Kulturni utrinki

VEČ ...|23. 5. 2025
Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Kulturni utrinki

Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

VEČ ...|23. 5. 2025
Koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov

V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Naš gost

VEČ ...|29. 10. 2022
Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo.

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo.

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

spominživljenjepogovordružba

Naš gost

Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo.

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

VEČ ...|29. 10. 2022
Klelija Potokar: Ne poslušajte tistih, ki lažejo. Iščite resnico in ljubite to deželo.

Ob izidu zadnje knjige, monografije o Divači z okolico, smo na zgornjem Krasu, v njeni rojstni vasi Kačiče obiskali Klelijo Potokar. Ko jo je vnuk pred zdaj že mnogo leti prosil za pomoč pri nalogi, s katero naj bi opisal kraj, sta se s fotoaparatom skupaj sprehodila skozi vas, Klelija je spisala še tekst in vnuk se je iz šole vrnil z informacijo, učiteljica pravi, babica, da bi morala večkrat kaj napisati. Tako se je začelo, in traja še vedno. “Moj nono mi je rad pripovedoval, kako kljub vsemu trpljenju Primorci niso nikdar pozabili, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik.” Klelija Potokar je avtorica petih knjig, v nastajanju je nova, knjižic Kačiče skozi vas in LJUDJE s kontaktnega krasa pri Kačičah ter obsežnejših monografij o Kačičah, Vremski dolini, ki je izšla ob sedemsto letnici prve omembe Vrem, in zadnje tretje z naslovom »Divača na stičišču poti«. 

V zadnji monografiji je v sklepni besedi zapisala: »Pri sosedovih v moji rojstno vasi Kačiče se je ob toplem ognju na ognjišču v mrzlih zimskih večerih zbirala druščina vaških mož in fantov, deklet in otrok. Tam sem že kot malo dekletce slišala premnogo zgodb, ki so se nanašale na pretekle čase, tja do kontrabantarjev, ki so mimo Kačič tihotapili sol, tobak in podobno … , ter razne druge zgodbe.«

“Nikoli ne smemo pozabiti, da je Slovenija toliko naša država, kolikor smo mi njeni.” 

»Ljudje v Vremski dolini med Krasom in Brkini so bili od naselitve dalje skozi dolga stoletja podložni tlačani, teptani, izkoriščani in ponižani. Vsa ta težka stoletja so dokazovali, da so Slovenci in nikoli niso pozabili na svoj materni jezik. … Vse to je naše prejšnje rodove bodrilo, njihove misli po svobodi so bile vedno v njihovih srcih, čeprav so bile zameglene.«

»Vsakdo razmišlja o svojem življenju in se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo, kje so naše korenine. … Preteklost je sicer večkrat zavita v tančico, kot je skrivnostno naše življenje, vendar bomo vsaj nekaj iz skoraj pozabljenega sveta preteklosti v tej knjigi ohranili.«, je zapisala v sklepni besedi monografije »Vremska dolina med Krasom in Brkini« avtorica, Klelija Potokar.

V njeni drugi monografiji je o avtorici Emil Milko Škrl zapisal: »Skozi pripoved zgodovinskih dejstev pronicajo njeni spomini iz otroštva, mladosti in težkega povojnega obdobja, ko je bila tudi njena pot šolanja in vključevanja v življenje zaznamovana s pomanjkanjem, napori in odrekanjem. … Iz knjige diha neukrotljiva volja avtorice, da Primorci spoznajo in se zavejo svojih korenin … Ni mogoče prezreti, da Klelija Potokar z opisovanjem zgodovine izraža ljubezen in pripadnost svojemu narodu, ki je prav zaradi kljubovalnosti vzdržal in obstal.« 

Nataša Ličen

spominživljenjepogovordružba

Zgodbe za otroke

VEČ ...|28. 1. 2022
Hudo mine in življenje gre naprej

O resnici, ki je v naslovu te afriške pravljice, bi lahko pisale godbe s prav vseh koncev sveta. V tejle, ki je pred kdo ve kliko časa nastala v Zambiji, nastopajo ljudje, lev, strupena zelena mamba, leopard in polenta. Zanimiva druščina, kaj?

