Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke

Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Domovina.je

Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament
VEČ ...|8. 4. 2019
Možnosti in perspektive na EV 2019: Evropska ljudska stranka (EPP) in slovenske pomladne stranke
Pred petimi leti so evropske volitve prinesle veliko zmago za slovensko pomlad, saj so takrat pomladne stranke dobile 5 poslancev od 8. Tako kot takrat, bodo evropske volitve tudi tokrat pokazale prava razmerja v slovenski politiki, še posebej za desno-sredinske stranke.Te volitve bodo dale končni odgovor na vprašanje, katera od vodilnih slovenskih strank, LMŠ ali SDS, uživa večjo podporo volivcev. Za razliko od prejšnjih volitev leta 2014 bo tokrat SLS nastopal z SDS in ne z NSi.Obenem ostaja odprto vprašanje statusa Viktorja Orbana, ki deli Evropsko ljudsko stranko in s tem tudi njene slovenske predstavnice.Evropska ljudska stranka je največja politična skupina v Evropskem parlamentu (EP) in že več kot desetletje vodi Evropsko unijo. EPP združuje krščansko-demokratske, konservativne in liberalno konservativne stranke, ki se označujejo za desno sredinske. Stranka, ki jo bo na volitve vodil nemški Manfred Weber, se v predvolilni kampanji sooča z različnimi problematikami, kot so rast evroskeptičnih strank, migracijska kriza, Brexit in seveda notranja bitka v stranki v zvezi z discipliniranjem, oziroma izključitvijo Fidesza. O tej zadnji temi imajo naše pomladne stranke različna mnenja.Nova Slovenija: močan, novi, a nevaren pristopKljub temu, da sta SLS in NSi na prejšnjih evropskih volitvah nastopili z enotno listo, je vodstvo NSi tokrat sestavila samostojno listo, ki prinaša presenečenja in nov veter. Tokrat Nova Slovenija s pomočjo Ljudmile Novak in dr. Žiga Turka poskuša pritegniti nove, netradicionalne volivce.Izbor Ljudmile Novak za nosilko liste je presenečenje, saj je listo do sedaj uspešno vodil Lojze Peterle, ki sicer ostaja na listi, vendar šele kot tretji kandidat. To odločitev lahko razumemo kot poskus pritegnitve volivcev, ki običajno ne volijo za NSi, a vendar vidijo v Ljudmili Novak desno alternativo, ki nasprotuje SDS oziroma Janezu Janši. Sicer pa se bo šele pokazalo, ali se bodo ti volivci morda obrnili k strankam, kot so LMŠ in SNS, kar se je v preteklosti že dogajalo.Drugo presenečenje je seveda dr. Žiga Turk, ki je bil kot eden od dveh predstavnikov civilne družbe izbran za kandidata na listi NSi-ja. Tukaj se spet vidi želja NSi, da bi pridobila liberalce, ki so se doslej združili samo enkrat (v Državljanski listi), podobno kot so že poskusili na lokalnih volitvah v Ljubljani. Ta manever bi lahko pridobil volivce SMC in bi s tem lahko postavil NSi bolj na sredino. Njihov premik v smeri zahodnega modela krščanske demokracije kaže tudi reakcija v razpravi o statusu Orbana v EPP, saj je NSi edina slovenska stranka iz vrst EPP, ki je podpirala zamrznitev članstva Fidesza.Kljub novemu vetru pa je NSi tudi dala na listo močne osebnosti z dolgo kilometrino v stranki, kot sta Lojze Peterle in Jožef Horvat. Za NSi bodo te volitve preizkus, ali lahko zvišajo svojo podporo pri volivcih in s tem postanejo vplivnejša stranka na slovenski politični sceni.Slovenska demokratska stranka se reorganiziraMedtem, ko večina strank v Sloveniji nasprotuje Orbanu, SDS poleg SLS na zadovoljstvo mainstream medijev ostaja edina zagovornica madžarskega premiera pri nas. Čeprav so iz stranke večkrat prihajale evroskeptične izjave in kritike evropski podpori mednarodnim pogodbam, kot je bila Marakeška deklaracija, je SDS pred kratkim na svojem kongresu ob 30. obletnici ustanovitve stranke ponovila