, pa tudi o moči propagande oz. agresivnega pošiljanja sporočil ter o vlogi medijev, pri čemer posebej izpostavlja vlogo RTV Slovenija. Poziva k prihodu na volišče, kjer skušamo voliti z razumom, ne po diktatu levičarjev. Meni, da je čas, da zahtevamo konec komunizma in demokracijo, kakršno si kot narod po skorajda 80-letni fizični in mentalni tiraniji, ki jo izvajajo komunisti, zaslužimo.

Mitja Pucelj

politikazgodovinakomunizem

Svetovalnica

VEČ ...|25. 12. 2020
Kaj lahko naredimo, da se zgodi Božič?

V božični Svetovalnici smo z jezuitom p. Silvom Šinkovcem govorili o polnejšem doživljanju božičnega praznika, kaj vse lahko storimo sami? Ker pa smo se pogovarjali dan pred praznikom samostojnosti, smo se dotaknili tudi odgovornosti za dobro sožitje v domovini, ob 30. obletnici plebiscita.

Kaj lahko naredimo, da se zgodi Božič?

V božični Svetovalnici smo z jezuitom p. Silvom Šinkovcem govorili o polnejšem doživljanju božičnega praznika, kaj vse lahko storimo sami? Ker pa smo se pogovarjali dan pred praznikom samostojnosti, smo se dotaknili tudi odgovornosti za dobro sožitje v domovini, ob 30. obletnici plebiscita.

družbaduhovnostsvetovanje

Svetovalnica

Kaj lahko naredimo, da se zgodi Božič?

V božični Svetovalnici smo z jezuitom p. Silvom Šinkovcem govorili o polnejšem doživljanju božičnega praznika, kaj vse lahko storimo sami? Ker pa smo se pogovarjali dan pred praznikom samostojnosti, smo se dotaknili tudi odgovornosti za dobro sožitje v domovini, ob 30. obletnici plebiscita.

VEČ ...|25. 12. 2020
Kaj lahko naredimo, da se zgodi Božič?

V božični Svetovalnici smo z jezuitom p. Silvom Šinkovcem govorili o polnejšem doživljanju božičnega praznika, kaj vse lahko storimo sami? Ker pa smo se pogovarjali dan pred praznikom samostojnosti, smo se dotaknili tudi odgovornosti za dobro sožitje v domovini, ob 30. obletnici plebiscita.

Nataša Ličen

družbaduhovnostsvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|23. 12. 2020
Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita

23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita

23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

politikazgodovinaplebiscitDemososamosvojitevSlovenija

Pogovor o

Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita
23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.
VEČ ...|23. 12. 2020
Pogovor z Lojzetom Peterletom ob 30-letnici plebiscita
23. decembra je minilo 30 let od plebiscita. V Pogovoru o smo gostili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Spregovoril je o spominih na tisti čas pa tudi o tem, kako bi morali politiki postopati danes.

Alen Salihović

politikazgodovinaplebiscitDemososamosvojitevSlovenija

Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 12. 2020
Helena Janežič o razstavi v Nuk ob 30. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo

Helena Janežič o razstavi v Nuk ob 30. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo

kulturaHelena Janežič

Kulturni utrinki

Helena Janežič o razstavi v Nuk ob 30. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo

VEČ ...|23. 12. 2020
Helena Janežič o razstavi v Nuk ob 30. obletnici plebiscita za samostojno in neodvisno Slovenijo

Jože Bartolj

kulturaHelena Janežič

Komentar tedna

VEČ ...|18. 12. 2020
Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

komentardružbaodnosi

Komentar tedna

Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

VEČ ...|18. 12. 2020
Janez Juhant: Zahtevna pot svobodne Slovenije

Kristjane in vse ljudi dobre volje v teh dneh k temu spodbuja Kristusovo rojstvo v človeških srcih, kar je poroštvo za dosego osebne sreče in družbenega sožitja. To nas lahko napravi bolj človeške med seboj in z vsemi ljudmi dobre volje za blagor nas samih, naših družin in vseh ljudi dobre volje. Verjamem, da se bodo za to zavzemali družbeno odgovorni politiki, medijski snovalci in vsi, ki so odgovorni za pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Začnimo že živeti drug ob drugem in drug z drugim, saj smo se za to ob plebiscitu za samostojno Slovenijo tako odločno zavzeli.

Janez Juhant

komentardružbaodnosi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|7. 12. 2020
Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

politikazdravstvoosamosvojitevplebiscitSlovenska vojska

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

VEČ ...|7. 12. 2020
Dr. Ernest Petrič: Lahko gremo naprej in šli bomo naprej.

V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.

