Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 8. 2018
Slovenci z najpreprostejšim sistemom logistike v Evropi

S področja logistike je Tim Potočnik iz Eurosenderja predstavil inovativno zgodbo, konkurenčno spletno platformo za pošiljanje paketov po Evropi.

Slovenci z najpreprostejšim sistemom logistike v Evropi

S področja logistike je Tim Potočnik iz Eurosenderja predstavil inovativno zgodbo, konkurenčno spletno platformo za pošiljanje paketov po Evropi.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Slovenci z najpreprostejšim sistemom logistike v Evropi
S področja logistike je Tim Potočnik iz Eurosenderja predstavil inovativno zgodbo, konkurenčno spletno platformo za pošiljanje paketov po Evropi.
VEČ ...|17. 8. 2018
Slovenci z najpreprostejšim sistemom logistike v Evropi
S področja logistike je Tim Potočnik iz Eurosenderja predstavil inovativno zgodbo, konkurenčno spletno platformo za pošiljanje paketov po Evropi.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|20. 7. 2018
Gnoj je zlato

Beti Vidmar, mikrobiologinja, na več področjih uspešna raziskovalka, trenutno za doktorski študij raziskuje razgradnjo keratinskih odpadkov, ki so v agroživilskem sektorju zelo problematični.

Gnoj je zlato

Beti Vidmar, mikrobiologinja, na več področjih uspešna raziskovalka, trenutno za doktorski študij raziskuje razgradnjo keratinskih odpadkov, ki so v agroživilskem sektorju zelo problematični.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Gnoj je zlato
Beti Vidmar, mikrobiologinja, na več področjih uspešna raziskovalka, trenutno za doktorski študij raziskuje razgradnjo keratinskih odpadkov, ki so v agroživilskem sektorju zelo problematični.
VEČ ...|20. 7. 2018
Gnoj je zlato
Beti Vidmar, mikrobiologinja, na več področjih uspešna raziskovalka, trenutno za doktorski študij raziskuje razgradnjo keratinskih odpadkov, ki so v agroživilskem sektorju zelo problematični.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|13. 7. 2018
Blejski sir, zgodba o uspehu lokalnega povezovanja

V ozadju vse bolj prepoznavne uspešne zgodbe blagovne znamke Blejski sir je sodelovanje in združevanje ljudi lokalnega območja Bleda in Gorij. Dvajset kmetov je vstopilo v skupno zgodbo domače tradicije in znanja sirarjev. Predstavil jo je Jože Mulej, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled.

Blejski sir, zgodba o uspehu lokalnega povezovanja

V ozadju vse bolj prepoznavne uspešne zgodbe blagovne znamke Blejski sir je sodelovanje in združevanje ljudi lokalnega območja Bleda in Gorij. Dvajset kmetov je vstopilo v skupno zgodbo domače tradicije in znanja sirarjev. Predstavil jo je Jože Mulej, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled.

izročiloizobraževanjeinovacije

Ni meje za dobre ideje

Blejski sir, zgodba o uspehu lokalnega povezovanja
V ozadju vse bolj prepoznavne uspešne zgodbe blagovne znamke Blejski sir je sodelovanje in združevanje ljudi lokalnega območja Bleda in Gorij. Dvajset kmetov je vstopilo v skupno zgodbo domače tradicije in znanja sirarjev. Predstavil jo je Jože Mulej, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled.
VEČ ...|13. 7. 2018
Blejski sir, zgodba o uspehu lokalnega povezovanja
V ozadju vse bolj prepoznavne uspešne zgodbe blagovne znamke Blejski sir je sodelovanje in združevanje ljudi lokalnega območja Bleda in Gorij. Dvajset kmetov je vstopilo v skupno zgodbo domače tradicije in znanja sirarjev. Predstavil jo je Jože Mulej, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd Bled.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjeinovacije

Svetovalnica

VEČ ...|12. 7. 2018
Moja zaposlitev

Poletje je sinonim za počitek in počitnice. A kljub temu je to tudi čas, ki je pomemben in po drugi strani tudi ugoden za iskanje počitniškega dela ali službe. Več ste slišali v svetovalnici, v kateri smo gostili Sando Jerman in Kristino s podjetja Moja zaposlitev.

Moja zaposlitev

Poletje je sinonim za počitek in počitnice. A kljub temu je to tudi čas, ki je pomemben in po drugi strani tudi ugoden za iskanje počitniškega dela ali službe. Več ste slišali v svetovalnici, v kateri smo gostili Sando Jerman in Kristino s podjetja Moja zaposlitev.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Moja zaposlitev
Poletje je sinonim za počitek in počitnice. A kljub temu je to tudi čas, ki je pomemben in po drugi strani tudi ugoden za iskanje počitniškega dela ali službe. Več ste slišali v svetovalnici, v kateri smo gostili Sando Jerman in Kristino s podjetja Moja zaposlitev.
VEČ ...|12. 7. 2018
Moja zaposlitev
Poletje je sinonim za počitek in počitnice. A kljub temu je to tudi čas, ki je pomemben in po drugi strani tudi ugoden za iskanje počitniškega dela ali službe. Več ste slišali v svetovalnici, v kateri smo gostili Sando Jerman in Kristino s podjetja Moja zaposlitev.

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjesvetovanje

Mladoskop

VEČ ...|12. 7. 2018
Počitniško duhovni tedni na Kaprijah in priprave na Svetovni dan mladih v Panami 2019

V Panami v Srednji Ameriki bo drugo leto januarja Svetovni dan mladih in srečanje s papežem Frančiškom. Podrobnosti je v oddaji predstavila Špela Pucelj, koordinatorica za srečanje v Sloveniji. Že vrsto let med počitnicami pri Skupnosti katoliške mladine pripravijo vsebinske tedne za skupine različnih starosti na dalmatinskem otoku Kaprije. Gre za drugačen poletni duhovni odmik, ob kristalno čistem morju, na otoku, kjer ni avtomobilov in je na sploh velik predah od hrupne civilizacije. O tem je govorila koordinatorica programa Kaprije pri SKAM-u Neža Repanšek.