svoje prvotne in pro-evropske politične misli.Med obiskom »spitzen kandidata« EPP na letošnjih evropskih volitvah Manfreda Webra je SDS zagotovila svojo podporo enotni, močni Evropi in Evropski uniji, ki bi več dala na evropsko enotnost in varnost njenih državljanov.SDS je tudi zagotovila, da bo kljub svoji zavezi Evropskiuniji še vedno nasprotovala migracijski politiki odprtih vrat. Kljub poskusu SDS, da bi združila in poenotila svoje volivce, ki segajo desno od sredine pa do bolj radikalnih desnih volivcev, se je na njeni poti do zmage na letošnjih evropskih volitvah pojavila nova, čeprav majhna, nevarnost.Pred tedni se je na twitterju pojavila nova radikalno desna iniciativa imenovana Domovinska Liga, ki ostro nasprotuje Evropski uniji v obstoječi izvedbi, pro-evropskim strankam v EP, in kakršnikoli migracijski politiki EU. Do sedaj pa kaže, da se SDS-a glede te grožnje pretirano ne obremenjuje, saj je predstavila skupno listo z SLS, na kateri so večinoma klasični kandidati. Pri tem se tudi vidi, da je SLS potisnjen na rob, saj je Franc Bogovič šele na četrtem mestu in Franc Kangler mesto za njim na skupni listi.Boj za preživetje Slovenske ljudske strankeKot smo že omenili, je že odločeno, da bosta SLS in NSi na letošnjih volitvah nastopili z ločenima listama. Čeprav se zdi, da je Marjanu Podobniku do sedaj uspelo združiti nekdanje volivce SLS s prvotno skupno listo z Novo ljudsko stranko in s priključkom Zelenih Slovenije pridobiti nekatere mlade ekološke glasove, se je vodstvo stranke kljub temu odločilo za skupno listo z SDS. Že prej so nekateri člani stranke namigovali na to, a ta odločitev ostaja presenečenje, saj SLS kot stranka te možnosti prej ni omenjala.Morda je NSi za to taktiko izvedela že prej in se je zaradi možnosti, da bi padla v skupno listo z SDS, raje odločila za samostojno pot. Na drugi strani je pa morda SLS videl skupno listo s SDS kot edino rešitev pred neuspehom na volitvah oz. smrtjo stranke.Na vsak način pa je vidno, da se SLS res hoče vrniti v politiko, saj se je pripravljena povezovati z SDS, čeprav ostaja nevarnost, da bo v očeh javnosti izpadla kot kmet na šahovnici dominantne stranke desno od sredine.Bitka za osem sedežev v Evropskem parlamentu se nadaljujeVsekakor se stranke slovenske pomladi pripravljajo na volitve z različnimi strategijami. Vidimo pa tudi, da tokrat morda desne stranke ciljajo za 6 sedežev v EP. Je pa treba v zvezi s tem dodati, da se priprave strank na evropske volitve razlikujejo od priprav na državnozborske volitve, saj pri evropskih volitvah stranke poskušajo pripeljati na volišča specifične volivce, ki se običajno udeležujejo teh, sicer manj obiskanih volitev.Danes so vsi igralci te igre že predstavljeni in zdaj se bo začela prava kampanja, ki bo pri nas verjetno ostra. Slovenska pomlad se je zdaj razdelila na NSi, ki se predstavlja kot desno-sredinska stranka, ki povezuje desnico z liberalci in ostaja do sedaj edina resnična alternativa na desnici, in na SDS, ki poskuša na vsak način združevati desno usmerjene volivce preko različnih metod, tudi s skupno listo z SLS.Pomladne stranke bodo težko ponovile volilni uspeh iz leta 2014. Zato ni pomembno, koliko sedežev bo dobila posamezna stranka, ampak koliko jih bo pripadlo pomladnim strankam. Osvojitev petih sedežev bi lahko, kot je zapisal analitik Aleš Maver, lahko pomenila up za prihodnje domače volitve in prihodnost Slovenije.Komentator Domovine Peter Jerman, sicer dijak zadnjega letnika Prve Evropske Šole v Bruslju, bo na Domovini v nekaj člankih predstavil perspektive in možnosti strank iz posameznih političnih skupin na prihajajočih volitvah v Evropski parlament