Hudo mine in življenje gre naprej

O resnici, ki je v naslovu te afriške pravljice, bi lahko pisale godbe s prav vseh koncev sveta. V tejle, ki je pred kdo ve kliko časa nastala v Zambiji, nastopajo ljudje, lev, strupena zelena mamba, leopard in polenta. Zanimiva druščina, kaj?

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

Hudo mine in življenje gre naprej

O resnici, ki je v naslovu te afriške pravljice, bi lahko pisale godbe s prav vseh koncev sveta. V tejle, ki je pred kdo ve kliko časa nastala v Zambiji, nastopajo ljudje, lev, strupena zelena mamba, leopard in polenta. Zanimiva druščina, kaj?

VEČ ...|28. 1. 2022
Hudo mine in življenje gre naprej

O resnici, ki je v naslovu te afriške pravljice, bi lahko pisale godbe s prav vseh koncev sveta. V tejle, ki je pred kdo ve kliko časa nastala v Zambiji, nastopajo ljudje, lev, strupena zelena mamba, leopard in polenta. Zanimiva druščina, kaj?

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

VEČ ...|26. 9. 2021
Trije bratje kozli

Pisana druščina nastopa v tej pravljici z Norveške: veliki kozel godrnjavec, srednji kozel godrnjavec in snežno beli mali kozel godrnjavec. Karkoli je naredil veliki kozel, sta ponovila mlajša dva. Ko pride še trol, se štorija zaplete … Kaj sprašujete? Kdo je trol? Prisluhnite in spoznali ga boste.

Trije bratje kozli

Pisana druščina nastopa v tej pravljici z Norveške: veliki kozel godrnjavec, srednji kozel godrnjavec in snežno beli mali kozel godrnjavec. Karkoli je naredil veliki kozel, sta ponovila mlajša dva. Ko pride še trol, se štorija zaplete … Kaj sprašujete? Kdo je trol? Prisluhnite in spoznali ga boste.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

Trije bratje kozli

Pisana druščina nastopa v tej pravljici z Norveške: veliki kozel godrnjavec, srednji kozel godrnjavec in snežno beli mali kozel godrnjavec. Karkoli je naredil veliki kozel, sta ponovila mlajša dva. Ko pride še trol, se štorija zaplete … Kaj sprašujete? Kdo je trol? Prisluhnite in spoznali ga boste.

VEČ ...|26. 9. 2021
Trije bratje kozli

Pisana druščina nastopa v tej pravljici z Norveške: veliki kozel godrnjavec, srednji kozel godrnjavec in snežno beli mali kozel godrnjavec. Karkoli je naredil veliki kozel, sta ponovila mlajša dva. Ko pride še trol, se štorija zaplete … Kaj sprašujete? Kdo je trol? Prisluhnite in spoznali ga boste.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Radijski roman

VEČ ...|9. 9. 2021
Jaz, Frančišek - 7. del - Vesela druščina

V tokratnem delu Radijskega romana smo slišali o pristnem in neskaljenem veselju prve skupnosti, ki je Frančiška polnila z radostjo brez primere

Jaz, Frančišek - 7. del - Vesela druščina

V tokratnem delu Radijskega romana smo slišali o pristnem in neskaljenem veselju prve skupnosti, ki je Frančiška polnila z radostjo brez primere

knjiga

Radijski roman

Jaz, Frančišek - 7. del - Vesela druščina

V tokratnem delu Radijskega romana smo slišali o pristnem in neskaljenem veselju prve skupnosti, ki je Frančiška polnila z radostjo brez primere

VEČ ...|9. 9. 2021
Jaz, Frančišek - 7. del - Vesela druščina

V tokratnem delu Radijskega romana smo slišali o pristnem in neskaljenem veselju prve skupnosti, ki je Frančiška polnila z radostjo brez primere

Radio Ognjišče

knjiga

Informativne oddaje

VEČ ...|14. 8. 2021
Utrip dneva dne 14. 8.

  • Ponekod na avtocestah in pred mejnimi prehodi kolone vozil.
  • V Sloveniji na novi koronavirus včeraj pozitivnih 14 odstotkov testov. V devetih storitvenih dejavnostih od 23. avgusta krajša veljavnost testa.
  • Talibani se bliskovito približujejo Kabulu, afganistanski predsednik nagovoril narod.
  • Vreme: Sončno in vroče tudi jutri.
  • Podmladka SDS in NSi v Mariboru gostila Mladinski strateški forum.
  • Začenja se sezona alergenega cvetnega prahu ambrozije.
  • ŠPORT: Roglič in druščina drevi začenjajo kolesarsko dirko po Španiji.

Utrip dneva dne 14. 8.

  • Ponekod na avtocestah in pred mejnimi prehodi kolone vozil.
  • V Sloveniji na novi koronavirus včeraj pozitivnih 14 odstotkov testov. V devetih storitvenih dejavnostih od 23. avgusta krajša veljavnost testa.
  • Talibani se bliskovito približujejo Kabulu, afganistanski predsednik nagovoril narod.
  • Vreme: Sončno in vroče tudi jutri.
  • Podmladka SDS in NSi v Mariboru gostila Mladinski strateški forum.
  • Začenja se sezona alergenega cvetnega prahu ambrozije.
  • ŠPORT: Roglič in druščina drevi začenjajo kolesarsko dirko po Španiji.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 14. 8.
  • Ponekod na avtocestah in pred mejnimi prehodi kolone vozil.
  • V Sloveniji na novi koronavirus včeraj pozitivnih 14 odstotkov testov. V devetih storitvenih dejavnostih od 23. avgusta krajša veljavnost testa.
  • Talibani se bliskovito približujejo Kabulu, afganistanski predsednik nagovoril narod.
  • Vreme: Sončno in vroče tudi jutri.
  • Podmladka SDS in NSi v Mariboru gostila Mladinski strateški forum.
  • Začenja se sezona alergenega cvetnega prahu ambrozije.
  • ŠPORT: Roglič in druščina drevi začenjajo kolesarsko dirko po Španiji.
VEČ ...|14. 8. 2021
Utrip dneva dne 14. 8.
  • Ponekod na avtocestah in pred mejnimi prehodi kolone vozil.
  • V Sloveniji na novi koronavirus včeraj pozitivnih 14 odstotkov testov. V devetih storitvenih dejavnostih od 23. avgusta krajša veljavnost testa.
  • Talibani se bliskovito približujejo Kabulu, afganistanski predsednik nagovoril narod.
  • Vreme: Sončno in vroče tudi jutri.
  • Podmladka SDS in NSi v Mariboru gostila Mladinski strateški forum.
  • Začenja se sezona alergenega cvetnega prahu ambrozije.
  • ŠPORT: Roglič in druščina drevi začenjajo kolesarsko dirko po Španiji.

Radio Ognjišče

infonovice

Zgodbe za otroke

VEČ ...|8. 7. 2021
Sosedi

Pravljica govori o bogati in lakomni gospe in o revni in dobrosrčni sosedi. Nastopa tudi lačni siromak, pisana druščina pa že vnaprej napoveduje lepo zgodbo in kak dober nauk, kajne? Prisluhnite poduku.

Sosedi

Pravljica govori o bogati in lakomni gospe in o revni in dobrosrčni sosedi. Nastopa tudi lačni siromak, pisana druščina pa že vnaprej napoveduje lepo zgodbo in kak dober nauk, kajne? Prisluhnite poduku.

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Zgodbe za otroke

Sosedi

Pravljica govori o bogati in lakomni gospe in o revni in dobrosrčni sosedi. Nastopa tudi lačni siromak, pisana druščina pa že vnaprej napoveduje lepo zgodbo in kak dober nauk, kajne? Prisluhnite poduku.

VEČ ...|8. 7. 2021
Sosedi

Pravljica govori o bogati in lakomni gospe in o revni in dobrosrčni sosedi. Nastopa tudi lačni siromak, pisana druščina pa že vnaprej napoveduje lepo zgodbo in kak dober nauk, kajne? Prisluhnite poduku.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Kulturni utrinki

VEČ ...|13. 9. 2019
V Radomljah pripravljajo nov muzikal Druščina

Kulturno društvo Mlin Radomlje že več let postavlja na svoj oder muzikale. Konec septembra bo premiera muzikala Druščina (originalni naslov Company). Komična glasbena predstava slik medčloveških odnosov z odlično zasedbo, ki jo vodi Nejc Lisjak.