Počitniško duhovni tedni na Kaprijah in priprave na Svetovni dan mladih v Panami 2019

V Panami v Srednji Ameriki bo drugo leto januarja Svetovni dan mladih in srečanje s papežem Frančiškom. Podrobnosti je v oddaji predstavila Špela Pucelj, koordinatorica za srečanje v Sloveniji. Že vrsto let med počitnicami pri Skupnosti katoliške mladine pripravijo vsebinske tedne za skupine različnih starosti na dalmatinskem otoku Kaprije. Gre za drugačen poletni duhovni odmik, ob kristalno čistem morju, na otoku, kjer ni avtomobilov in je na sploh velik predah od hrupne civilizacije. O tem je govorila koordinatorica programa Kaprije pri SKAM-u Neža Repanšek.

mladiizobraževanjeduhovnost

Mladoskop

Počitniško duhovni tedni na Kaprijah in priprave na Svetovni dan mladih v Panami 2019
V Panami v Srednji Ameriki bo drugo leto januarja Svetovni dan mladih in srečanje s papežem Frančiškom. Podrobnosti je v oddaji predstavila Špela Pucelj, koordinatorica za srečanje v Sloveniji. Že vrsto let med počitnicami pri Skupnosti katoliške mladine pripravijo vsebinske tedne za skupine različnih starosti na dalmatinskem otoku Kaprije. Gre za drugačen poletni duhovni odmik, ob kristalno čistem morju, na otoku, kjer ni avtomobilov in je na sploh velik predah od hrupne civilizacije. O tem je govorila koordinatorica programa Kaprije pri SKAM-u Neža Repanšek.
VEČ ...|12. 7. 2018
Počitniško duhovni tedni na Kaprijah in priprave na Svetovni dan mladih v Panami 2019
V Panami v Srednji Ameriki bo drugo leto januarja Svetovni dan mladih in srečanje s papežem Frančiškom. Podrobnosti je v oddaji predstavila Špela Pucelj, koordinatorica za srečanje v Sloveniji. Že vrsto let med počitnicami pri Skupnosti katoliške mladine pripravijo vsebinske tedne za skupine različnih starosti na dalmatinskem otoku Kaprije. Gre za drugačen poletni duhovni odmik, ob kristalno čistem morju, na otoku, kjer ni avtomobilov in je na sploh velik predah od hrupne civilizacije. O tem je govorila koordinatorica programa Kaprije pri SKAM-u Neža Repanšek.

Nataša Ličen

mladiizobraževanjeduhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|10. 7. 2018
Prleška gibanica

Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.

Prleška gibanica

Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Zakladi naše dediščine

Prleška gibanica
Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.
VEČ ...|10. 7. 2018
Prleška gibanica
Na radijskem srečanju s poslušalci in prijatelji, na avgustovskem srečanje PRO leta 2017 v lukarski deželi smo okušali številne dobrote, med njimi tudi prleško gibanico, ki nam jo je predstavila gospodinja, domačinka go. Marija.

Nataša Ličen

izročiloizobraževanjekulturadediščina

Od slike do besede

VEČ ...|10. 7. 2018
Vstajenje

V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

Vstajenje

V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

duhovnostizobraževanjekultura

Od slike do besede

Vstajenje
V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.
VEČ ...|10. 7. 2018
Vstajenje
V tokratni oddaji smo pogledali v knjigo z naslovom Vstajenje, njen avtor je Fabrice Hadjadj.Knjiga ni ravno lahkotno poletno branje, je pa gotovo dobrodošla osvežitev, ki poplača trud lačnim smisla.

Mateja Subotičanec

duhovnostizobraževanjekultura

Svetovalnica

VEČ ...|9. 7. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako zamesiti orehova jedca v testo za kruh, kako zamrzniti fižol, o uporabi mladega krompirja, pripravi čokoladnega sladoleda in breskove marmelade ter orehovega likerja; zakaj potica in kruh pri peki počita, zakaj jedi iz zelja ali ohrovta pogrenijo, ali lahko soda bikarbona nadomesti pecilni prašek?

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako zamesiti orehova jedca v testo za kruh, kako zamrzniti fižol, o uporabi mladega krompirja, pripravi čokoladnega sladoleda in breskove marmelade ter orehovega likerja; zakaj potica in kruh pri peki počita, zakaj jedi iz zelja ali ohrovta pogrenijo, ali lahko soda bikarbona nadomesti pecilni prašek?

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako zamesiti orehova jedca v testo za kruh, kako zamrzniti fižol, o uporabi mladega krompirja, pripravi čokoladnega sladoleda in breskove marmelade ter orehovega likerja; zakaj potica in kruh pri peki počita, zakaj jedi iz zelja ali ohrovta pogrenijo, ali lahko soda bikarbona nadomesti pecilni prašek?
VEČ ...|9. 7. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako zamesiti orehova jedca v testo za kruh, kako zamrzniti fižol, o uporabi mladega krompirja, pripravi čokoladnega sladoleda in breskove marmelade ter orehovega likerja; zakaj potica in kruh pri peki počita, zakaj jedi iz zelja ali ohrovta pogrenijo, ali lahko soda bikarbona nadomesti pecilni prašek?

Matjaž Merljak

izobraževanjesvetovanje

Moja zgodba

VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne

Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

izobraževanjespomindr. andrej gosarspominiprva svetovna vojna

Moja zgodba

Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.
VEČ ...|8. 7. 2018
Dr. Andrej Gosar in konec prve svetovne vojne
Ob 100 letnici konca prve svetovne vojne, spoznavamo nekatere usode slovenskih vojakov, ki so umirali na različnih evropskih frontah. Mag. Marko Štepec, kustos muzeja novejše zgodovine Slovenije nam je tokrat predstavil zgodbo rezervnega podporočnika dr. Andreja Gosarja, ki je kasneje napisal znano knjigo Za nov družbeni red. Gosar v zapisu opisuje zgodbo vračanja slovenskih vojakov po koncu vojne iz ujetništva v domovino.

Jože Bartolj

izobraževanjespomindr. andrej gosarspominiprva svetovna vojna

Radijska kateheza

VEČ ...|7. 7. 2018
Kristjan in Sveto pismo

V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?

Kristjan in Sveto pismo

V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Kristjan in Sveto pismo
V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?
VEČ ...|7. 7. 2018
Kristjan in Sveto pismo
V radijski katehezi je nadškof Anton Stres spregovoril o Svetem pismu. Zanimali so nas odgovori na vprašanja: Ali je res, da Boga lahko najbolj spoznamo po Svetem Pismu? Ali ni to le knjiga predpisov in prepovedi? Kako naj Sveto pismo uporabljamo? In ali Bog po Svetem pismu še danes govori?

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|6. 7. 2018
Modularni nadzorni sistem MOCOS

Študenti Višje strokovne šole Nova Gorica so predstavili modularni nadzorni sistem, ki s pomočjo senzorjev omogoča spremljanje parametrov okolja, v katerem se nahaja. Razvili so napravo Mocos, ki meri temperaturo, vlažnost zraka in zemlje, količino padavin, zračni tlak, količino prašnih delcev in trajanje sončnega obsevanja.

Modularni nadzorni sistem MOCOS

Študenti Višje strokovne šole Nova Gorica so predstavili modularni nadzorni sistem, ki s pomočjo senzorjev omogoča spremljanje parametrov okolja, v katerem se nahaja. Razvili so napravo Mocos, ki meri temperaturo, vlažnost zraka in zemlje, količino padavin, zračni tlak, količino prašnih delcev in trajanje sončnega obsevanja.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Modularni nadzorni sistem MOCOS
Študenti Višje strokovne šole Nova Gorica so predstavili modularni nadzorni sistem, ki s pomočjo senzorjev omogoča spremljanje parametrov okolja, v katerem se nahaja. Razvili so napravo Mocos, ki meri temperaturo, vlažnost zraka in zemlje, količino padavin, zračni tlak, količino prašnih delcev in trajanje sončnega obsevanja.
VEČ ...|6. 7. 2018
Modularni nadzorni sistem MOCOS
Študenti Višje strokovne šole Nova Gorica so predstavili modularni nadzorni sistem, ki s pomočjo senzorjev omogoča spremljanje parametrov okolja, v katerem se nahaja. Razvili so napravo Mocos, ki meri temperaturo, vlažnost zraka in zemlje, količino padavin, zračni tlak, količino prašnih delcev in trajanje sončnega obsevanja.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Doživetja narave

VEČ ...|6. 7. 2018
Za vedoželjne je vesolje vedno odprto

O programu katedre za astronomijo pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje je tekla beseda v Zanimivostih nočnega neba. Spregovorila sta udeleženca Helena Koren in Blaž Bertoncelj, predsednik astronomskega drušva Vega Klemen Blokar pa je opisal način dela in povedal, kdo vse se lahko pridruži. Ob koncu smo povabili na zanimivo predstavo, ki se bo zgodila na nočnem nebu v petek, 27.7.: popoln lunin mrk!

Za vedoželjne je vesolje vedno odprto

O programu katedre za astronomijo pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje je tekla beseda v Zanimivostih nočnega neba. Spregovorila sta udeleženca Helena Koren in Blaž Bertoncelj, predsednik astronomskega drušva Vega Klemen Blokar pa je opisal način dela in povedal, kdo vse se lahko pridruži. Ob koncu smo povabili na zanimivo predstavo, ki se bo zgodila na nočnem nebu v petek, 27.7.: popoln lunin mrk!

izobraževanjenaravavesoljelunin mrk

Doživetja narave

Za vedoželjne je vesolje vedno odprto
O programu katedre za astronomijo pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje je tekla beseda v Zanimivostih nočnega neba. Spregovorila sta udeleženca Helena Koren in Blaž Bertoncelj, predsednik astronomskega drušva Vega Klemen Blokar pa je opisal način dela in povedal, kdo vse se lahko pridruži. Ob koncu smo povabili na zanimivo predstavo, ki se bo zgodila na nočnem nebu v petek, 27.7.: popoln lunin mrk!
VEČ ...|6. 7. 2018
Za vedoželjne je vesolje vedno odprto
O programu katedre za astronomijo pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje je tekla beseda v Zanimivostih nočnega neba. Spregovorila sta udeleženca Helena Koren in Blaž Bertoncelj, predsednik astronomskega drušva Vega Klemen Blokar pa je opisal način dela in povedal, kdo vse se lahko pridruži. Ob koncu smo povabili na zanimivo predstavo, ki se bo zgodila na nočnem nebu v petek, 27.7.: popoln lunin mrk!

Blaž Lesnik

izobraževanjenaravavesoljelunin mrk

Mladoskop

VEČ ...|5. 7. 2018
Dijaki odlični v Maleziji na tekmovanju iz angleščine v več vsebinskih sklopih

Skupina dijakov celjske gimnazije, trije od njih so obiskali naš studio, je bila uspešna na mednarodnem tekmovanju iz angleškega jezika v Maleziji. Potegovali so se v več različnih vsebinskih sklopih, z nosilno temo Zapleteni svet.

Dijaki odlični v Maleziji na tekmovanju iz angleščine v več vsebinskih sklopih

Skupina dijakov celjske gimnazije, trije od njih so obiskali naš studio, je bila uspešna na mednarodnem tekmovanju iz angleškega jezika v Maleziji. Potegovali so se v več različnih vsebinskih sklopih, z nosilno temo Zapleteni svet.

Izobraževanjemladivzgoja

Mladoskop

Dijaki odlični v Maleziji na tekmovanju iz angleščine v več vsebinskih sklopih
Skupina dijakov celjske gimnazije, trije od njih so obiskali naš studio, je bila uspešna na mednarodnem tekmovanju iz angleškega jezika v Maleziji. Potegovali so se v več različnih vsebinskih sklopih, z nosilno temo Zapleteni svet.
VEČ ...|5. 7. 2018
Dijaki odlični v Maleziji na tekmovanju iz angleščine v več vsebinskih sklopih
Skupina dijakov celjske gimnazije, trije od njih so obiskali naš studio, je bila uspešna na mednarodnem tekmovanju iz angleškega jezika v Maleziji. Potegovali so se v več različnih vsebinskih sklopih, z nosilno temo Zapleteni svet.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladivzgoja

Cent na cent

VEČ ...|4. 7. 2018
Cent na cent

Kupujete nov avto, rabljenega? Različne znamke in pod pokrovom enak motor. Zakaj tako? Kaj pomeni to za varnost? Kaj pa prestižne znamke - zaslužijo tako (o)ceno?

Cent na cent

Kupujete nov avto, rabljenega? Različne znamke in pod pokrovom enak motor. Zakaj tako? Kaj pomeni to za varnost? Kaj pa prestižne znamke - zaslužijo tako (o)ceno?

izobraževanjesvetovanje

Cent na cent

Cent na cent
Kupujete nov avto, rabljenega? Različne znamke in pod pokrovom enak motor. Zakaj tako? Kaj pomeni to za varnost? Kaj pa prestižne znamke - zaslužijo tako (o)ceno?
VEČ ...|4. 7. 2018
Cent na cent
Kupujete nov avto, rabljenega? Različne znamke in pod pokrovom enak motor. Zakaj tako? Kaj pomeni to za varnost? Kaj pa prestižne znamke - zaslužijo tako (o)ceno?

Mateja Feltrin Novljan

izobraževanjesvetovanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|3. 7. 2018
Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018

Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.

Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018

Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.

kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018
Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.
VEČ ...|3. 7. 2018
Grad Strmol je prejemnik nagrade Unikatni grad leta 2018
Med vsemi evropskimi gradovi je grad Strmol prejemnik prestižne mednarodne nagrade Unikatni grad leta 2018. Grad nudi butično doživetje in poleg ostalih dejavnosti v gradu negujejo tudi spomin na zadnja lastnika gradu, zakonca Hribar.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanje

Od slike do besede

VEČ ...|3. 7. 2018
Svet čebel in Kolo sreče

Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji

Svet čebel in Kolo sreče

Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji

izobraževanje

Od slike do besede

Svet čebel in Kolo sreče
Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji
VEČ ...|3. 7. 2018
Svet čebel in Kolo sreče
Ivan Esenko je pri založbi Družina izdal izredno lepo knjigo Svet čebel, o njej bo govoril avtor sam in pisec spremne besede dr. Bernard Nežmah.Zbirka premišljevanj Alenke Veber nosi pomenljiv naslov: Kolo sreče, tudi o tem v oddaji

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Bonton

VEČ ...|2. 7. 2018
Kako jemo sadje? - Drugi del.