Peter Jerman

infopolitikaEUNSiSLSSDSELSep

Komentar Časnik.si

VEČ ...|3. 4. 2019
Žiga Turk: Evropa ni projekt

Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

Žiga Turk: Evropa ni projekt

Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

eučasnikkomentaržiga turkpolitikainfo

Komentar Časnik.si

Žiga Turk: Evropa ni projekt
Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.
VEČ ...|3. 4. 2019
Žiga Turk: Evropa ni projekt
Leta 2008-2010 sem bil generalni sekretar skupine za razmislek prihodnosti Evrope znane tudi kot Gonzalezova skupina. Naslov končnega poročila je bil projekt Evropa 2030. Medtem ko je več priporočil še vedno veljavnih, sem vse bolj mnenja, da je bil naslov napaka. Da je ravno tako razumevanje Unije tisto, ki jo drži nazaj. Unija ni projekt. Ni nekaj nedokončanega. Je produkt. Je rezultat številnih mislecev, politikov, javnih uslužbencev in državljanov. Je rezultat stoletij sanj in desetletij postavljanja institucij. Unija je orodje, ki ga je treba pragmatično uporabljati. Državljani to potrebujejo. Ni nekaj, kar je treba nadgrajevati, obnavljati ali reformirati, pa če politike in razumnike to še tako veseli.

Žiga Turk

eučasnikkomentaržiga turkpolitikainfo

Informativni prispevki

VEČ ...|21. 3. 2019
Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu

Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu

Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

infoizobraževanjepolitikapogovorodnosiEU

Informativni prispevki

Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu
Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.
VEČ ...|21. 3. 2019
Jambrek: Nemci ne bodo plačevali slovenskih korupcijskih škandalo v zdravstvu
Socialna pravičnost v Evropski uniji je utopija. To je v razpravi, ki jo je pripravila Katedrala svobode, poudaril profesor Žiga Turk. Z njim se strinja tudi pobudnik tega zbora intelektualcev Peter Jambrek, ki je opozoril, da ni mogoče pričakovati, da bodo v luči socialnih transferjev Nemci plačevali slovenske korupcijske škandale v zdravstvu. Z obema se je pogovarjal Alen Salihović.

Alen Salihović

infoizobraževanjepolitikapogovorodnosiEU

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

O kulturi in elitah naroda

Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

družbapogovorpolitikakultura

Spoznanje več, predsodek manj

O kulturi in elitah naroda
Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.
VEČ ...|11. 2. 2019
O kulturi in elitah naroda
Zaradi bolezni je bil namesto dr. Žiga Turka v tokratni oddaji z nami profesor dr. Stane Grando. Z njim smo govorili o letošnjem prazniku kulture in tokratnih nagrajencih, beseda pa se je ustavila tudi pri ministrstvu za kulturo in aferi Kobal.

Tanja Dominko

družbapogovorpolitikakultura

Informativni prispevki

VEČ ...|5. 2. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika

Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika

Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospomin

Informativni prispevki

Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika
Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.
VEČ ...|5. 2. 2019
Pridiga nadškofa Antona Stresa ob pogrebu profesorja Justina Stanovnika
Skoraj dvajset duhovnikov na čelu z nadškofom Antonom Stresom je v sprevodu od kapele sv. Nikolaja pospremilo profesorja Stanovnika v cerkev Vseh svetih. Za krsto so stopali domači, prijatelji in številni člani Nove Slovenske zaveze, Študijskega centra za narodno spravo, politiki in profesorji, med njimi Tamara Grieser Pečar, Andreja Valič Zver, Janez Janša, Ljudmila Novak in Žiga Turk. Nadškof Stres je uvodoma opozoril, da je bilo profesorju Stanovniku večji del življenja onemogočeno, da bi spregovoril resnico o nekdanjem sistemu, ki jo je poimenoval »tragedija«. To je lahko storil šele po demokratizaciji.