Tone Gorjup

politikazdravstvoosamosvojitevplebiscitSlovenska vojska

Pogovor o

VEČ ...|2. 12. 2020
Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

koronavirusinfopolitikapogovorborut pahorpogovor o

Pogovor o

Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

VEČ ...|2. 12. 2020
Predsednik države Borut Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!

O epidemiji in soočanju z njo je v posebnem pogovoru za RadioOgnjišče spregovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.Opozoril je, da trenutna zdravstvena kriza terja odziv slehernega odnas. Vseeno pa z optimizmom in velikim veseljem gleda v prihodnjeleto, ko upa, da se bo s pomočjo cepiva mogoče vrniti k starimoblikam sodelovanja, pogovarjanja, objemanja, k vsemu temu, karpotrebujemo ljudje, da se počutimo zaželene in dobrodošle. Precejrazdeljene politike pa je pozval k sodelovanju. Pahor je spregovorilše o sodelovanju s sosednjimi državami in spomnil na skorajšnjo30-letnico plebiscita.

Alen Salihović

koronavirusinfopolitikapogovorborut pahorpogovor o

Pogovor o

VEČ ...|7. 10. 2020
100. obletnica koroškega plebiscita

Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

100. obletnica koroškega plebiscita

Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

družbapolitikapogovorspominkomentarinfo

Pogovor o

100. obletnica koroškega plebiscita
Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.
VEČ ...|7. 10. 2020
100. obletnica koroškega plebiscita
Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.

Tone Gorjup

družbapolitikapogovorspominkomentarinfo

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 10. 2020
Kocjančičeva nagrada Bertu Pripcu - razstava koroški plebiscit Narodni muzej

Kocjančičeva nagrada Bertu Pripcu - razstava koroški plebiscit Narodni muzej

kultura

Kulturni utrinki

Kocjančičeva nagrada Bertu Pripcu - razstava koroški plebiscit Narodni muzej
VEČ ...|6. 10. 2020
Kocjančičeva nagrada Bertu Pripcu - razstava koroški plebiscit Narodni muzej

Jože Bartolj

kultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|5. 10. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov

S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov

S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

politikakomentardružba

Spoznanje več, predsodek manj

Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov
S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.
VEČ ...|5. 10. 2020
Prof. dr. Ernest Petrič o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov
S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.

Tone Gorjup

politikakomentardružba

Iz naših krajev

VEČ ...|12. 9. 2020
Kamnik, Pivka, Škofljica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se odpravili v Kamnik, Pivko in Škofljico. Vojaški muzej Pivka in država končno z dogovorom o sofinanciranju pri delovanju parka, kaj to pomeni za park smo vprašali direktorja Janka Boštjančiča. Z županom Občine Škofljica pa smo se pogovarjali o gradnji podružnične šole in tržnice. Pred nami pa je tudi pomemben jubilej, zato so v rojstni hiši generala Rudolfa Maistra v Kamniku ob stoletnici plebiscita na Koroškem odprli razstavo z naslovom „Tam pri Celovcu …“.

Kamnik, Pivka, Škofljica

V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se odpravili v Kamnik, Pivko in Škofljico. Vojaški muzej Pivka in država končno z dogovorom o sofinanciranju pri delovanju parka, kaj to pomeni za park smo vprašali direktorja Janka Boštjančiča. Z županom Občine Škofljica pa smo se pogovarjali o gradnji podružnične šole in tržnice. Pred nami pa je tudi pomemben jubilej, zato so v rojstni hiši generala Rudolfa Maistra v Kamniku ob stoletnici plebiscita na Koroškem odprli razstavo z naslovom „Tam pri Celovcu …“.

družbainfo

Iz naših krajev

Kamnik, Pivka, Škofljica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se odpravili v Kamnik, Pivko in Škofljico. Vojaški muzej Pivka in država končno z dogovorom o sofinanciranju pri delovanju parka, kaj to pomeni za park smo vprašali direktorja Janka Boštjančiča. Z županom Občine Škofljica pa smo se pogovarjali o gradnji podružnične šole in tržnice. Pred nami pa je tudi pomemben jubilej, zato so v rojstni hiši generala Rudolfa Maistra v Kamniku ob stoletnici plebiscita na Koroškem odprli razstavo z naslovom „Tam pri Celovcu …“.
VEČ ...|12. 9. 2020
Kamnik, Pivka, Škofljica
V tokratni oddaji Iz naših krajev smo se odpravili v Kamnik, Pivko in Škofljico. Vojaški muzej Pivka in država končno z dogovorom o sofinanciranju pri delovanju parka, kaj to pomeni za park smo vprašali direktorja Janka Boštjančiča. Z županom Občine Škofljica pa smo se pogovarjali o gradnji podružnične šole in tržnice. Pred nami pa je tudi pomemben jubilej, zato so v rojstni hiši generala Rudolfa Maistra v Kamniku ob stoletnici plebiscita na Koroškem odprli razstavo z naslovom „Tam pri Celovcu …“.