V Radomljah pripravljajo nov muzikal Druščina

Kulturno društvo Mlin Radomlje že več let postavlja na svoj oder muzikale. Konec septembra bo premiera muzikala Druščina (originalni naslov Company). Komična glasbena predstava slik medčloveških odnosov z odlično zasedbo, ki jo vodi Nejc Lisjak.

glasbamuzikalRadomljeDruščinaLisjak

Kulturni utrinki

V Radomljah pripravljajo nov muzikal Druščina
Kulturno društvo Mlin Radomlje že več let postavlja na svoj oder muzikale. Konec septembra bo premiera muzikala Druščina (originalni naslov Company). Komična glasbena predstava slik medčloveških odnosov z odlično zasedbo, ki jo vodi Nejc Lisjak.
VEČ ...|13. 9. 2019
V Radomljah pripravljajo nov muzikal Druščina
Kulturno društvo Mlin Radomlje že več let postavlja na svoj oder muzikale. Konec septembra bo premiera muzikala Druščina (originalni naslov Company). Komična glasbena predstava slik medčloveških odnosov z odlično zasedbo, ki jo vodi Nejc Lisjak.

Marjan Bunič

glasbamuzikalRadomljeDruščinaLisjak

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|18. 10. 2025
O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Naš gost

VEČ ...|18. 10. 2025
Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Drago Tacol

Povezali smo nedavni mednarodni dan starejših in letošnjo 60-letnico revije Ognjišče. Že štiri leta članke zanjo piše klinični psiholog mag. Drago Tacol. Članki prvih dveh let so že zbrani v knjigi Dober dan, starost, ki je izšla pri Založbi Ognjišče. V pogovoru smo spoznali avtorjevo otroštvo v Črni na Koroškem, kjer se je kot ministrant seznanil s takrat se ciklostilnim Ognjiščem, prek gimnazijskih let, kjer ga je odličen profesor slovenščine navdušil za lep jezik, v katerem mag. Tacol piše, do študija psihologije v Ljubljani, kjer je spoznal ženo Alenko, s katero imata tri odrasle sinove in več vnukov. Dotaknili smo se njegovih službenih let v Psihiatrični bolnišnici Vojnik, ki ji je bil zvest kar 35 let in tudi tega, da je zdaj upokojenec in nenazadnje še, kako je bivati v zavetju Doma sveti Jožef v Celju.

Matjaž Merljak

spominživljenje

Naš pogled

VEČ ...|21. 10. 2025
Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko: Kdo nam kreira vrednote?

Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.

Tanja Dominko

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|22. 10. 2025
Visok zid

Prostrano, zeleno pokrajino je delil mogočen in visok zid. Ločeval je eno posest od druge. Nikomur ni bilo dovoljeno, da bi ga preplezal in nihče se nikoli ni ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Visok zid

Prostrano, zeleno pokrajino je delil mogočen in visok zid. Ločeval je eno posest od druge. Nikomur ni bilo dovoljeno, da bi ga preplezal in nihče se nikoli ni ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|22. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Otok

VEČ ...|22. 10. 2025
Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Moja generacija

VEČ ...|22. 10. 2025
Dijakinja Špela Žejn in mizar Janez Vrhovnik

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Dijakinja Špela Žejn in mizar Janez Vrhovnik

Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.

Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si

Marjan Bunič, Jure Sešek

mladistariglasbakulturazabava

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|22. 10. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 22. 10.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|22. 10. 2025
O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

O razmerah na ljubljanski urgenci

V oddaji smo predstavili razmere na ljubljanski urgenci, spregovorili o razlogih vse daljše čakalne vrste in pomanjkanje bolniških kapacitet ter o možnih rešitvah. Gosta sta bila vodja Internistične prve pomoči UKC Ljubljana dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije dipl. medicinska sestra Anita Prelec. Ministrstvo za zdravje pa nam je poslalo pisne odgovore.

Radio Ognjišče

politikaživljenje