Radio Vatikanp. Ivan Herceg

pogrebnadškof Stresjustin stanovnikduhovnostdružbainfospomin

Komentar Časnik.si

VEČ ...|16. 1. 2019
Svobodo človeku

Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?

Svobodo človeku

Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?

družbapolitika

Komentar Časnik.si

Svobodo človeku
Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?
VEČ ...|16. 1. 2019
Svobodo človeku
Svoboda je dragocena in si zasluži katedralo! Svobode pri nas ne maramo, zato se avtor sprašuje, če je razlog v tem, da svobode sploh ne poznamo.Razlaga svobode levih in desnih je različna. Nekateri poudarjajo ekonomsko svobodo, drugi osebno svobodo. Kje je razlika?

Žiga Turk

družbapolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|24. 12. 2018
Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc

Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc

Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

družbakomentarsovražni govorsvoboda

Komentar Domovina.je

Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc
Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...
VEČ ...|24. 12. 2018
Če niti Žiga Turk, kdo, dragi “pravoverni” levičarji, je za vas sploh še sprejemljiv? - Eva Gregorc
Kako vplivni so v Sloveniji nekateri pravoverni levičarji, ki se borijo proti “ekstremistom” na desnici, je iz dneva v dan bolj jasno. Gre za relativno nepomembne ljudi, ki s svojimi tviti in izjavami na socialnih omrežjih dosegajo na prvi pogled nemogoče stvari ...

Eva Gregorc

družbakomentarsovražni govorsvoboda

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|10. 12. 2018
Dr. Žiga Turk o vladi, marakeški pogodbi in aktualnem v družbi

Dr. Žiga Turk je podal nekaj pogledov in misli o aktualnih potezah vlade, o nedavnem podpisu marakeške pogodbe, o obisku svetovno znanega Jordana Petersona in drugem.

Dr. Žiga Turk o vladi, marakeški pogodbi in aktualnem v družbi

Dr. Žiga Turk je podal nekaj pogledov in misli o aktualnih potezah vlade, o nedavnem podpisu marakeške pogodbe, o obisku svetovno znanega Jordana Petersona in drugem.

družbakomentarpogovorpolitikaŽiga Turk

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o vladi, marakeški pogodbi in aktualnem v družbi
Dr. Žiga Turk je podal nekaj pogledov in misli o aktualnih potezah vlade, o nedavnem podpisu marakeške pogodbe, o obisku svetovno znanega Jordana Petersona in drugem.
VEČ ...|10. 12. 2018
Dr. Žiga Turk o vladi, marakeški pogodbi in aktualnem v družbi
Dr. Žiga Turk je podal nekaj pogledov in misli o aktualnih potezah vlade, o nedavnem podpisu marakeške pogodbe, o obisku svetovno znanega Jordana Petersona in drugem.

Tanja Dominko

družbakomentarpogovorpolitikaŽiga Turk

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|8. 10. 2018
Dr. Žiga Turk o aktualnem političnem dogajanju

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil gost dr. Žiga Turk. V pogovoru smo prečesali aktualno politično dogajanje v državi.

Dr. Žiga Turk o aktualnem političnem dogajanju

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil gost dr. Žiga Turk. V pogovoru smo prečesali aktualno politično dogajanje v državi.

politika

Spoznanje več, predsodek manj

Dr. Žiga Turk o aktualnem političnem dogajanju
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil gost dr. Žiga Turk. V pogovoru smo prečesali aktualno politično dogajanje v državi.
VEČ ...|8. 10. 2018
Dr. Žiga Turk o aktualnem političnem dogajanju
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil gost dr. Žiga Turk. V pogovoru smo prečesali aktualno politično dogajanje v državi.

