Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 3. 2025
Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

izobraževanjepogovordružba

Ni meje za dobre ideje

Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

VEČ ...|20. 3. 2025
Nik Škrlec: Kreativnost osrečuje

Če imamo ljudje možnost ustvarjanja na področjih, ki so nam blizu, nas to lahko zelo osrečuje. Kreativnost je ena od pomembnih temeljev zadovoljstva. O tem smo na Mednarodni dan sreče, ki ga obeležujemo 20. marca, govorili z Nikom Škrlecem, enim od ambasadorjev projekta Lahko.si Andragoškega centra Republike Slovenije. Nik je znan po širini zanimanj, po učenju vedno novih in novih veščin ter po rednih udeležbah na tekmovanju v recitaciji števila pi.   

Nataša Ličen

izobraževanjepogovordružba

Svetovalnica

VEČ ...|6. 2. 2025
Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

kreativnostustvarjalnostpisanjebranjekulturaosebni razvoj

Svetovalnica

Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

VEČ ...|6. 2. 2025
Zakaj razvijati ustvarjalno pisanje?

Pred Prešernovim dnevom smo se vprašali, kako v času razmaha umetne inteligence razvijati ustvarjalnost. Posebej smo se ustavili pri pisanju, razmišljali smo o tem, ali obstajajo kakšne zakonitosti, kako odpreti vrata muzi in zakaj bi se kreativnega pisanja sploh lotili. Naš sogovornik je bil vodja delavnic ter avtor dramskih besedil Rok Sanda.

Blaž Lesnik

kreativnostustvarjalnostpisanjebranjekulturaosebni razvoj

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|21. 1. 2025
Franc Kattnig je prejemnik 46. Tischlerjeve nagrade

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju

Franc Kattnig je prejemnik 46. Tischlerjeve nagrade

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

Franc Kattnig je prejemnik 46. Tischlerjeve nagrade

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju

VEČ ...|21. 1. 2025
Franc Kattnig je prejemnik 46. Tischlerjeve nagrade

Slovesnost, ki je včeraj potekala v Celovcu, sta pripravila Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Njegov predsednik dr. Zdravko Inzko je že uvodoma dejal, da so mu jo zaradi zadržanosti iz zdravstvenih razlogov izročili pred dnevi v njegovem rodnem Rožeku. Podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik je podčrtala eno do zaslug nagrajenca - kako je s somišljenikoma Nužejem Tolmajerjem in Jankom Zerzerjem sestavljal predloge in utemeljitev za statut Tischlerjeve nagrade. Dolgoletnega direktorja založbe Mohorjeve družine je orisal Hanzi Filipič: Če bi moral na hitro povedati, kaj je za Franca Kattniga značilno, mi med prvimi pridejo na misel ljubezen do slovenske besede, ljubezen do kulture, umetnosti in knjige, duhovitost, domiselnost, kreativnost, iniciativnost, humor. Med nemško govorečimi je znan pod vzdevkom Ideen-Franz. Za glasbeni del programa je poskrbela moška vokalna skupina Svrž. Na sinočnji slovesnosti v Celovcu so razglasili tudi zmagovalko letošnjega govorniškega natečaja za mlade. To je postala Lea Globočnik, dijakinja dvojezične trgovske akademije, sicer pa prihaja z Gorenjske. Na ogled je bila tudi potujoča razstava o dr. Jošku Tischlerju

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 8. 2024
Teden mladih umetnikov

Sto otrok, dva tedna, štirinajst umetnikov in umetnic, dvanajst spremljevalk in spremljevalcev, tradicija od leta 1979. Že 45 let v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta se komenda na Rebrci pri Železni Kapli napolni z otroki iz Roža, Podjune, Maribora, Celovca in Dunaja. Otroci, spremljevalci in umetniki pa jo v hipu spremenijo v kraj srečanja, prijateljstva, prisrčnosti, kreativnosti in izjemne energije. Rdeča nit letošnjega umetniškega tedna je bilo „voda“. Bodi kot voda: voda jasnih misli in globokih občutkov, voda, ki divje vrtinči in se razliva od veselja ter prekipeva od prijateljstva in ljubezni! Otroci so ustvarjali ves teden s strokovnimi umetniki, izdelali svoje lutke, vadili petje in ples, da so se ob koncu tedna predstavili s produkcijo staršem in širšemu občinstvu. Poleg tega so pa so v likovnih in rokodelskih delavnicah pod strokovnim mentorstvom priznanih umetnikov in umetnic spoznali razne tehnike in ustvarili čudovite umetnine, ki bodo krasile njihove domače hiše.