Alen Salihović

družbainfo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 9. 2020
Šfefan Pinter: Pred 100. obletnico plebiscita

Bližamo se stoti obletnici koroškega plebiscita (10. oktober). V oddaji smo predvajali odlomke predavanja zgodovinarja Štefana Pinterja, ki ga je imel na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah in kjer je predstavil propagandno gradivo iz časa plebiscita, ki ilustrira, iz katerih motivov so se ljudje tedaj odločali za Jugoslavijo ali za Avstrijo. V oddaji tudi novica o tem, da je dr. Edi Gobec iz Clevelanda prejel red za zasluge RS, obisku ministrice Jaklitsch pri škofu Štumpfu in odprtju prehoda Verica - Čepinci.

Šfefan Pinter: Pred 100. obletnico plebiscita

Bližamo se stoti obletnici koroškega plebiscita (10. oktober). V oddaji smo predvajali odlomke predavanja zgodovinarja Štefana Pinterja, ki ga je imel na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah in kjer je predstavil propagandno gradivo iz časa plebiscita, ki ilustrira, iz katerih motivov so se ljudje tedaj odločali za Jugoslavijo ali za Avstrijo. V oddaji tudi novica o tem, da je dr. Edi Gobec iz Clevelanda prejel red za zasluge RS, obisku ministrice Jaklitsch pri škofu Štumpfu in odprtju prehoda Verica - Čepinci.

inforojakikoroškaavstrija

Slovencem po svetu in domovini

Šfefan Pinter: Pred 100. obletnico plebiscita
Bližamo se stoti obletnici koroškega plebiscita (10. oktober). V oddaji smo predvajali odlomke predavanja zgodovinarja Štefana Pinterja, ki ga je imel na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah in kjer je predstavil propagandno gradivo iz časa plebiscita, ki ilustrira, iz katerih motivov so se ljudje tedaj odločali za Jugoslavijo ali za Avstrijo. V oddaji tudi novica o tem, da je dr. Edi Gobec iz Clevelanda prejel red za zasluge RS, obisku ministrice Jaklitsch pri škofu Štumpfu in odprtju prehoda Verica - Čepinci.
VEČ ...|6. 9. 2020
Šfefan Pinter: Pred 100. obletnico plebiscita
Bližamo se stoti obletnici koroškega plebiscita (10. oktober). V oddaji smo predvajali odlomke predavanja zgodovinarja Štefana Pinterja, ki ga je imel na letošnjem Novoletnem srečanju v Tinjah in kjer je predstavil propagandno gradivo iz časa plebiscita, ki ilustrira, iz katerih motivov so se ljudje tedaj odločali za Jugoslavijo ali za Avstrijo. V oddaji tudi novica o tem, da je dr. Edi Gobec iz Clevelanda prejel red za zasluge RS, obisku ministrice Jaklitsch pri škofu Štumpfu in odprtju prehoda Verica - Čepinci.

Matjaž Merljak

inforojakikoroškaavstrija

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|9. 8. 2020
32. Romanje treh Slovenij

Na Svetih Višarjah je preteklo nedeljo potekalo tradicionalno romanje matične, zamejske in zdomske Slovenije, ki ga organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Udeležence je uvodoma pozdravila ministrica Helena Jaklitsch, predavanje Koroški Slovenci ob 100-letnici plebiscita je imel predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, pridigo je imel msgr. Janez Puclje, pogovarjali smo se z Natalijo, ki je bila udeleženka Višarskih dnevov mladih.

32. Romanje treh Slovenij

Na Svetih Višarjah je preteklo nedeljo potekalo tradicionalno romanje matične, zamejske in zdomske Slovenije, ki ga organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Udeležence je uvodoma pozdravila ministrica Helena Jaklitsch, predavanje Koroški Slovenci ob 100-letnici plebiscita je imel predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, pridigo je imel msgr. Janez Puclje, pogovarjali smo se z Natalijo, ki je bila udeleženka Višarskih dnevov mladih.

inforojaki

Slovencem po svetu in domovini

32. Romanje treh Slovenij
Na Svetih Višarjah je preteklo nedeljo potekalo tradicionalno romanje matične, zamejske in zdomske Slovenije, ki ga organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Udeležence je uvodoma pozdravila ministrica Helena Jaklitsch, predavanje Koroški Slovenci ob 100-letnici plebiscita je imel predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, pridigo je imel msgr. Janez Puclje, pogovarjali smo se z Natalijo, ki je bila udeleženka Višarskih dnevov mladih.
VEČ ...|9. 8. 2020
32. Romanje treh Slovenij
Na Svetih Višarjah je preteklo nedeljo potekalo tradicionalno romanje matične, zamejske in zdomske Slovenije, ki ga organizirata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Udeležence je uvodoma pozdravila ministrica Helena Jaklitsch, predavanje Koroški Slovenci ob 100-letnici plebiscita je imel predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof, pridigo je imel msgr. Janez Puclje, pogovarjali smo se z Natalijo, ki je bila udeleženka Višarskih dnevov mladih.