V uredništvo je prišlo kar nekaj vprašanj za rubriko Oprostite, kaj pa bonton?, kako v javnosti pravilno jemo določeno sadje. Svetuje nam strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Kako jemo sadje? - Drugi del.

V uredništvo je prišlo kar nekaj vprašanj za rubriko Oprostite, kaj pa bonton?, kako v javnosti pravilno jemo določeno sadje. Svetuje nam strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

izobraževanjesvetovanjevzgoja

Bonton

Kako jemo sadje? - Drugi del.
V uredništvo je prišlo kar nekaj vprašanj za rubriko Oprostite, kaj pa bonton?, kako v javnosti pravilno jemo določeno sadje. Svetuje nam strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.
VEČ ...|2. 7. 2018
Kako jemo sadje? - Drugi del.
V uredništvo je prišlo kar nekaj vprašanj za rubriko Oprostite, kaj pa bonton?, kako v javnosti pravilno jemo določeno sadje. Svetuje nam strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk.

Marjan Bunič

izobraževanjesvetovanjevzgoja

Modrost v očeh

VEČ ...|1. 7. 2018
Prehrana v starosti

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.

Prehrana v starosti

V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.

izobraževanjesvetovanje

Modrost v očeh

Prehrana v starosti
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.
VEČ ...|1. 7. 2018
Prehrana v starosti
V tokratni oddaji Modrost v očeh smo pozornost usmerili v prehrano v starosti. Poletni vrt nam ponuja obilo idej, kako si pripraviti okusen in zdrav obrok; več pa nam je povedala tokratna gostja Mateja Reš, avtorica kuharic in dolgoletna sodelavka tednika Družina pri ustvarjanju kuharskih receptov.

Damijana Medved

izobraževanjesvetovanje

Za življenje

VEČ ...|30. 6. 2018
Demografska zima

Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

Demografska zima

Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

veraduhovnostizobraževanje

Za življenje

Demografska zima
Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.
VEČ ...|30. 6. 2018
Demografska zima
Naš gost p. dr. Tadej Strehovec, je razmišljal na temo Pozitivni vpliv vere na rodnost in preživetje naroda. V Državnem svetu Republike Slovenije je bil namreč konec maja posvet na temo demografske zime. Pater Tadej Strehovec je bil eden od udeležencev in z nami je delil nekatere poudarke omenjenega posveta.

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

VEČ ...|30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno

V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

Kristjan in paranormalno

V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

veraduhovnostizobraževanje

Radijska kateheza

Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.
VEČ ...|30. 6. 2018
Kristjan in paranormalno
V Radijski katehezi nam je upokojeni Mariborski nadškof Marjan Turnšek predstavil paranormalne pojave. Kaj pravzaprav so paranarmalni pojavi? Kam sodijo karizme in čudeži, magija, vedeževanje, prerokovanje, spiritizem in področje “duhov”, parapsiholiški pojavi ...Kako ta vprašanja znanstveno in versko razložiti, tudi v povezavi z Jezusovimi čudeži.

Jože Bartolj

veraduhovnostizobraževanje

Kolokvij

VEČ ...|29. 6. 2018
Veronika Deseniška

Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.

Veronika Deseniška

Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.

glasbaizobraževanjemladikultura

Kolokvij

Veronika Deseniška
Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.
VEČ ...|29. 6. 2018
Veronika Deseniška
Oddaja Kolokvij je prinesla pogovor z mladimi ustvarjalci muzikala Veronika Deseniška. Ta navdihujoča avtohtona slovenska zgodovinska ljubezenska zgodba je bila po krivici v preteklosti prezrta, zdaj pa jo vedno bolj poleg zgodovinarjev raziskujejo tudi umetniki. V oddaji lahko slišite, na kakšen način jo doživljajo.

Marjan Bunič

glasbaizobraževanjemladikultura

Doživetja narave

VEČ ...|29. 6. 2018
Kdo pripravlja vremensko napoved za pilote?

Vsak, kdor je že letel z letalom, se je verjetno prej vprašal, kakšno vreme bo potnike spremljalo v zraku in katere vremenske razmere utegnejo vplivati na let. V tematski oddaji o vremenu ste slišali, kaj počnejo prognostiki na letališčih, kaj so depeše in kakšen je scenarij v primeru izrednih vremenskih dogodkov. Naš gost je bil prognostik Andrej Hrabar iz agencije za okolje.

Kdo pripravlja vremensko napoved za pilote?

Vsak, kdor je že letel z letalom, se je verjetno prej vprašal, kakšno vreme bo potnike spremljalo v zraku in katere vremenske razmere utegnejo vplivati na let. V tematski oddaji o vremenu ste slišali, kaj počnejo prognostiki na letališčih, kaj so depeše in kakšen je scenarij v primeru izrednih vremenskih dogodkov. Naš gost je bil prognostik Andrej Hrabar iz agencije za okolje.

naravaizobraževanjevremeletalstvoprognoza

Doživetja narave

Kdo pripravlja vremensko napoved za pilote?
Vsak, kdor je že letel z letalom, se je verjetno prej vprašal, kakšno vreme bo potnike spremljalo v zraku in katere vremenske razmere utegnejo vplivati na let. V tematski oddaji o vremenu ste slišali, kaj počnejo prognostiki na letališčih, kaj so depeše in kakšen je scenarij v primeru izrednih vremenskih dogodkov. Naš gost je bil prognostik Andrej Hrabar iz agencije za okolje.
VEČ ...|29. 6. 2018
Kdo pripravlja vremensko napoved za pilote?
Vsak, kdor je že letel z letalom, se je verjetno prej vprašal, kakšno vreme bo potnike spremljalo v zraku in katere vremenske razmere utegnejo vplivati na let. V tematski oddaji o vremenu ste slišali, kaj počnejo prognostiki na letališčih, kaj so depeše in kakšen je scenarij v primeru izrednih vremenskih dogodkov. Naš gost je bil prognostik Andrej Hrabar iz agencije za okolje.

Blaž Lesnik

naravaizobraževanjevremeletalstvoprognoza

Svetovalnica

VEČ ...|28. 6. 2018
Moja zaposlitev

V svetovalnici smo v temi Moja zaposlitev govorili o tem, kako naj se starejši lotijo iskanja zaposlitve.

Moja zaposlitev

V svetovalnici smo v temi Moja zaposlitev govorili o tem, kako naj se starejši lotijo iskanja zaposlitve.

svetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Moja zaposlitev
V svetovalnici smo v temi Moja zaposlitev govorili o tem, kako naj se starejši lotijo iskanja zaposlitve.
VEČ ...|28. 6. 2018
Moja zaposlitev
V svetovalnici smo v temi Moja zaposlitev govorili o tem, kako naj se starejši lotijo iskanja zaposlitve.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjeizobraževanje

Mladoskop

VEČ ...|28. 6. 2018
Tudi sleng mladih je slovenščina

Velik poznavalec slovenskega jezika dr. Kozma Ahačič, je med drugim tudi avtor novih slovnic, ki so jih učenci in dijaki z navdušenjem sprejeli. Naš sogovornik pravi, da je tudi sleng mladih slovenščina. Je izraz njihove želje po svobodi in svojskosti. Knjižni jezik je le ena od oblik slovenščine, vsakodnevni pogovor med ljudmi naj bo sproščen in v domači, narečni govorici, je povedal v pogovoru.

Tudi sleng mladih je slovenščina

Velik poznavalec slovenskega jezika dr. Kozma Ahačič, je med drugim tudi avtor novih slovnic, ki so jih učenci in dijaki z navdušenjem sprejeli. Naš sogovornik pravi, da je tudi sleng mladih slovenščina. Je izraz njihove želje po svobodi in svojskosti. Knjižni jezik je le ena od oblik slovenščine, vsakodnevni pogovor med ljudmi naj bo sproščen in v domači, narečni govorici, je povedal v pogovoru.

Izobraževanjemladivzgoja

Mladoskop

Tudi sleng mladih je slovenščina
Velik poznavalec slovenskega jezika dr. Kozma Ahačič, je med drugim tudi avtor novih slovnic, ki so jih učenci in dijaki z navdušenjem sprejeli. Naš sogovornik pravi, da je tudi sleng mladih slovenščina. Je izraz njihove želje po svobodi in svojskosti. Knjižni jezik je le ena od oblik slovenščine, vsakodnevni pogovor med ljudmi naj bo sproščen in v domači, narečni govorici, je povedal v pogovoru.
VEČ ...|28. 6. 2018
Tudi sleng mladih je slovenščina
Velik poznavalec slovenskega jezika dr. Kozma Ahačič, je med drugim tudi avtor novih slovnic, ki so jih učenci in dijaki z navdušenjem sprejeli. Naš sogovornik pravi, da je tudi sleng mladih slovenščina. Je izraz njihove želje po svobodi in svojskosti. Knjižni jezik je le ena od oblik slovenščine, vsakodnevni pogovor med ljudmi naj bo sproščen in v domači, narečni govorici, je povedal v pogovoru.

Nataša Ličen

Izobraževanjemladivzgoja

Svetovalnica

VEČ ...|27. 6. 2018
Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

Šolanje na domu

Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

izobraževanjeotrocivzgoja

Svetovalnica

Šolanje na domu
Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.
VEČ ...|27. 6. 2018
Šolanje na domu
Ste vedeli, da med možnostmi osnovnošolskega izobraževanja obstaja tudi šolanje na domu. Ob tem smo se ustavili v svetovalnici, z nami je bila Gita Mateja de Laat.

Robert Božič

izobraževanjeotrocivzgoja

Cent na cent

VEČ ...|27. 6. 2018
Nakup rabljenega avtomobila

V današnji oddaji smo se pogovarjali z Ano Vezovišek in strokovnajkom z AMZS-ja Jurijem Kočarjem o tem, na kaj moramo biti pozorni ko kupujemo rabljen avtomobil.

Nakup rabljenega avtomobila

V današnji oddaji smo se pogovarjali z Ano Vezovišek in strokovnajkom z AMZS-ja Jurijem Kočarjem o tem, na kaj moramo biti pozorni ko kupujemo rabljen avtomobil.

svetovanjeizobraževanje

Cent na cent

Nakup rabljenega avtomobila
V današnji oddaji smo se pogovarjali z Ano Vezovišek in strokovnajkom z AMZS-ja Jurijem Kočarjem o tem, na kaj moramo biti pozorni ko kupujemo rabljen avtomobil.
VEČ ...|27. 6. 2018
Nakup rabljenega avtomobila
V današnji oddaji smo se pogovarjali z Ano Vezovišek in strokovnajkom z AMZS-ja Jurijem Kočarjem o tem, na kaj moramo biti pozorni ko kupujemo rabljen avtomobil.

Mateja Feltrin Novljan

svetovanjeizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 6. 2018
Modrotiskarstvo

Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?

Modrotiskarstvo

Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?

kulturaizobraževanjespomin

Zakladi naše dediščine

Modrotiskarstvo
Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?
VEČ ...|26. 6. 2018
Modrotiskarstvo
Z dr. Bojanom Knificem, poznavalcem oblačilne dediščine smo v rubriki Zakladi naše dediščine predstavili modrotiskarstvo. Zakaj je bilo to ob koncu 18. stoletja tako velika posebnost?

Nataša Ličen

kulturaizobraževanjespomin

Svetovalnica

VEČ ...|26. 6. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti čokoladni obliv, pehtranovo potico, ribezovo marmelado, limonin sirup, potico iz črne mete ... ali je treba vodo pri kuhanju špinače zavreči, dodajanje arome k marmeladi, kako konzervirati grah v slanici - ste v tokratni oddaji Svetovalnica vprašali sestro Nikolino. Prisluhnite njenim odgovorom.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Kako narediti čokoladni obliv, pehtranovo potico, ribezovo marmelado, limonin sirup, potico iz črne mete ... ali je treba vodo pri kuhanju špinače zavreči, dodajanje arome k marmeladi, kako konzervirati grah v slanici - ste v tokratni oddaji Svetovalnica vprašali sestro Nikolino. Prisluhnite njenim odgovorom.

izobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti čokoladni obliv, pehtranovo potico, ribezovo marmelado, limonin sirup, potico iz črne mete ... ali je treba vodo pri kuhanju špinače zavreči, dodajanje arome k marmeladi, kako konzervirati grah v slanici - ste v tokratni oddaji Svetovalnica vprašali sestro Nikolino. Prisluhnite njenim odgovorom.
VEČ ...|26. 6. 2018
Kuhajmo s sestro Nikolino
Kako narediti čokoladni obliv, pehtranovo potico, ribezovo marmelado, limonin sirup, potico iz črne mete ... ali je treba vodo pri kuhanju špinače zavreči, dodajanje arome k marmeladi, kako konzervirati grah v slanici - ste v tokratni oddaji Svetovalnica vprašali sestro Nikolino. Prisluhnite njenim odgovorom.

Matjaž Merljak

izobraževanjesvetovanje

Za sožitje

VEČ ...|26. 6. 2018
Izziv vse bolj starajoče družbe v prenosu zdravega domoljubja mlajšim generacijam

Z antropologom prof. dr. Jožetom Ramovšem smo se pogovarjali o velikem izzivu naše še vedno mlade države, ki je mlada le v samostojnosti, drugače pa ja slovenski narod zakoreninjen v tisočletjih. Slovenija je med najhitreje starajočimi narodi Evrope. Kako ta izziv, ki nas čaka, združiti z zdravim prenosom domoljubja mlajšim generacijam?

Izziv vse bolj starajoče družbe v prenosu zdravega domoljubja mlajšim generacijam

Z antropologom prof. dr. Jožetom Ramovšem smo se pogovarjali o velikem izzivu naše še vedno mlade države, ki je mlada le v samostojnosti, drugače pa ja slovenski narod zakoreninjen v tisočletjih. Slovenija je med najhitreje starajočimi narodi Evrope. Kako ta izziv, ki nas čaka, združiti z zdravim prenosom domoljubja mlajšim generacijam?