Teden mladih umetnikov

Sto otrok, dva tedna, štirinajst umetnikov in umetnic, dvanajst spremljevalk in spremljevalcev, tradicija od leta 1979. Že 45 let v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta se komenda na Rebrci pri Železni Kapli napolni z otroki iz Roža, Podjune, Maribora, Celovca in Dunaja. Otroci, spremljevalci in umetniki pa jo v hipu spremenijo v kraj srečanja, prijateljstva, prisrčnosti, kreativnosti in izjemne energije. Rdeča nit letošnjega umetniškega tedna je bilo „voda“. Bodi kot voda: voda jasnih misli in globokih občutkov, voda, ki divje vrtinči in se razliva od veselja ter prekipeva od prijateljstva in ljubezni! Otroci so ustvarjali ves teden s strokovnimi umetniki, izdelali svoje lutke, vadili petje in ples, da so se ob koncu tedna predstavili s produkcijo staršem in širšemu občinstvu. Poleg tega so pa so v likovnih in rokodelskih delavnicah pod strokovnim mentorstvom priznanih umetnikov in umetnic spoznali razne tehnike in ustvarili čudovite umetnine, ki bodo krasile njihove domače hiše.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Teden mladih umetnikov

Sto otrok, dva tedna, štirinajst umetnikov in umetnic, dvanajst spremljevalk in spremljevalcev, tradicija od leta 1979. Že 45 let v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta se komenda na Rebrci pri Železni Kapli napolni z otroki iz Roža, Podjune, Maribora, Celovca in Dunaja. Otroci, spremljevalci in umetniki pa jo v hipu spremenijo v kraj srečanja, prijateljstva, prisrčnosti, kreativnosti in izjemne energije. Rdeča nit letošnjega umetniškega tedna je bilo „voda“. Bodi kot voda: voda jasnih misli in globokih občutkov, voda, ki divje vrtinči in se razliva od veselja ter prekipeva od prijateljstva in ljubezni! Otroci so ustvarjali ves teden s strokovnimi umetniki, izdelali svoje lutke, vadili petje in ples, da so se ob koncu tedna predstavili s produkcijo staršem in širšemu občinstvu. Poleg tega so pa so v likovnih in rokodelskih delavnicah pod strokovnim mentorstvom priznanih umetnikov in umetnic spoznali razne tehnike in ustvarili čudovite umetnine, ki bodo krasile njihove domače hiše.

VEČ ...|22. 8. 2024
Teden mladih umetnikov

Sto otrok, dva tedna, štirinajst umetnikov in umetnic, dvanajst spremljevalk in spremljevalcev, tradicija od leta 1979. Že 45 let v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta se komenda na Rebrci pri Železni Kapli napolni z otroki iz Roža, Podjune, Maribora, Celovca in Dunaja. Otroci, spremljevalci in umetniki pa jo v hipu spremenijo v kraj srečanja, prijateljstva, prisrčnosti, kreativnosti in izjemne energije. Rdeča nit letošnjega umetniškega tedna je bilo „voda“. Bodi kot voda: voda jasnih misli in globokih občutkov, voda, ki divje vrtinči in se razliva od veselja ter prekipeva od prijateljstva in ljubezni! Otroci so ustvarjali ves teden s strokovnimi umetniki, izdelali svoje lutke, vadili petje in ples, da so se ob koncu tedna predstavili s produkcijo staršem in širšemu občinstvu. Poleg tega so pa so v likovnih in rokodelskih delavnicah pod strokovnim mentorstvom priznanih umetnikov in umetnic spoznali razne tehnike in ustvarili čudovite umetnine, ki bodo krasile njihove domače hiše.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Via positiva

VEČ ...|8. 8. 2024
V vsakem je želja po kreativnosti

Učinkovitost je vtkana v vsaka naša prizadevanja. Kako svojo kreativnost živi Aljoša Bagola, kako se je znašel v centrifugi nenehnih izboljšav in uspehov, ki so ga nezavedno obtežili tudi s potrebo po preseganju doseženega? Katere vrednote in okolje, v katerem je rasel, so ga obdržali na trdnih tleh, da mu jih veter nagrad ni spodnesel?, smo med drugim slišali v pogovoru, ki smo ga ponovili. 

V vsakem je želja po kreativnosti

Učinkovitost je vtkana v vsaka naša prizadevanja. Kako svojo kreativnost živi Aljoša Bagola, kako se je znašel v centrifugi nenehnih izboljšav in uspehov, ki so ga nezavedno obtežili tudi s potrebo po preseganju doseženega? Katere vrednote in okolje, v katerem je rasel, so ga obdržali na trdnih tleh, da mu jih veter nagrad ni spodnesel?, smo med drugim slišali v pogovoru, ki smo ga ponovili. 

duhovnostpogovorodnosidružba

Via positiva

V vsakem je želja po kreativnosti

Učinkovitost je vtkana v vsaka naša prizadevanja. Kako svojo kreativnost živi Aljoša Bagola, kako se je znašel v centrifugi nenehnih izboljšav in uspehov, ki so ga nezavedno obtežili tudi s potrebo po preseganju doseženega? Katere vrednote in okolje, v katerem je rasel, so ga obdržali na trdnih tleh, da mu jih veter nagrad ni spodnesel?, smo med drugim slišali v pogovoru, ki smo ga ponovili. 