Matjaž Merljak

inforojaki

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Dr. Ernest Petrič

Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

komentarpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Ernest Petrič
Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...
VEČ ...|3. 8. 2020
Dr. Ernest Petrič
Tokrat so bili v osredju oddaje rojaki v sosednjih državah. Razlog za to je bila 100. obletnica požiga narodnega doma v Trstu in njegova vrnitev slovenski skupnosti, pa tudi bližnja 100. obletnica koroškega plebiscita. Gost se je dotakni tudi odgovornosti matične domovine do naših narodnih manjšin. Komentiral je trenutno stanje v EU, ki je dobila sklad za okrevanje in proračun za prihodnjih sedem let ...

Tone Gorjup

komentarpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 8. 2020
32. Romanje treh Slovenij - predavanje Janka Krištofa

Koroški Slovenci ob 100-letnici plebiscita - Janko Krištof je duhovnik na avstrijskem Koroškem, župnik v Bilčovsu in dekan ter predsednik Krščanske kulturne zveze

32. Romanje treh Slovenij - predavanje Janka Krištofa

Koroški Slovenci ob 100-letnici plebiscita - Janko Krištof je duhovnik na avstrijskem Koroškem, župnik v Bilčovsu in dekan ter predsednik Krščanske kulturne zveze

info

Informativni prispevki

32. Romanje treh Slovenij - predavanje Janka Krištofa
Koroški Slovenci ob 100-letnici plebiscita - Janko Krištof je duhovnik na avstrijskem Koroškem, župnik v Bilčovsu in dekan ter predsednik Krščanske kulturne zveze
VEČ ...|3. 8. 2020
32. Romanje treh Slovenij - predavanje Janka Krištofa
Koroški Slovenci ob 100-letnici plebiscita - Janko Krištof je duhovnik na avstrijskem Koroškem, župnik v Bilčovsu in dekan ter predsednik Krščanske kulturne zveze

Matjaž Merljak

info

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 7. 2020
Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.

Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije

V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.

kulturaslikarstvoilustracijamuzej1920

Kulturni utrinki

Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.
VEČ ...|28. 7. 2020
Umrla slikarka Melita Vovk, razstava 1920 v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
V 93. letu je umrla akademska slikarka in častna občanka Občine Bled Melita Vovk. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, risbi, ilustraciji, scenografiji, kostumografiji in karikaturi. Leta 1953 je z drugimi slikarji osnovala Grupo 53. Skupaj je ilustrirala več kot 80 knjig, med drugim kot prva pravljico Juri Muri v Afriki. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so pripravili razstavo o letu 1920, ko so se zvrstili za slovensko območje izjemno pomembni politični dogodki: mirovni pogodbi z Madžarsko (trianonska) in Italijo (rapalska), koroški plebiscit, razmah protislove(a)nskega gibanja v Italiji in požig Narodnega doma v Trstu, menjavanju valute iz krone v dinar, stavkovni val železničarjev, prvi uradni obisk prestolonaslednika Aleksandra Karadžordževića in drugi.

Marjan Bunič

kulturaslikarstvoilustracijamuzej1920

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 1. 2020
Dr. Janez Juhant o Dražgošah, Rupnikovem procesu in potrebi po redefiniciji zgodovine

V tokratni oddaji smo ponovno gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta, s katerim smo pogledali v leto, ki je pred nami, saj je to leto, ko praznujemo 30. obletnico plebiscita, na katerem smo se izrekli za samostojno Slovenijo. Spregovorili smo tudi o demokratičnih standardih v današnjem času.

Dr. Janez Juhant o Dražgošah, Rupnikovem procesu in potrebi po redefiniciji zgodovine

V tokratni oddaji smo ponovno gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta, s katerim smo pogledali v leto, ki je pred nami, saj je to leto, ko praznujemo 30. obletnico plebiscita, na katerem smo se izrekli za samostojno Slovenijo. Spregovorili smo tudi o demokratičnih standardih v današnjem času.

družbapolitikapogovor

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Janez Juhant o Dražgošah, Rupnikovem procesu in potrebi po redefiniciji zgodovine
V tokratni oddaji smo ponovno gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta, s katerim smo pogledali v leto, ki je pred nami, saj je to leto, ko praznujemo 30. obletnico plebiscita, na katerem smo se izrekli za samostojno Slovenijo. Spregovorili smo tudi o demokratičnih standardih v današnjem času.
VEČ ...|13. 1. 2020
Dr. Janez Juhant o Dražgošah, Rupnikovem procesu in potrebi po redefiniciji zgodovine
V tokratni oddaji smo ponovno gostili teologa in filozofa dr. Janeza Juhanta, s katerim smo pogledali v leto, ki je pred nami, saj je to leto, ko praznujemo 30. obletnico plebiscita, na katerem smo se izrekli za samostojno Slovenijo. Spregovorili smo tudi o demokratičnih standardih v današnjem času.

