Okoli 140 gledaliških igralcev in lutkarjev ter njihovih mentorjev se je letos mudilo v Ankaranu na Gledališki in lutkovni delavnici Krščanske kulturne zveze iz Celovca. Potekala je že petdesetič, že vrsto let jo spremlja tudi Breda Varl, ki je zelo vpeta v lutkarstvo na Koroškem. V tistih daljnih 70-ih letih, ko je takratni tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier začel nagovarjat starše, nekateri temu niso bili naklonjeni. Pevski zbor je bil še sprejemljiv, za marsikoga pa kaj drugega pa skoraj več ne. A veste, poklic v umetnosti pred 50 leti ni bil socialno oz. preživetveno sprejemljiv. Gledališka delavnica nudi kreativnost na številnih področjih. Takega programa, kot se je začel pred 50 leti, jaz Sloveniji ne vidim. So delavnice, dogaja se marsikaj, ampak tukaj je kompleksno.

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju. 

Sto otrok, dva tedna, štirinajst umetnikov in umetnic, dvanajst spremljevalk in spremljevalcev, tradicija od leta 1979. Že 45 let v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta se komenda na Rebrci pri Železni Kapli napolni z otroki iz Roža, Podjune, Maribora, Celovca in Dunaja. Otroci, spremljevalci in umetniki pa jo v hipu spremenijo v kraj srečanja, prijateljstva, prisrčnosti, kreativnosti in izjemne energije. Rdeča nit letošnjega umetniškega tedna je bilo „voda“. Bodi kot voda: voda jasnih misli in globokih občutkov, voda, ki divje vrtinči in se razliva od veselja ter prekipeva od prijateljstva in ljubezni! Otroci so ustvarjali ves teden s strokovnimi umetniki, izdelali svoje lutke, vadili petje in ples, da so se ob koncu tedna predstavili s produkcijo staršem in širšemu občinstvu. Poleg tega so pa so v likovnih in rokodelskih delavnicah pod strokovnim mentorstvom priznanih umetnikov in umetnic spoznali razne tehnike in ustvarili čudovite umetnine, ki bodo krasile njihove domače hiše.

Učinkovitost je vtkana v vsaka naša prizadevanja. Kako svojo kreativnost živi Aljoša Bagola, kako se je znašel v centrifugi nenehnih izboljšav in uspehov, ki so ga nezavedno obtežili tudi s potrebo po preseganju doseženega? Katere vrednote in okolje, v katerem je rasel, so ga obdržali na trdnih tleh, da mu jih veter nagrad ni spodnesel?, smo med drugim slišali v pogovoru, ki smo ga ponovili. 

Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom. 

Medtem ko nas kaos ogroža s slutnjo nestabilnosti in tesnobe, nas lahko red, če je pretiran, otopi, da se odpovemo radovednosti, kreativnosti, življenjski energiji in se podredimo. Predstavili smo nekaj odlomkov iz petega poglavja Petersonove knjige, ki je izšla pri založbi Družina.