VEČ ...|8. 8. 2024
V vsakem je želja po kreativnosti

Učinkovitost je vtkana v vsaka naša prizadevanja. Kako svojo kreativnost živi Aljoša Bagola, kako se je znašel v centrifugi nenehnih izboljšav in uspehov, ki so ga nezavedno obtežili tudi s potrebo po preseganju doseženega? Katere vrednote in okolje, v katerem je rasel, so ga obdržali na trdnih tleh, da mu jih veter nagrad ni spodnesel?, smo med drugim slišali v pogovoru, ki smo ga ponovili. 

Nataša Ličen

duhovnostpogovorodnosidružba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 12. 2023
Dezziv - inovativna mehanska zavora invalidskih vozičkov

Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom

Dezziv - inovativna mehanska zavora invalidskih vozičkov

Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbapogovor

Ni meje za dobre ideje

Dezziv - inovativna mehanska zavora invalidskih vozičkov

Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom

VEČ ...|7. 12. 2023
Dezziv - inovativna mehanska zavora invalidskih vozičkov

Svetovni dan invalidov je tretji december, kar nas je pripeljalo do zgodbe družine Stakne in njihovega inovativnega podjetja Dezziv. Po nesreči njihovega sina so vsi vstopili v iskanje rešitev za njegovo čim boljšo vključenost v samostojno življenje, k temu so veliko prispevale tudi mehanske zavore, produkt njihovega razvoja in kreativnosti. Pogovarjali smo se z očetom, Jožefom Staknetom

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvodružbapogovor

Sol in luč

VEČ ...|8. 8. 2023
Jordan Peterson: Onkraj reda, še 12 pravil za življenje - 5. poglavje: Ne počnite tega, kar sovražite.

Medtem ko nas kaos ogroža s slutnjo nestabilnosti in tesnobe, nas lahko red, če je pretiran, otopi, da se odpovemo radovednosti, kreativnosti, življenjski energiji in se podredimo. Predstavili smo nekaj odlomkov iz petega poglavja Petersonove knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

Jordan Peterson: Onkraj reda, še 12 pravil za življenje - 5. poglavje: Ne počnite tega, kar sovražite.

Medtem ko nas kaos ogroža s slutnjo nestabilnosti in tesnobe, nas lahko red, če je pretiran, otopi, da se odpovemo radovednosti, kreativnosti, življenjski energiji in se podredimo. Predstavili smo nekaj odlomkov iz petega poglavja Petersonove knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

družbaodnosi

Sol in luč

Jordan Peterson: Onkraj reda, še 12 pravil za življenje - 5. poglavje: Ne počnite tega, kar sovražite.

Medtem ko nas kaos ogroža s slutnjo nestabilnosti in tesnobe, nas lahko red, če je pretiran, otopi, da se odpovemo radovednosti, kreativnosti, življenjski energiji in se podredimo. Predstavili smo nekaj odlomkov iz petega poglavja Petersonove knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

VEČ ...|8. 8. 2023
Jordan Peterson: Onkraj reda, še 12 pravil za življenje - 5. poglavje: Ne počnite tega, kar sovražite.

Medtem ko nas kaos ogroža s slutnjo nestabilnosti in tesnobe, nas lahko red, če je pretiran, otopi, da se odpovemo radovednosti, kreativnosti, življenjski energiji in se podredimo. Predstavili smo nekaj odlomkov iz petega poglavja Petersonove knjige, ki je izšla pri založbi Družina.

Tadej Sadar

družbaodnosi

Svetovalnica

VEČ ...|21. 4. 2023
Bi radi, da vas imajo ljudje radi?

21. april je Svetovni dan ustvarjalnosti in kreativnosti, zato smo z mag. Nastjo Mulej govorili, kako imeti ustvarjalni, čudoviti um? Kljub sodobnemu poudarku na fizičnem izgledu obstaja lažji način, če želimo biti zaželeni in uspešni, kot so diete ali kupovanje dragih oblačil. Kako se lahko naučimo takšnega načina razmišljanja, ki nas privede do boljših rezultatov, pa v pogovoru, ali v knjigi “Kako imeti čudoviti um?”

Bi radi, da vas imajo ljudje radi?