Tanja Dominko

družbapolitikapogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|4. 12. 2019
Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado

Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

demosobletnicainfopolitikaizobraževanjespomin

Informativni prispevki

Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado
Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.
VEČ ...|4. 12. 2019
Tri desetletja od ustanovitve koalicije, ki je vodila osamosvojitveno vlado
Mineva 30 let od ustanovitve Demosa - koalicije demokratično izvoljenih strank, ki je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagala in prevzela vodenje prve slovenske vlade. Ta pa je bila nato gonilna sila slovenskega plebiscita in osamosvojitve. V predsedniški palači je ponedeljek potekal sprejem v počastitev te obletnice. Govorniki so izpostavili pomen dialoga med strankami za to, da je prišlo do osamosvojitve. Slavnostna govornika na sprejemu pri predsedniku republike Borutu Pahorju sta bila člana tedanjega predsedstva Demosa Hubert Požarnik in Matjaž Šinkovec. V prispevku lahko prisluhnete nekaj njunim poudarkom, in poudarku predsednika države Pahorja, nato pa še pogovoru s poslancem Demosa Antonom Tomažičem.

Alen Salihović

demosobletnicainfopolitikaizobraževanjespomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!

Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.
VEČ ...|29. 5. 2019
Mesec maj v zgodovini Slovencev – kdor ima preteklost, ima prihodnost!
Maj je mesec kot vsi drugi, res pa je, da so se v tem mesecu v slovenski novejši zgodovini zgodile nekatere stvari, ki so se kasneje izkazale kot usodne.Peticija za Združeno SlovenijoNa celjski železniški postaji so se predstavniki dunajske Slovenije, nekakšnega takratnega vrhovnega slovenskega predstavništva, maja 1848. leta srečali z južnoštajerskimi narodnjaki. Ti so potem najbolj množično med vsemi Slovenci podpisovali peticijo za Združeno Slovenijo. Z njo so takratnim nemškim sodržavljanom in vsej ostali javnosti monarhije sporočili nič drugega kot to, da želijo biti narod kot vsi drugi, ki bodo imeli pravico in možnost v zahtevani Sloveniji živeti po slovensko. Poudarjali so, da v celoti podpirajo revolucijo, da nikomur ne želijo nič slabega. Želijo zgolj in samo biti in ostati Slovenci.Slovenski narodni program, ki se je oblikoval v prvi polovici 19. stoletja in je bil prvič javno predstavljen spomladi 1848. leta, je postal trajna politična opredelitev Slovencev. Je politično najbolj povezovalna vsebina slovenskega bitja in žitja. Sprejeli in priznavali in so jo tako levi kot desni. Zgodovina več kot poldrugega stoletja nam je dokazala, da lahko narod razglaša in uresničuje svoje temeljne pravice le v demokraciji.Majsko taborsko gibanjeMaja 1869, to se pravi pred 150. leti, so bili v Sloveniji kar trije tabori: v Sevnici, na Kalcu na Notranjskem in v Vižmarjih, kjer se je zbralo okoli 30. 000 ljudi. V bistvu so avstrijski in posredno mednarodni javnosti sporočili, da še vedno vztrajajo na zamisli iz 1848. leta. Veličina taborov ni samo v potrjevanju ideje Združene Slovenije, ampak tudi v sporočilu, da nobena politična ureditev, mišljen je takratni parlamentarizem, ki je samo nekaterim dajal volilno pravico, ni nad splošno narodno voljo, nad ljudsko suverenostjo.Organizatorji slovenskih taborov so si posebno prizadevali, da so se jih udeleževale tudi ženske, mladi in starejši. Prihajali so vsi Slovenci od dekle in viničarja do slovenskega graščaka, kajti ko gre za temeljna eksistencialna vprašanja, imajo pravico vsi govoriti in izražati svojo voljo. Takrat ostajajo samo Slovenci in neslovenci. Nihče ne more in ne sme temeljnega nacionalnega interesa, to pa je življenje na podlagi lastne in najširše narodne kulture, privatizirati ali podrediti lastni ideologiji ali stranki.Majniška deklaracija 1917Z majniško deklaracijo leta 1917 so Slovenci takratnim neslovenskim sodržavljanom povedali, da so obupali nad možnostjo iskanja narodnega preživetja v dotakratni državni obliki. Izcimilo se je, tudi zaradi mednarodnih okoliščin in konca I. svetovne vojne, da je to postala karadjordjevska