Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija. 

Spomnili smo se misijonarja, salezijanca, brata Vincenca Poljanška, ki je 83. letu življenja prag večnosti prestopil v soboto, 17. februarja in so ga v torek, 20. februarja, pokopali na Trsteniku. Poljanšek je deloval v Burundiju, Kongu in Ruandi. Ves čas je delal v mizarskih delavnicah, kjer je mlade učil mizarskega poklica. Njegovo delo je bilo oznanjevanje veselega oznanila po vzoru svetega Jožefa delavca, oziroma Jezusa Kristusa v Jožefovi nazareški delavnici.
Na avstrijskem Koroškem bo spet potekala t.i. misijonska tombola. Župnija Šentjakob in Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem za mlade v Bolgariji in v Paragvaju prireja dobrodelno 48. tombolo, ki bo v četrtek, 7. marca 2024. Z zbranim denarjem bi radi podprli napredek mladih v turistični šoli „Ivan Marangosov“ v Aprilzih v Boglariji. Ideja misijonske tombole se je porodila sredi 70-ih let prejšnjega stoletja. Skozi leta se je spremenila: na začetku preprosta tombola je postala misijonska tombola, zdaj pa je dobrodelna tombola.

Letos je osem raziskovalnih del o zamejstvu in izseljenstvu prejelo nagrado oziroma posebno priznanje Urada vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zaključno slovesnost je potekala včeraj v dvorani Državnega sveta v Ljubljani. Prvo nagrado na področju izseljenstva je prejela Nadia Molek za doktorsko disertacijo o procesih vzpostavljanja identitete Slovencev v Argentini. Med drugim je podčrtala pomembno vlogo Cerkve. “Ko Slovenija še ni bila država, je imela vlogo slovenizirati kmete svoje prebivalstvo in to so nekako replicitiralo tudi migracijskih kontekstih. Rafaelova družba jih na začetku 20. stoletja bila zelo pomembna inštitucija, ki je imela na skrbi migrante v tujini. Meni je bilo to zelo zanimivo. Slediti torej pomen Cerkve, da so poslali tudi svoje župnike v tujino je bilo zelo pomembno.” K ohranjanju slovenstva je pripomoglo tudi prebiranje knjig Mohorjeve družbe. “Jaz sem študirala, kaj je Hladnik pisal v reviji Duhovno življenje in mi je bilo zelo, zelo zanimivo. Kar on je obiskoval vse Slovence, od tam sem tudi lahko izčrpala, da so bili povezani z drugimi Slovenci po Čilu, v Paragvaju, v Urugvaju, tudi v severni Ameriki, ZDA in v Kanadi in Franciji.