Tanja Dominko

politika

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|13. 8. 2018
O sestavljanju vlade Marjana Šarca

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je dr. Žiga Turk razmišljal o morebitni izvolitvi Marjana Šarca za mandatarja nove vlade. Ali bo stranka Levica vladala iz opozicije, kako se kaže kadrovski razrez in kakšni možni scenariji v prihodnjih tednih.Druga tema oddaje pa je bil intervju na RTV Slovenija ki ga je opravil dr Jože Možina z dr. Jožetom Dežmanom.Ta je med drugim odgovoril Spomenki Hribar: Kot si nekoč ustavljala desnico, danes ustavljaš resnico!

O sestavljanju vlade Marjana Šarca

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je dr. Žiga Turk razmišljal o morebitni izvolitvi Marjana Šarca za mandatarja nove vlade. Ali bo stranka Levica vladala iz opozicije, kako se kaže kadrovski razrez in kakšni možni scenariji v prihodnjih tednih.Druga tema oddaje pa je bil intervju na RTV Slovenija ki ga je opravil dr Jože Možina z dr. Jožetom Dežmanom.Ta je med drugim odgovoril Spomenki Hribar: Kot si nekoč ustavljala desnico, danes ustavljaš resnico!

komentarpogovorpolitika

Spoznanje več, predsodek manj

O sestavljanju vlade Marjana Šarca
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je dr. Žiga Turk razmišljal o morebitni izvolitvi Marjana Šarca za mandatarja nove vlade. Ali bo stranka Levica vladala iz opozicije, kako se kaže kadrovski razrez in kakšni možni scenariji v prihodnjih tednih.Druga tema oddaje pa je bil intervju na RTV Slovenija ki ga je opravil dr Jože Možina z dr. Jožetom Dežmanom.Ta je med drugim odgovoril Spomenki Hribar: Kot si nekoč ustavljala desnico, danes ustavljaš resnico!
VEČ ...|13. 8. 2018
O sestavljanju vlade Marjana Šarca
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je dr. Žiga Turk razmišljal o morebitni izvolitvi Marjana Šarca za mandatarja nove vlade. Ali bo stranka Levica vladala iz opozicije, kako se kaže kadrovski razrez in kakšni možni scenariji v prihodnjih tednih.Druga tema oddaje pa je bil intervju na RTV Slovenija ki ga je opravil dr Jože Možina z dr. Jožetom Dežmanom.Ta je med drugim odgovoril Spomenki Hribar: Kot si nekoč ustavljala desnico, danes ustavljaš resnico!

Jože Bartolj

komentarpogovorpolitika

Spoznanje več predsodek manj

VEČ ...|9. 4. 2018
Dr. Žiga Turk - Pozicioniranje strank v predvolilnem obdobju

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili dr. Žiga Turka. V ospredju pogovora so bile predčasne volitve, pozicioniranje strank v predvolilnem obdobju in medijski vplivi na mnenje volivcev.

Dr. Žiga Turk - Pozicioniranje strank v predvolilnem obdobju

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili dr. Žiga Turka. V ospredju pogovora so bile predčasne volitve, pozicioniranje strank v predvolilnem obdobju in medijski vplivi na mnenje volivcev.

Spoznanje več predsodek manj

Dr. Žiga Turk - Pozicioniranje strank v predvolilnem obdobju
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili dr. Žiga Turka. V ospredju pogovora so bile predčasne volitve, pozicioniranje strank v predvolilnem obdobju in medijski vplivi na mnenje volivcev.
VEČ ...|9. 4. 2018
Dr. Žiga Turk - Pozicioniranje strank v predvolilnem obdobju
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo gostili dr. Žiga Turka. V ospredju pogovora so bile predčasne volitve, pozicioniranje strank v predvolilnem obdobju in medijski vplivi na mnenje volivcev.