Izobraževanjevzgoja

Za sožitje

Izziv vse bolj starajoče družbe v prenosu zdravega domoljubja mlajšim generacijam
Z antropologom prof. dr. Jožetom Ramovšem smo se pogovarjali o velikem izzivu naše še vedno mlade države, ki je mlada le v samostojnosti, drugače pa ja slovenski narod zakoreninjen v tisočletjih. Slovenija je med najhitreje starajočimi narodi Evrope. Kako ta izziv, ki nas čaka, združiti z zdravim prenosom domoljubja mlajšim generacijam?
VEČ ...|26. 6. 2018
Izziv vse bolj starajoče družbe v prenosu zdravega domoljubja mlajšim generacijam
Z antropologom prof. dr. Jožetom Ramovšem smo se pogovarjali o velikem izzivu naše še vedno mlade države, ki je mlada le v samostojnosti, drugače pa ja slovenski narod zakoreninjen v tisočletjih. Slovenija je med najhitreje starajočimi narodi Evrope. Kako ta izziv, ki nas čaka, združiti z zdravim prenosom domoljubja mlajšim generacijam?

Nataša Ličen

Izobraževanjevzgoja

Od slike do besede

VEČ ...|26. 6. 2018
Spomini s poti Jožeta Zadravca

Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Spomini s poti Jožeta Zadravca

Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

izobraževanje

Od slike do besede

Spomini s poti Jožeta Zadravca
Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.
VEČ ...|26. 6. 2018
Spomini s poti Jožeta Zadravca
Literarni večer bi lahko poimenovali kar z naslovom knjige g. Jožeta Zadravca: Romanje k podoranim brazdam.Knjižno delo je izšlo pri založbi Salve. Je opis potovanja človeka, ki ima odprte oči in srce.

Mateja Subotičanec

izobraževanje

Bonton

VEČ ...|25. 6. 2018
Oprostite, kaj pa bonton?

Zastavo izobesiti - kdaj, kako, zakaj

Oprostite, kaj pa bonton?

Zastavo izobesiti - kdaj, kako, zakaj

izobraževanjesvetovanje

Bonton

Oprostite, kaj pa bonton?
Zastavo izobesiti - kdaj, kako, zakaj
VEČ ...|25. 6. 2018
Oprostite, kaj pa bonton?
Zastavo izobesiti - kdaj, kako, zakaj

Marjan Bunič

izobraževanjesvetovanje

Kolokvij

VEČ ...|22. 6. 2018
Projekt Youth united!

V oddaji Kolokvij smo predstavili mednarodni projekt Erasmus plus Youth united!, katerega nosilka je Caritas Bosne in Hercegovine, poleg Slovenske Karitas pa je partnerica še Caritas Srbija. Mladi predstavniki vseh treh držav so obiskali naš studio in povedali marsikaj zanimivega.

Projekt Youth united!

V oddaji Kolokvij smo predstavili mednarodni projekt Erasmus plus Youth united!, katerega nosilka je Caritas Bosne in Hercegovine, poleg Slovenske Karitas pa je partnerica še Caritas Srbija. Mladi predstavniki vseh treh držav so obiskali naš studio in povedali marsikaj zanimivega.

mladiizobraževanjeglasba

Kolokvij

Projekt Youth united!
V oddaji Kolokvij smo predstavili mednarodni projekt Erasmus plus Youth united!, katerega nosilka je Caritas Bosne in Hercegovine, poleg Slovenske Karitas pa je partnerica še Caritas Srbija. Mladi predstavniki vseh treh držav so obiskali naš studio in povedali marsikaj zanimivega.
VEČ ...|22. 6. 2018
Projekt Youth united!
V oddaji Kolokvij smo predstavili mednarodni projekt Erasmus plus Youth united!, katerega nosilka je Caritas Bosne in Hercegovine, poleg Slovenske Karitas pa je partnerica še Caritas Srbija. Mladi predstavniki vseh treh držav so obiskali naš studio in povedali marsikaj zanimivega.

Marjan Bunič

mladiizobraževanjeglasba

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|22. 6. 2018
Kava iz bezgovih jagod z veliko vitamini

Dekleti s kočevskega sta prišli na dobro idejo, kako pripraviti bolj zdravo, brez kofeinsko in vitaminov polno kavo.

Kava iz bezgovih jagod z veliko vitamini

Dekleti s kočevskega sta prišli na dobro idejo, kako pripraviti bolj zdravo, brez kofeinsko in vitaminov polno kavo.

inovativnostizobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Kava iz bezgovih jagod z veliko vitamini
Dekleti s kočevskega sta prišli na dobro idejo, kako pripraviti bolj zdravo, brez kofeinsko in vitaminov polno kavo.
VEČ ...|22. 6. 2018
Kava iz bezgovih jagod z veliko vitamini
Dekleti s kočevskega sta prišli na dobro idejo, kako pripraviti bolj zdravo, brez kofeinsko in vitaminov polno kavo.

Nataša Ličen

inovativnostizobraževanje

Doživetja narave

VEČ ...|22. 6. 2018
Triglav kot prvovrsten narodni simbol

Pred dnevom državnosti smo posvetili pozornost naši najslavnejši gori. Triglav je element kar dveh najpomembnejših slovenskih državnih simbolov. Letos avgusta mineva okroglih 240 let od prvega dokumentiranega pristopa nanj, v oddaji ste slišali tudi, kdo je bila prva ženska, ki je stala na njegovem vrhu, kaj prinašajo prve vpisne knjige v Aljaževem stolpu in ali je Triglav za Slovenske res sveta gora. Govorci z nedavnega simpozija v Mojstrani so: dr. Peter Mikša, Saša Mesec, dr. Marija Mojca Peternel in Janez Bizjak. O sveži uglasbitvi spremljave najstarejšega dokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga pa je spregovoril skladatelj Andrej Goričar.

Triglav kot prvovrsten narodni simbol

Pred dnevom državnosti smo posvetili pozornost naši najslavnejši gori. Triglav je element kar dveh najpomembnejših slovenskih državnih simbolov. Letos avgusta mineva okroglih 240 let od prvega dokumentiranega pristopa nanj, v oddaji ste slišali tudi, kdo je bila prva ženska, ki je stala na njegovem vrhu, kaj prinašajo prve vpisne knjige v Aljaževem stolpu in ali je Triglav za Slovenske res sveta gora. Govorci z nedavnega simpozija v Mojstrani so: dr. Peter Mikša, Saša Mesec, dr. Marija Mojca Peternel in Janez Bizjak. O sveži uglasbitvi spremljave najstarejšega dokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga pa je spregovoril skladatelj Andrej Goričar.

naravaspominizobraževanjeprvopristopnikiTriglav

Doživetja narave

Triglav kot prvovrsten narodni simbol
Pred dnevom državnosti smo posvetili pozornost naši najslavnejši gori. Triglav je element kar dveh najpomembnejših slovenskih državnih simbolov. Letos avgusta mineva okroglih 240 let od prvega dokumentiranega pristopa nanj, v oddaji ste slišali tudi, kdo je bila prva ženska, ki je stala na njegovem vrhu, kaj prinašajo prve vpisne knjige v Aljaževem stolpu in ali je Triglav za Slovenske res sveta gora. Govorci z nedavnega simpozija v Mojstrani so: dr. Peter Mikša, Saša Mesec, dr. Marija Mojca Peternel in Janez Bizjak. O sveži uglasbitvi spremljave najstarejšega dokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga pa je spregovoril skladatelj Andrej Goričar.
VEČ ...|22. 6. 2018
Triglav kot prvovrsten narodni simbol
Pred dnevom državnosti smo posvetili pozornost naši najslavnejši gori. Triglav je element kar dveh najpomembnejših slovenskih državnih simbolov. Letos avgusta mineva okroglih 240 let od prvega dokumentiranega pristopa nanj, v oddaji ste slišali tudi, kdo je bila prva ženska, ki je stala na njegovem vrhu, kaj prinašajo prve vpisne knjige v Aljaževem stolpu in ali je Triglav za Slovenske res sveta gora. Govorci z nedavnega simpozija v Mojstrani so: dr. Peter Mikša, Saša Mesec, dr. Marija Mojca Peternel in Janez Bizjak. O sveži uglasbitvi spremljave najstarejšega dokumentarnega filma V kraljestvu Zlatoroga pa je spregovoril skladatelj Andrej Goričar.

Blaž Lesnik

naravaspominizobraževanjeprvopristopnikiTriglav

Svetovalnica

VEČ ...|21. 6. 2018
Nehoteno uhajanje blata pomeni zelo hudo obremenitev za bolnika

V primerjavi z urinsko inkontinenco je inkontinenca za blato bolj skrita in predstavlja za bolnika večji problem. Težava pa je tudi zaprtje, ki pomeni neredno, težavno iztrebljanje, blato je običajno suho in trdo. V zdravstveni Svetovalnici je bil naš gost kirurg prof. dr. Pavel Košorok.

Nehoteno uhajanje blata pomeni zelo hudo obremenitev za bolnika

V primerjavi z urinsko inkontinenco je inkontinenca za blato bolj skrita in predstavlja za bolnika večji problem. Težava pa je tudi zaprtje, ki pomeni neredno, težavno iztrebljanje, blato je običajno suho in trdo. V zdravstveni Svetovalnici je bil naš gost kirurg prof. dr. Pavel Košorok.

zdravstvosvetovanjeizobraževanje

Svetovalnica

Nehoteno uhajanje blata pomeni zelo hudo obremenitev za bolnika
V primerjavi z urinsko inkontinenco je inkontinenca za blato bolj skrita in predstavlja za bolnika večji problem. Težava pa je tudi zaprtje, ki pomeni neredno, težavno iztrebljanje, blato je običajno suho in trdo. V zdravstveni Svetovalnici je bil naš gost kirurg prof. dr. Pavel Košorok.
VEČ ...|21. 6. 2018
Nehoteno uhajanje blata pomeni zelo hudo obremenitev za bolnika
V primerjavi z urinsko inkontinenco je inkontinenca za blato bolj skrita in predstavlja za bolnika večji problem. Težava pa je tudi zaprtje, ki pomeni neredno, težavno iztrebljanje, blato je običajno suho in trdo. V zdravstveni Svetovalnici je bil naš gost kirurg prof. dr. Pavel Košorok.

Blaž Lesnik

zdravstvosvetovanjeizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 6. 2018
Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific

Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.

Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific

Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.

kulturaizobraževanje

Zakladi naše dediščine

Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific
Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.
VEČ ...|19. 6. 2018
Nogavičarstvo v Tržiču - dr. Bojan Knific
Tržiška kotlina je v prvi polovici devetnajstega stoletja slovela po nogavičarstvu. Po spremembi mode je obrt zamrla. Več je o tej dejavnosti povedal dr. Bojan Knific, velik poznavalec oblačilne dediščine.

Nataša Ličen

kulturaizobraževanje

Kolokvij

VEČ ...|15. 6. 2018
Daritev, darovanje

V večerni oddaji Kolokvij smo odprli Sveto pismo in se z bratom Janezom Papo pogovarjali o darovanju ter daritvi. Ob tem smo se vprašali, kaj sami v sodobnem času polagamo na oltar.

Daritev, darovanje

V večerni oddaji Kolokvij smo odprli Sveto pismo in se z bratom Janezom Papo pogovarjali o darovanju ter daritvi. Ob tem smo se vprašali, kaj sami v sodobnem času polagamo na oltar.

duhovnostglasbaizobraževanjemladi

Kolokvij

Daritev, darovanje
V večerni oddaji Kolokvij smo odprli Sveto pismo in se z bratom Janezom Papo pogovarjali o darovanju ter daritvi. Ob tem smo se vprašali, kaj sami v sodobnem času polagamo na oltar.
VEČ ...|15. 6. 2018
Daritev, darovanje
V večerni oddaji Kolokvij smo odprli Sveto pismo in se z bratom Janezom Papo pogovarjali o darovanju ter daritvi. Ob tem smo se vprašali, kaj sami v sodobnem času polagamo na oltar.

Marjan Bunič

duhovnostglasbaizobraževanjemladi

Doživetja narave

VEČ ...|15. 6. 2018
Kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta?

Ob začetku glavne planinske sezone smo govorili o varnosti, razmerah, planinskih poteh in markacistih, ki skrbijo zanje. Gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi je predstavil statistiko nesreč v letošnjem letu in povedal, na kaj moramo biti pozorni, če nas poleti v gorah ujame nevihta. Vodja kamniških markacistov Zdenko Bodlaj je v svoje vrste povabil mlade in opisal obnovo poti s Kamniškega sedla na Tursko goro. Generalni sekretar PZS Matej Planko je predstavil akcijo zbiranja sredstev za planinske poti, izbor za NAJ pot pa je predstavila Tina Malenšek Kujič. V drugem delu oddaje so trije avanturisti (Samo, Gorazd in Domen) predstavili svoj vzpon, smučanje in kolesarjenje iz ledenika pod Skuto do Strunjana.

Kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta?

Ob začetku glavne planinske sezone smo govorili o varnosti, razmerah, planinskih poteh in markacistih, ki skrbijo zanje. Gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi je predstavil statistiko nesreč v letošnjem letu in povedal, na kaj moramo biti pozorni, če nas poleti v gorah ujame nevihta. Vodja kamniških markacistov Zdenko Bodlaj je v svoje vrste povabil mlade in opisal obnovo poti s Kamniškega sedla na Tursko goro. Generalni sekretar PZS Matej Planko je predstavil akcijo zbiranja sredstev za planinske poti, izbor za NAJ pot pa je predstavila Tina Malenšek Kujič. V drugem delu oddaje so trije avanturisti (Samo, Gorazd in Domen) predstavili svoj vzpon, smučanje in kolesarjenje iz ledenika pod Skuto do Strunjana.

naravaizobraževanjenevihtagorevarnost v gorahmarkacistiplaninske potiavantura

Doživetja narave

Kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta?
Ob začetku glavne planinske sezone smo govorili o varnosti, razmerah, planinskih poteh in markacistih, ki skrbijo zanje. Gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi je predstavil statistiko nesreč v letošnjem letu in povedal, na kaj moramo biti pozorni, če nas poleti v gorah ujame nevihta. Vodja kamniških markacistov Zdenko Bodlaj je v svoje vrste povabil mlade in opisal obnovo poti s Kamniškega sedla na Tursko goro. Generalni sekretar PZS Matej Planko je predstavil akcijo zbiranja sredstev za planinske poti, izbor za NAJ pot pa je predstavila Tina Malenšek Kujič. V drugem delu oddaje so trije avanturisti (Samo, Gorazd in Domen) predstavili svoj vzpon, smučanje in kolesarjenje iz ledenika pod Skuto do Strunjana.
VEČ ...|15. 6. 2018
Kako ravnati, če nas v gorah ujame nevihta?
Ob začetku glavne planinske sezone smo govorili o varnosti, razmerah, planinskih poteh in markacistih, ki skrbijo zanje. Gorski reševalec in strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi je predstavil statistiko nesreč v letošnjem letu in povedal, na kaj moramo biti pozorni, če nas poleti v gorah ujame nevihta. Vodja kamniških markacistov Zdenko Bodlaj je v svoje vrste povabil mlade in opisal obnovo poti s Kamniškega sedla na Tursko goro. Generalni sekretar PZS Matej Planko je predstavil akcijo zbiranja sredstev za planinske poti, izbor za NAJ pot pa je predstavila Tina Malenšek Kujič. V drugem delu oddaje so trije avanturisti (Samo, Gorazd in Domen) predstavili svoj vzpon, smučanje in kolesarjenje iz ledenika pod Skuto do Strunjana.

Blaž Lesnik

naravaizobraževanjenevihtagorevarnost v gorahmarkacistiplaninske potiavantura

Svetovalnica

VEČ ...|14. 6. 2018
Kako učinkovito je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu?

Govorili smo o gozdnih prebivalcihm, ki v našem življenju niso najbolj zaželeni. Prijeten sprehod lahko zaznamuje vbod okuženega klopa, posledice pa so lahko tudi smrtno nevarne. Mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o dveh bolezni, ki jih ta mala žival prenaša.

Kako učinkovito je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu?

Govorili smo o gozdnih prebivalcihm, ki v našem življenju niso najbolj zaželeni. Prijeten sprehod lahko zaznamuje vbod okuženega klopa, posledice pa so lahko tudi smrtno nevarne. Mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o dveh bolezni, ki jih ta mala žival prenaša.

izobraževanjesvetovanjezdravstvonaravakloppreventiva

Svetovalnica

Kako učinkovito je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu?
Govorili smo o gozdnih prebivalcihm, ki v našem življenju niso najbolj zaželeni. Prijeten sprehod lahko zaznamuje vbod okuženega klopa, posledice pa so lahko tudi smrtno nevarne. Mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o dveh bolezni, ki jih ta mala žival prenaša.
VEČ ...|14. 6. 2018
Kako učinkovito je cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu?
Govorili smo o gozdnih prebivalcihm, ki v našem življenju niso najbolj zaželeni. Prijeten sprehod lahko zaznamuje vbod okuženega klopa, posledice pa so lahko tudi smrtno nevarne. Mag. Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je spregovorila o dveh bolezni, ki jih ta mala žival prenaša.

Blaž Lesnik

izobraževanjesvetovanjezdravstvonaravakloppreventiva

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|12. 5. 2020
O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

O evangeliju po sv. Janezu

Torkat smo se srečali z Janezovim evangelijem, ki ga prebiramo v velikonočnem času. Že Cerkveni očetje so ga imenovali duhovni evangelij. Zanimalo nas je, zakaj in predvsem kako v njem iskati vzporednice s svojim duhovnim življenjem. Naš gost je bil duhovnik Janez Rus.

Blaž Lesnik

duhovnostevangelijisv. Janez

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 6. 2020
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. junij 2020 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. junij 2020 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|31. 5. 2020
45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

45 let Slovenske skupnosti, razmere v Venezueli

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Matjaž Merljak

inforojakiitalijavenezuela

Naš pogled

VEČ ...|2. 6. 2020
Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Kolesarji ne določajo moje poti!

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Alen Salihović

komentarkoronavirusinfopolitika

Komentar tedna

VEČ ...|5. 6. 2020
Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: Slovenske šole in njihovo poslanstvo

Če želimo, da bomo čez nekaj desetletja še vedno živeli v slovenski državi, jo moramo sedaj vsakodnevno varovati tudi v izobraževanju in ustvarjati ljudi, ki jih ne bom sram razobesiti slovensko zastavo, zapeti slovensko ljudsko pesem in pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki so žrtvovali svoje zdravje in življenje, da lahko sedaj živimo v slovenski državi.Tako je v Komentarju tedna razmišljal izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbaizobraževanjevzgoja

Zgodbe za otroke - Šmarnice

VEČ ...|31. 5. 2020
Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Največji dar

Marija je res posebna žena, ki jo je Bog izbral, da je postala Jezusova mami. Z njim je bila povsod. Takrat, ko se je kot otrok prvič nasmehnil, ko je prvič shodil, ko se je začel učiti, ko je bil nagajiv in ko je odrasel ter začel ljudi učiti o Bogu, ko je delal čudeže, ko je trpel in umrl, ko je premagal smrt in nam pokazal, kako zelo rad nas ima, in ko je šel v nebesa.

Marjan Bunič

Zgodbe za otrokemladiotrocivzgojašmarnicepravljice

Pojdite in učite

VEČ ...|7. 6. 2020
s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli

S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

s. Andreja Godnič, misijonarka v Venezueli

S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

Jure Sešek

andreja godničvenezuelamisijoniinfoduhovnost

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|7. 6. 2020
Slovesnost v Kočevskem rogu

V oddaji ste slišali nagovore na letošnji spravni slovesnosti v Kočevskem rogu.

Slovesnost v Kočevskem rogu

V oddaji ste slišali nagovore na letošnji spravni slovesnosti v Kočevskem rogu.

Marta Jerebič

duhovnostdružba

Svetnik dneva

VEČ ...|7. 6. 2020
Sv. Robert

Sv. Robert

Jure Sešek

duhovnost

Za nasmeh

VEČ ...|7. 6. 2020
Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Najkrajša pot med dvema človekoma je smeh.

Rubriko pripravlja Marjan Bunič

Radio Ognjišče