Jugoslavija. Zaradi Londonskega pakta in kasneje koroškega plebiscita, je bila, kljub temu, da se je po tisoč letih upravnopolitično združilo tudi Prekmurje, daleč od slovenskih sanj in narodnih pravic. Ne glede na vse, pa je takrat prvič v javnost tudi uradno vstopila Slovenija kot državna enota. Leta 1919 smo dobili slovensko univerzo, ki so jo zahtevali že 1848. leta in še vrsto inštitucij, ki so nam dale upanje dolgoročnega preživetja.Maj 1945 pomeni predvsem konec svetovnega pobijanjaPogledi na maj 1945 so zaradi njegovega krvavega nadaljevanja med Slovenci različni, ni pa mogoče zanikati velikega pomena konca svetovnega pobijanja, obdobja, v katerem so nam okupatorji namenjali narodno smrt. Med II. svetovno vojno se med Slovenci temeljni idejni nasprotniki niso zavzemali za slovensko samostojno državo, ampak za različno notranjepolitično ureditev in značaj povojne Jugoslavije. Vsak je v njej iskal svojo zamisel uresničevanja slovenske prihodnosti.Nova Jugoslavija v mnogem ni uresničila številnih pričakovanj njenih državljanov in Slovencev posebej. Nihče ne more zanikati gospodarskega in socialnega napredka. Toda tega realno lahko ocenjujemo samo v primerjavi z napredkom sosednjih Avstrijcev in Italijanov. Dejstvo je, da smo za njimi čedalje bolj stopnjevano zaostajali. Danes je vsakemu Slovencu bolj ali manj jasno, da je bil največji greh povojne Jugoslavije podcenjevanje tehnološkega razvoja in človeškega potenciala, zaradi katerih je blizu sto tisoč Slovencev odšlo na, kot smo takrat rekli, začasno delo v tujini. Danes nam jih povsod primanjkuje.Majniška deklaracija 1989 – odločitev za lastno državoZaradi gospodarskih in socialnih težav in izjemnega naraščanja vpliva nedemokratičnih pogledov in zahtev so morali Slovenci svojo dotedanjo zgodovino temeljito preanalizirati in pretehtati ter se odločiti za tisto, kar ja za vsak dozorel in samozavesten narod osnovno: lastna država. Že na mirovnih pogajanjih po I. svetovni vojni je bilo delu slovenskih udeležencev jasno, da narod brez lastne države nima dolgoročne perspektive. Res pa je, da jo lahko rešuje le v okviru globalnih mednarodnih sprememb. Po I. in II. svetovni vojni so bile zamujene oziroma Slovenci zaradi nepripravljenosti niso imeli realnih možnosti za uresničitev samostojnosti, ob evropskem zlomu komunizma ob koncu osemdesetih let, pa so se te ponudile. Naklonjene so ji bile tako domače kot mednarodne razmere. Slovenci kot dozorel narod jih niso zamudili.Majniška deklaracija, ki jo je sestavil del vodilnih slovenskih izobražencev tistega časa, je zahtevala suvereno državo slovenskega naroda, ki bo slonela na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem in takšni družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije. Svojo množično podporo je dobila najprej s podpisi, nato z plebiscitno odločitvijo 23. decembra 1990 in uresničitvijo z razglasitvijo neodvisne, demokratične in samostojne Republike 26. junija 1991. leta. Proces, začet v pomladi narodov 1848 se je po stopetdesetih letih končal. Žal ni zajel vse Slovenije in vseh Slovencev.Samostojna slovenska država je v mnogih vsebinskih ciljih še daleč od svoje uresničitve. Očitno ta zahteva veliko več časa, kot so mnogi pričakovali. Njena najboljša popotnica je v tem, da ni nastala iz sovraštva proti komur koli, ampak samo na podlagi želje po demokraciji in pravice živeti v Sloveniji po slovensko.

dr. Stane Granda

časnikkomentarslovenijadomoljubjevolitve

Komentar Časnik.si

VEČ ...|2. 1. 2019
Franci Feltrin: Je sovražni govor tudi resnica o čudežu velike enotnosti, ki nam je prinesla samostojnost?

Ko smo aprila leta 1990 Slovenci in državljani Slovenije prvič po drugi svetovni vojni, odšli na večstrankarske volitve, je na njih zmagala koalicija pomladnih strank, združena pod skupnim imenom DEMOS. Resnica je, da so v letih 1990/91 bile vse stranke levice v opoziciji ter so sprejemanju številnih zakonov, nujno potrebnih za slovensko samostojnost, v večini nasprotovale, zato ni jasno, zakaj nekateri skušajo osamosvojitveni čas in tudi dogodke, izničiti, zasluge pa pripisati akterjem iz komunistične elite. Je to sovražni govor?

Franci Feltrin: Je sovražni govor tudi resnica o čudežu velike enotnosti, ki nam je prinesla samostojnost?

Ko smo aprila leta 1990 Slovenci in državljani Slovenije prvič po drugi svetovni vojni, odšli na večstrankarske volitve, je na njih zmagala koalicija pomladnih strank, združena pod skupnim imenom DEMOS. Resnica je, da so v letih 1990/91 bile vse stranke levice v opoziciji ter so sprejemanju številnih zakonov, nujno potrebnih za slovensko samostojnost, v večini nasprotovale, zato ni jasno, zakaj nekateri skušajo osamosvojitveni čas in tudi dogodke, izničiti, zasluge pa pripisati akterjem iz komunistične elite. Je to sovražni govor?

sovražni govordemosplebiscitdomovinapolitika

Komentar Časnik.si

Franci Feltrin: Je sovražni govor tudi resnica o čudežu velike enotnosti, ki nam je prinesla samostojnost?
Ko smo aprila leta 1990 Slovenci in državljani Slovenije prvič po drugi svetovni vojni, odšli na večstrankarske volitve, je na njih zmagala koalicija pomladnih strank, združena pod skupnim imenom DEMOS. Resnica je, da so v letih 1990/91 bile vse stranke levice v opoziciji ter so sprejemanju številnih zakonov, nujno potrebnih za slovensko samostojnost, v večini nasprotovale, zato ni jasno, zakaj nekateri skušajo osamosvojitveni čas in tudi dogodke, izničiti, zasluge pa pripisati akterjem iz komunistične elite. Je to sovražni govor?
VEČ ...|2. 1. 2019
Franci Feltrin: Je sovražni govor tudi resnica o čudežu velike enotnosti, ki nam je prinesla samostojnost?
Ko smo aprila leta 1990 Slovenci in državljani Slovenije prvič po drugi svetovni vojni, odšli na večstrankarske volitve, je na njih zmagala koalicija pomladnih strank, združena pod skupnim imenom DEMOS. Resnica je, da so v letih 1990/91 bile vse stranke levice v opoziciji ter so sprejemanju številnih zakonov, nujno potrebnih za slovensko samostojnost, v večini nasprotovale, zato ni jasno, zakaj nekateri skušajo osamosvojitveni čas in tudi dogodke, izničiti, zasluge pa pripisati akterjem iz komunistične elite. Je to sovražni govor?

Franci Feltrin

sovražni govordemosplebiscitdomovinapolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 12. 2018
Igor Podbrežnik - Plebiscit za samostojno slovenijo

Na današnji dan pred 28 leti smo imeli v takratni skupščini Republike Slovenije slovesno razglasitev rezultatov plebiscita za samostojno slovenijo. Jugoslavije ni bilo več.

Igor Podbrežnik - Plebiscit za samostojno slovenijo

Na današnji dan pred 28 leti smo imeli v takratni skupščini Republike Slovenije slovesno razglasitev rezultatov plebiscita za samostojno slovenijo. Jugoslavije ni bilo več.

politikaspominkomentar

Komentar Časnik.si

Igor Podbrežnik - Plebiscit za samostojno slovenijo
Na današnji dan pred 28 leti smo imeli v takratni skupščini Republike Slovenije slovesno razglasitev rezultatov plebiscita za samostojno slovenijo. Jugoslavije ni bilo več.
VEČ ...|26. 12. 2018
Igor Podbrežnik - Plebiscit za samostojno slovenijo
Na današnji dan pred 28 leti smo imeli v takratni skupščini Republike Slovenije slovesno razglasitev rezultatov plebiscita za samostojno slovenijo. Jugoslavije ni bilo več.

Igor Podbrežnik

politikaspominkomentar

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|21. 1. 2021
Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

Kam po osnovni in srednji šoli?

V Svetovalnici smo se posvetili mladim, ki se na enem od križišč svoje poti sprašujejo, kako in kje zastaviti svojo poklicno pot. Kako bodo v trenutnih razmerah izpeljani informativni dnevi in na kaj naj bodo v teh okoliščinah pozorni mladi pred svojo izbiro? Z nami je bila karierna svetovalka Nataša Hanuna.

Blaž Lesnik

svetovanjemladiizobraževanje

Komentar tedna

VEČ ...|15. 1. 2021
Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec: Anarho-libertaren totalitarizem na pohodu

Rešitev iz sedanje situacije nikakor ni znana. Manevrskih scenarijev je več. Morda je tudi Erjavec samo slamnati kandidat. Dovolj žalostno za katero koli stranko je, če ne more ponuditi mandatarja. Takšne stranke so za odpad. In če bi dobili neko tako koalicijo, kot je bila Šarčeva, bi še enkrat izgubljali čas in država bi drsela v prazno, kot je to bilo videno v prvem delu tega mandata …

Ivan Štuhec

komentarpolitikadružba

Moja zgodba

VEČ ...|17. 1. 2021
Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Vidovska planota

V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.

Dr. Jože Možina: Slovenski razkol - Vidovska planota

V oddaji Moja zgodba je bil z nami novinar in zgodovinar dr. Jože Možina. Ob njegovi knjigi Slovenski razkol smo tokrat predstavili začetke revolucije in upor proti njej na Vidovski planoti. Tam so se prebivalci najprej uprli revolucionarnemu nasilju. Žal pa njihov upor ni bil uspešen, bilo pa je precej nedolžnih žrtev, ki so jih povzročili tako partizani, kot v represalijah tudi italijanski okupartorji.

Jože Bartolj

Jože MožinaSlovenski razkolVidovska planota

Slovenski mučenci 20. stoletja

VEČ ...|26. 4. 2020
P. Kerubin Tušek

P. Kerubin Tušek

Jože Bartolj

duhovnostpolitika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 1. 2021
Černetova nagrada 2020 in 25-letnica Novega glasa

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let. 

Černetova nagrada 2020 in 25-letnica Novega glasa

Pogovarjali smo se z organistinjo in zborovodjo rojanskega zbora Zulejko Devetak, ki je prejela Černetovo nagrado 2020 in Jurijem Paljkom, odgovornim urednikom zamejskega tednika Novi glas, ki izhaja 25 let. 

Matjaž Merljak

rojaki

Zgodbe za otroke

VEČ ...|19. 1. 2021
S kačo se je oženil

Začetek pravljice je tak, kot začetek mnogih pred njo: »Neki kmet je imel tri sinove … » Nadaljevanje zgodbe pa je precej nenavadno, zapletov polno in s srečnim koncem.

S kačo se je oženil

Začetek pravljice je tak, kot začetek mnogih pred njo: »Neki kmet je imel tri sinove … » Nadaljevanje zgodbe pa je precej nenavadno, zapletov polno in s srečnim koncem.

Jure Sešek

Zgodbe za otrokeotrociotrokzgodbezgodbaslovenskoslovenskepravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 1. 2021
Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021

Dr. Urška Perenič o Jurčičevem letu 2021

Jože Bartolj

kulturaUrška PereničJurčičevo leto

Komentar Družina

VEČ ...|21. 1. 2021
Jože Plut: O (ne)konstruktivnosti

Čeprav bi bilo v tem trenutku verjetno bolj odmevno pisati o sestavljanju in prestavljanju (ne)konstruktivne nezaupnice, pa se obrnimo v življenje naših družin, župnij in duhovnikov (župnikov).

Jože Plut: O (ne)konstruktivnosti

Čeprav bi bilo v tem trenutku verjetno bolj odmevno pisati o sestavljanju in prestavljanju (ne)konstruktivne nezaupnice, pa se obrnimo v življenje naših družin, župnij in duhovnikov (župnikov).

Jože Plut

komentar

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 1. 2021
Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Box to go - škatla kulinaričnega doživetja

Zaradi virusa se je marsikaj spremenilo, med drugim so bila številna podjetja primorana k iskanju novega, tako so z zgodbo škatel za na pot: Box to go naredili novo zgodbo tudi pri podjetju Vivo catering. Z Jernejo Kamnikar, direktorico smo govorili o razvoju ideje. 

Nataša Ličen

inovativnostkulinarikapodjetnostgospodarstvo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|21. 1. 2021
Teleta s plaščki?

Verjetno ste na kakšni večji kmetiji že videli, da so v teh mrzlih dneh teleta ogrnjena s plašči. Predvsem starejši kemtje to označujejo za novo modo, mlajši pa vedo, da je svež zunanji zrak, brez klic bolezni, ki so marsikdaj prisotne v hlevu predpogoj dobrega zdravja telet. Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja pravi, da teleta sicer dobro prenašajo nižje temperature a v mrazu porabijo tudi več energije

Teleta s plaščki?

Verjetno ste na kakšni večji kmetiji že videli, da so v teh mrzlih dneh teleta ogrnjena s plašči. Predvsem starejši kemtje to označujejo za novo modo, mlajši pa vedo, da je svež zunanji zrak, brez klic bolezni, ki so marsikdaj prisotne v hlevu predpogoj dobrega zdravja telet. Anton Darovic iz Govedorejskega poslovnega združenja pravi, da teleta sicer dobro prenašajo nižje temperature a v mrazu porabijo tudi več energije

Robert Božič

kmetijstvospomin