Tanja Dominko

Spoznanje več predsodek manj

VEČ ...|12. 2. 2018
dr. Žiga Turk

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat prvič gostili dr. Žiga Turka, ki je sodeloval kot minister v dveh vladah, politika in aktualne družbene razmere pa zdaj spremlja bolj iz ozadja. Ostaja zvest svoji kritični misli in pronicljivosti. V oddaji smo slišali, kakšen je njegov pogled na trenutno vlado, na dosedanje poigravanje z državljani pri referendumih in na stavkovna gibanja, ki so trenutno v razmahu.

dr. Žiga Turk

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat prvič gostili dr. Žiga Turka, ki je sodeloval kot minister v dveh vladah, politika in aktualne družbene razmere pa zdaj spremlja bolj iz ozadja. Ostaja zvest svoji kritični misli in pronicljivosti. V oddaji smo slišali, kakšen je njegov pogled na trenutno vlado, na dosedanje poigravanje z državljani pri referendumih in na stavkovna gibanja, ki so trenutno v razmahu.

Spoznanje več predsodek manj

dr. Žiga Turk
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat prvič gostili dr. Žiga Turka, ki je sodeloval kot minister v dveh vladah, politika in aktualne družbene razmere pa zdaj spremlja bolj iz ozadja. Ostaja zvest svoji kritični misli in pronicljivosti. V oddaji smo slišali, kakšen je njegov pogled na trenutno vlado, na dosedanje poigravanje z državljani pri referendumih in na stavkovna gibanja, ki so trenutno v razmahu.
VEČ ...|12. 2. 2018
dr. Žiga Turk
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo tokrat prvič gostili dr. Žiga Turka, ki je sodeloval kot minister v dveh vladah, politika in aktualne družbene razmere pa zdaj spremlja bolj iz ozadja. Ostaja zvest svoji kritični misli in pronicljivosti. V oddaji smo slišali, kakšen je njegov pogled na trenutno vlado, na dosedanje poigravanje z državljani pri referendumih in na stavkovna gibanja, ki so trenutno v razmahu.

Tanja Dominko

Spoznanje več predsodek manj

VEČ ...|1. 1. 2018
Napovedna oddaja za leto 2018

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo pogledali, kakšne načrte in želje za spremembe v državi imajo naši redni sogovorniki v letu 2018. Slišali ste poglede Branka Cestnika, akademika Janeza Juhanta, dr. Ernesta Petriča, dr. Staneta Grando, dr. Aleša Mavra, dr. Žiga Turka in dr. Klemna Jakliča. To so namreč sogovorniki, ki sodelujejo v letu 2018.

Napovedna oddaja za leto 2018

V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo pogledali, kakšne načrte in želje za spremembe v državi imajo naši redni sogovorniki v letu 2018. Slišali ste poglede Branka Cestnika, akademika Janeza Juhanta, dr. Ernesta Petriča, dr. Staneta Grando, dr. Aleša Mavra, dr. Žiga Turka in dr. Klemna Jakliča. To so namreč sogovorniki, ki sodelujejo v letu 2018.

Spoznanje več predsodek manj

Napovedna oddaja za leto 2018
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo pogledali, kakšne načrte in želje za spremembe v državi imajo naši redni sogovorniki v letu 2018. Slišali ste poglede Branka Cestnika, akademika Janeza Juhanta, dr. Ernesta Petriča, dr. Staneta Grando, dr. Aleša Mavra, dr. Žiga Turka in dr. Klemna Jakliča. To so namreč sogovorniki, ki sodelujejo v letu 2018.
VEČ ...|1. 1. 2018
Napovedna oddaja za leto 2018
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo pogledali, kakšne načrte in želje za spremembe v državi imajo naši redni sogovorniki v letu 2018. Slišali ste poglede Branka Cestnika, akademika Janeza Juhanta, dr. Ernesta Petriča, dr. Staneta Grando, dr. Aleša Mavra, dr. Žiga Turka in dr. Klemna Jakliča. To so namreč sogovorniki, ki sodelujejo v letu 2018.

Tanja Dominko

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|16. 4. 2019
Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Richard Cole: Človek, ki je Boga vprašal kakšen je smisel življenja.

Poslišali smo neverjetno izkušnjo Richarda Cola, ki je 16. avgusta, leta 2005 doživel izven-telesno izkušnjo in, po njegovem pričevanju, govoril z Bogom. Srečanje mu je za vedno spremenilo življenje. Dovoljenje za objavo posnetka nam je velikodušno odstopila Skupnost Živeti za Kristusa.

Tadej Sadar

duhovnost

Za življenje

VEČ ...|20. 4. 2019
Kako govoriš in kdo si?

Kako govoriš in kdo si?

Radio Ognjišče

duhovnostpogovorvzgoja

Naš pogled

VEČ ...|16. 4. 2019
Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko: Glavobol

O glavobolu, ki daje vrh politike in po drugi strani tudi nekatere duhovnike, ko ne vedo, kako pristopiti do množic, ki se zgrinjajo v cerkve, med letom pa jih ni.

Tanja Dominko

politikacerkev

Svetovalnica

VEČ ...|19. 4. 2019
Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Velikonočni prazniki

Z nami je bil župnik s Police pri Grosupljem Jože Plut. Tema so bili prazniki. Kako se jih spominja iz otroštva in kako jih obhaja danes kot duhovnik.

Nataša Ličen

pogovorduhovnost

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2019
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!

Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!

Jože Bartolj

Anton CestnikVida Slakandnevnik vojaka prve svetovne vojne

O klasiki drugače

VEČ ...|21. 4. 2019
Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Razlaga treh velikonočnih pesmi in del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Današnji žarki zarje mile, Dan presveti in O, Marija, bodi zdrava, so pesmi, ki same po sebi napovedujejo praznično oddajo O klasiki drugače. V drugem delu oddaje smo poslušali del maše Christi resurgentis, Franza Bibra.

Tadej Sadar, dr. Tadej Jakopič

duhovnostglasbakultura

Moja zgodba

VEČ ...|21. 4. 2019
Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!

Dnevnik Antona Cestnika voja iz Prve svetovne vojne

V oddaji Moja zgodba na Veliko noč ste lahko prisluhnili predstavitvi vojaškega dnevnika Antona Cestnika. Na god sv. Antona Padovanskega 1918 se je po štirih letih vrnil iz prve svetovne vojne. Svojo kalvarijo je popisal v dnevniku, ki so ga njegovi svojci pretipkali, vnukinja Vida Slakan pa nam ga je poslala, ker je poln upanja, vere, tudi obupa, trpljenja, domotožja, ljubezni, ... Dnevnik je predstavil dr. Marko Štepec!

Jože Bartolj

Anton CestnikVida Slakandnevnik vojaka prve svetovne vojne

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|21. 4. 2019
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 21. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Graditelji slovenskega doma

VEČ ...|21. 4. 2019
Jaroslav Kikelj

Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.

Jaroslav Kikelj

Na Opčinah pri Trstu se je 15. maja 1919 rodil študent medicine, pričevalec za vero Jaroslav Kikelj, ki ga je škof Rožman na pogrebu označil za prvega mučenca Katoliške akcije. Jaroslav Kikelj, umorjen pred tiho nedeljo 1942, je bil ena od premnogih žrtev v drugi svetovni vojni, ki ni padla pod streli okupatorja, ampak pod streli Slovencev.

Tone Gorjup

družbapolitikaspomin

Pojdite in učite

VEČ ...|21. 4. 2019
Velikonočna pisma in voščila misijonarjev

Oglasili so se naši misijonarji in prek pisem voščili vsem poslušalcem Radia Ognjišče in vsem, ki zanje molijo in jih podpirajo. Slišali smo voščila, zahvale in poročila iz Ugande, Madagaskarja in Venezuele.

Velikonočna pisma in voščila misijonarjev

Oglasili so se naši misijonarji in prek pisem voščili vsem poslušalcem Radia Ognjišče in vsem, ki zanje molijo in jih podpirajo. Slišali smo voščila, zahvale in poročila iz Ugande, Madagaskarja in Venezuele.

Jure Sešek

misijonivoščila