21. april je Svetovni dan ustvarjalnosti in kreativnosti, zato smo z mag. Nastjo Mulej govorili, kako imeti ustvarjalni, čudoviti um? Kljub sodobnemu poudarku na fizičnem izgledu obstaja lažji način, če želimo biti zaželeni in uspešni, kot so diete ali kupovanje dragih oblačil. Kako se lahko naučimo takšnega načina razmišljanja, ki nas privede do boljših rezultatov, pa v pogovoru, ali v knjigi “Kako imeti čudoviti um?”

svetovanjeodnosidružbapogovorsvetovanje

Svetovalnica

Bi radi, da vas imajo ljudje radi?

21. april je Svetovni dan ustvarjalnosti in kreativnosti, zato smo z mag. Nastjo Mulej govorili, kako imeti ustvarjalni, čudoviti um? Kljub sodobnemu poudarku na fizičnem izgledu obstaja lažji način, če želimo biti zaželeni in uspešni, kot so diete ali kupovanje dragih oblačil. Kako se lahko naučimo takšnega načina razmišljanja, ki nas privede do boljših rezultatov, pa v pogovoru, ali v knjigi “Kako imeti čudoviti um?”

VEČ ...|21. 4. 2023
Bi radi, da vas imajo ljudje radi?

21. april je Svetovni dan ustvarjalnosti in kreativnosti, zato smo z mag. Nastjo Mulej govorili, kako imeti ustvarjalni, čudoviti um? Kljub sodobnemu poudarku na fizičnem izgledu obstaja lažji način, če želimo biti zaželeni in uspešni, kot so diete ali kupovanje dragih oblačil. Kako se lahko naučimo takšnega načina razmišljanja, ki nas privede do boljših rezultatov, pa v pogovoru, ali v knjigi “Kako imeti čudoviti um?”

Nataša Ličen

svetovanjeodnosidružbapogovorsvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|29. 6. 2025
Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Lidija Dermastia Kovič 2 del

Slišali ste drugi del pričevanja članice Varnostno obveščevalne službe OF Lidije Dermastia Kovič. Pogovor z njo je bil posnet leta 1978, vodil pa ga je dr. Miloš Kobal prav tako nekdanji vosovec. Slišali smo opise nekaterih ilegalnih akcij proti resničnim ali domnevnim nasprotnikom Osvobodilne fronte med drugo svetovno vojno v Ljubljani. S komentarji v oddaji sodeluje znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikaDamjan HančičLidija Dermastia KovičMiloš KobalRevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v LjubljaniVOS OFVarnostno obveščevalna službavosovski likvidatorji

Duhovna misel

VEČ ...|6. 7. 2025
Kdaj bom umrl

Desetletni Jakob je imel zelo rad svojo šestletno sestro. Zelo se je ustrašil, ko je sestra padla s kolesa in si močno poškodoval žilo na ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Kdaj bom umrl

Desetletni Jakob je imel zelo rad svojo šestletno sestro. Zelo se je ustrašil, ko je sestra padla s kolesa in si močno poškodoval žilo na ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|30. 6. 2025
Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Gosta dr. Helena Jaklitsch in dr. Renato Podbersič

Gosta oddaje Spoznanje več, predsodek manj, sta bila zgodovinarja mlajše generacije dr. Renato Podbersič mlajši in dr. Helena Jaklitsch. Ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev, smo komentirali obeležitev teh dogodkov, se dotaknili pobude pokopa nepokopanih žrtev revolucije in omenili tudi nekatere izstopajoče dogodke, ki dajejo upanje za prihodnost.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičHelena Jaklitsch

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pojdite in učite

VEČ ...|6. 7. 2025
Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Obisk Madagaskarja

Sodelavca Slovenske Karitas in Misijonskega središča Slovenije Jana Lampe in Janko Pirc sta pred tedni obiskala Madagaskar. Povedala sta nam, kaj sta doživela, kaj ju je prevzelo in kako veliko delo opravljajo misijonarke in misijonarji. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonmadagaskarJana LampeJanko Pirc

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|6. 7. 2025
Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Mašniško posvečenje Matije Goloba in Ambroža Brezovška

Cerkev v Sloveniji se veseli dveh novomašnikov. Prav danes sta Matija Golob in Ambrož Brezovšek v domačih župnijah Šmartno pri Litiji in Vojnik obhajala novo mašo. Mašniški posvečenji sta bili pred tednom dni, prisluhnili smo, kakšno popotnico sta novomašnikoma dala nadškof Stanislav Zore in škof Stanislav Lipovšek. Prav smo pogledali še kakšen jubilej duhovništva. 

Rok Mihevc

duhovnostinfomašniško posvečenjematija golobambrož brezovšek

Kmetijska oddaja

VEČ ...|6. 7. 2025
Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Ciril Smrkolj o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje

Slišali ste, kaj Ciril Smrkolj meni o hitenju pri spreminjanju kmetijske zakonodaje in zapletih glede članstva v KGZS.

Robert Božič

kmetijstvonaravaKGZS

Spominjamo se

VEČ ...|6. 7. 2025
Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče