Moja zgodba
Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.
Moja zgodba
Pri Založbi Družina je izšla tematska revija Slovenski zgodovinski magazin SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Posvečena je 80 letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. O njej so spregovorili urednik in nekateri avtorji.
Kulturni utrinki
Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.
Kulturni utrinki
Pri Založbi Družina je izšla nova, TEMATSKA revija (Slovenski zgodovinski magazin) SLO časi, kraji, ljudje pod naslovom Slovenija in totalitarni časi. Uredil jo je dr. Jože Dežman. Predstavitev revije, ki je posvečena 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnega prevzema oblasti, je bila v sredo zvečer v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani.
Moja zgodba
Predstavili smo knjigo o prvi svetovni vojni z naslovom Življenje v zaledju soškega bojišča, ki jo je napisal muzejski svetnik dr. Marko Štepec, skrbnik zbirk prve svetovne vojne v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Knjiga pripoveduje o spremembah, ki jih je prva svetovna vojna prinesla v vsakdanje življenje civilnega prebivalstva in je nujna za razumevanje medvojnega časa.
Moja zgodba
Predstavili smo knjigo o prvi svetovni vojni z naslovom Življenje v zaledju soškega bojišča, ki jo je napisal muzejski svetnik dr. Marko Štepec, skrbnik zbirk prve svetovne vojne v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Knjiga pripoveduje o spremembah, ki jih je prva svetovna vojna prinesla v vsakdanje življenje civilnega prebivalstva in je nujna za razumevanje medvojnega časa.
Moja zgodba
Ob 150 letnici rojstva, 90 letnici smrti in ob letu Rudolfa Maistra, ki je ena najpomembnejših slovenskih osebnosti prve polovice 20. stoletja, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti. Predstavila sta nam jo sourednika dr. Marko Štepec in Alenka Juvan, ki sta usmerjala pisanje 13 izkušenih raziskovalcev in piscev o generalu Maistru.
Moja zgodba
Ob 150 letnici rojstva, 90 letnici smrti in ob letu Rudolfa Maistra, ki je ena najpomembnejših slovenskih osebnosti prve polovice 20. stoletja, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti. Predstavila sta nam jo sourednika dr. Marko Štepec in Alenka Juvan, ki sta usmerjala pisanje 13 izkušenih raziskovalcev in piscev o generalu Maistru.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko zaporniški zgodbi Srečka Kristana, ki je bil po prvi svetovni vojni Maistrov borec na Koroškem, nato je bil učitelj v različnih slovenskih krajih, po drugi svetovni vojni pa so ga na montiranem sodnem procesu obsodili na dolgoletno zaporno kazen. Njegovo življenje nam je predstavil dr. Marko Štepec iz Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Kulturni utrinki
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled nova razstava z naslovom Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004, ki je nastala v okviru dveletnega mednarodnega projekta LITMAG. Glavni namen projekta je ohraniti zgodovinski spomin na revije, ki so imele večplastno vlogo, poleg tega, da so predstavljale glas nasprotovanja totalitarnim režimom, so prinašale vrhunsko literaturo in misel, iz katere se lahko še danes veliko naučimo. O razstavi in projektu so spregovorili direktor založbe Beletrina Mitja Čander, koordinatorka projekta in vodja produkcije pri Beletrini Maja Papič in pa muzejski svetnik v MNZS dr. Marko Štepec.
Kulturni utrinki
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je na ogled nova razstava z naslovom Dotiki meja in tlakovanje poti k demokratizaciji: Vzhodnoevropske literarne revije 1945–2004, ki je nastala v okviru dveletnega mednarodnega projekta LITMAG. Glavni namen projekta je ohraniti zgodovinski spomin na revije, ki so imele večplastno vlogo, poleg tega, da so predstavljale glas nasprotovanja totalitarnim režimom, so prinašale vrhunsko literaturo in misel, iz katere se lahko še danes veliko naučimo. O razstavi in projektu so spregovorili direktor založbe Beletrina Mitja Čander, koordinatorka projekta in vodja produkcije pri Beletrini Maja Papič in pa muzejski svetnik v MNZS dr. Marko Štepec.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo se podali na bojišče 1. svetovne vojne v Galicijo v Ukrajini, ki je prav v tem času spet prizorišče vojnih spopadov. Predstavili smo razstavo in osebnost Rudolfa Cvetka, prvega Slovenca, ki je dobil Olimpijsko kolajno. To se je zgodilo leta 1912 še za reperezentanco Avstroogrske monarhije. Predstavili smo njegov frontni dnevnik, ki ga je pisal leta 1917 in ga skupaj z ostalo zapuščino hrani Narodni Muzej Slovenije. Naša gosta sta bila kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik in kustor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Marko Štepec.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo se podali na bojišče 1. svetovne vojne v Galicijo v Ukrajini, ki je prav v tem času spet prizorišče vojnih spopadov. Predstavili smo razstavo in osebnost Rudolfa Cvetka, prvega Slovenca, ki je dobil Olimpijsko kolajno. To se je zgodilo leta 1912 še za reperezentanco Avstroogrske monarhije. Predstavili smo njegov frontni dnevnik, ki ga je pisal leta 1917 in ga skupaj z ostalo zapuščino hrani Narodni Muzej Slovenije. Naša gosta sta bila kustos Narodnega muzeja Slovenije mag. Jože Podpečnik in kustor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Marko Štepec.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!
Moja zgodba
Pogovor o
V času osamosvajanja Slovenije se je pokazalo, da je področje obrambe eno od temeljnih področij vsake države. Vojna na evropskih tleh, nas opozarja, da tega področja ne smemo zanemarjati. Zato smo tokrat spregovorili o domači obrambni industriji. Zakaj je potrebna? Kaj trenutno imamo? S kom sodelujemo? Kje se odpirajo nove možnosti? O tem sta spregovorila direktor Grozda obrambne industrije Slovenije – GOIS Boštjan Skalar in državni sekretar na ministrstvu za obrambo Boštjan Pavlin.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Kmetijska oddaja
Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju.
Slovencem po svetu in domovini
Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.
Moja zgodba
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Kulturni utrinki
Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.
Komentar Domovina.je
Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti.