Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

Andrej Šinko

družba info ZDA biomedicina tujina rak

30. 1. 2022
Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

Andrej Šinko

VEČ ...|30. 1. 2022
Polona Šafarič Tepeš

Gostili smo raziskovalko na področju biomedicine Polono Šafarič Tepeš, ki živi v New Yorku, kjer se ukvarja z raziskovanjem redkih rakavih obolenj, ki se pojavljajo zlasti pri otrocih. V oddaji je spregovorila o raziskovalnem in študijskem delu v ZDA, razmišljala pa je tudi o dobrih stvareh, ki jih ponuja Slovenija. 

Andrej Šinko

družbainfoZDAbiomedicinatujinarak

Z ljudmi na poti

VEČ ...|11. 5. 2025
Boštjan Dolinšek, Vatikan

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

Boštjan Dolinšek, Vatikan

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

družba info

Z ljudmi na poti

Boštjan Dolinšek, Vatikan

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

VEČ ...|11. 5. 2025
Boštjan Dolinšek, Vatikan

Pogledali smo v Vatikan, kjer so kardinali v četrtek izvolili novega papeža, ki si je izbral ime Leon XIV. O izvolitvi, vzdušju, pričakovanjih in še marsičem, smo se pogovarjali z mladim slovenskim duhovnikom Boštjanom Dolinškom, ki je v Rimu na doktorskem študiju na Lateranski papeški univerzi.

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|13. 4. 2025
Nejc Soklič, Dubaj

Gostili smo Nejca Sokliča, ambicioznega mladega ustvarjalca digitalnih vsebin in podjetnika, ki se je odločil živeti življenje z veliko začetnico. Ni ga strah stopiti iz cone udobja, zato se je iz poslovnih razlogov pred dobrega pol leta preselil v Dubaj. V oddaji je spregovoril o življenju v tem emiratu in poslovnih priložnostih, ki jih nudi.

Nejc Soklič, Dubaj

Gostili smo Nejca Sokliča, ambicioznega mladega ustvarjalca digitalnih vsebin in podjetnika, ki se je odločil živeti življenje z veliko začetnico. Ni ga strah stopiti iz cone udobja, zato se je iz poslovnih razlogov pred dobrega pol leta preselil v Dubaj. V oddaji je spregovoril o življenju v tem emiratu in poslovnih priložnostih, ki jih nudi.

družba info

Z ljudmi na poti

Nejc Soklič, Dubaj

Gostili smo Nejca Sokliča, ambicioznega mladega ustvarjalca digitalnih vsebin in podjetnika, ki se je odločil živeti življenje z veliko začetnico. Ni ga strah stopiti iz cone udobja, zato se je iz poslovnih razlogov pred dobrega pol leta preselil v Dubaj. V oddaji je spregovoril o življenju v tem emiratu in poslovnih priložnostih, ki jih nudi.

VEČ ...|13. 4. 2025
Nejc Soklič, Dubaj

Gostili smo Nejca Sokliča, ambicioznega mladega ustvarjalca digitalnih vsebin in podjetnika, ki se je odločil živeti življenje z veliko začetnico. Ni ga strah stopiti iz cone udobja, zato se je iz poslovnih razlogov pred dobrega pol leta preselil v Dubaj. V oddaji je spregovoril o življenju v tem emiratu in poslovnih priložnostih, ki jih nudi.

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|30. 3. 2025
Bernarda Škrlec, Haag

V oddaji smo spregovorili o Haagu. Bernarda Škrlec že od leta 2018 živi v tretjem največjem nizozemskem mestu, ki je eno od središč političnega dogajanja v Evropi. S sogovornico smo spregovorili o življenju v tujini, tamkajšnjem standardu in izobraževalnem sistemu, pa tudi Nizozemcih. 

Bernarda Škrlec, Haag

V oddaji smo spregovorili o Haagu. Bernarda Škrlec že od leta 2018 živi v tretjem največjem nizozemskem mestu, ki je eno od središč političnega dogajanja v Evropi. S sogovornico smo spregovorili o življenju v tujini, tamkajšnjem standardu in izobraževalnem sistemu, pa tudi Nizozemcih. 

družba info

Z ljudmi na poti

Bernarda Škrlec, Haag

V oddaji smo spregovorili o Haagu. Bernarda Škrlec že od leta 2018 živi v tretjem največjem nizozemskem mestu, ki je eno od središč političnega dogajanja v Evropi. S sogovornico smo spregovorili o življenju v tujini, tamkajšnjem standardu in izobraževalnem sistemu, pa tudi Nizozemcih. 

VEČ ...|30. 3. 2025
Bernarda Škrlec, Haag

V oddaji smo spregovorili o Haagu. Bernarda Škrlec že od leta 2018 živi v tretjem največjem nizozemskem mestu, ki je eno od središč političnega dogajanja v Evropi. S sogovornico smo spregovorili o življenju v tujini, tamkajšnjem standardu in izobraževalnem sistemu, pa tudi Nizozemcih. 

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|9. 3. 2025
Jahnavi Vaishnav, Indija

Gostja je bila Jahnavi Vaishnav, ki je pred približno tridesetimi leti prišla iz Indije v Slovenijo in si tukaj ustvarila nov dom. Spregovorila je o indijski kulturi in družbi ter spremembah, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih, pa tudi o tem, kako je doživljala začetke v Sloveniji. 

Jahnavi Vaishnav, Indija

Gostja je bila Jahnavi Vaishnav, ki je pred približno tridesetimi leti prišla iz Indije v Slovenijo in si tukaj ustvarila nov dom. Spregovorila je o indijski kulturi in družbi ter spremembah, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih, pa tudi o tem, kako je doživljala začetke v Sloveniji. 

družba info

Z ljudmi na poti

Jahnavi Vaishnav, Indija

Gostja je bila Jahnavi Vaishnav, ki je pred približno tridesetimi leti prišla iz Indije v Slovenijo in si tukaj ustvarila nov dom. Spregovorila je o indijski kulturi in družbi ter spremembah, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih, pa tudi o tem, kako je doživljala začetke v Sloveniji. 

VEČ ...|9. 3. 2025
Jahnavi Vaishnav, Indija

Gostja je bila Jahnavi Vaishnav, ki je pred približno tridesetimi leti prišla iz Indije v Slovenijo in si tukaj ustvarila nov dom. Spregovorila je o indijski kulturi in družbi ter spremembah, ki so se zgodile v zadnjih desetletjih, pa tudi o tem, kako je doživljala začetke v Sloveniji. 

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|9. 2. 2025
Christoph Steidl Porenta, vrhunski umetnik v Sloveniji

Gost oddaje je bil zlatar, srebro-kovač in restavrator Christoph Steidl Porenta. Po rodu sicer Bavarec, ki pa ga je v Slovenijo v začetku 90-ih let pripeljala ljubezen. Sogovornik je vrhunski umetnik, pomembno pa je prispeval tudi k razstavi, ki so jo pred leti pripravili v Narodni galeriji ob 800-letnici prve omembe malteškega viteškega reda pri nas, kateremu tudi sam pripada. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v Sloveniji. 

Christoph Steidl Porenta, vrhunski umetnik v Sloveniji

Gost oddaje je bil zlatar, srebro-kovač in restavrator Christoph Steidl Porenta. Po rodu sicer Bavarec, ki pa ga je v Slovenijo v začetku 90-ih let pripeljala ljubezen. Sogovornik je vrhunski umetnik, pomembno pa je prispeval tudi k razstavi, ki so jo pred leti pripravili v Narodni galeriji ob 800-letnici prve omembe malteškega viteškega reda pri nas, kateremu tudi sam pripada. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v Sloveniji. 

družba info

Z ljudmi na poti

Christoph Steidl Porenta, vrhunski umetnik v Sloveniji

Gost oddaje je bil zlatar, srebro-kovač in restavrator Christoph Steidl Porenta. Po rodu sicer Bavarec, ki pa ga je v Slovenijo v začetku 90-ih let pripeljala ljubezen. Sogovornik je vrhunski umetnik, pomembno pa je prispeval tudi k razstavi, ki so jo pred leti pripravili v Narodni galeriji ob 800-letnici prve omembe malteškega viteškega reda pri nas, kateremu tudi sam pripada. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v Sloveniji. 

VEČ ...|9. 2. 2025
Christoph Steidl Porenta, vrhunski umetnik v Sloveniji

Gost oddaje je bil zlatar, srebro-kovač in restavrator Christoph Steidl Porenta. Po rodu sicer Bavarec, ki pa ga je v Slovenijo v začetku 90-ih let pripeljala ljubezen. Sogovornik je vrhunski umetnik, pomembno pa je prispeval tudi k razstavi, ki so jo pred leti pripravili v Narodni galeriji ob 800-letnici prve omembe malteškega viteškega reda pri nas, kateremu tudi sam pripada. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v Sloveniji. 

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|12. 1. 2025
Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

Spregovorili smo o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in vključevanju naše države v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Na dogodku Društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis so govorci opozorili na pomen sodelovanja v teh organizacijah za našo državo, povezovanju raziskovalcev s podjetji in inštituti ter o podpori države raziskovalnemu sektorju. 

Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

Spregovorili smo o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in vključevanju naše države v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Na dogodku Društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis so govorci opozorili na pomen sodelovanja v teh organizacijah za našo državo, povezovanju raziskovalcev s podjetji in inštituti ter o podpori države raziskovalnemu sektorju. 

družba info

Z ljudmi na poti

Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

Spregovorili smo o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in vključevanju naše države v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Na dogodku Društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis so govorci opozorili na pomen sodelovanja v teh organizacijah za našo državo, povezovanju raziskovalcev s podjetji in inštituti ter o podpori države raziskovalnemu sektorju. 

VEČ ...|12. 1. 2025
Slovenija je postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije

Spregovorili smo o članstvu Slovenije v Evropski vesoljski agenciji in vključevanju naše države v Evropsko organizacijo za jedrske raziskave. Na dogodku Društva v tujini izobraženih Slovencev Vtis so govorci opozorili na pomen sodelovanja v teh organizacijah za našo državo, povezovanju raziskovalcev s podjetji in inštituti ter o podpori države raziskovalnemu sektorju. 

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|29. 12. 2024
Z ljudmi na poti čez leto 2024

V zadnji letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimiv gostov. V iztekajočem se letu smo pogledali v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.  

Z ljudmi na poti čez leto 2024

V zadnji letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimiv gostov. V iztekajočem se letu smo pogledali v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.  

družba info

Z ljudmi na poti

Z ljudmi na poti čez leto 2024

V zadnji letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimiv gostov. V iztekajočem se letu smo pogledali v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.  

VEČ ...|29. 12. 2024
Z ljudmi na poti čez leto 2024

V zadnji letošnji oddaji Z ljudmi na poti, smo se spomnili nekaterih preteklih oddaj in zanimiv gostov. V iztekajočem se letu smo pogledali v številne države sveta, spregovorili o različnih kulturah, gostili Slovence, ki so odšli v tujino, pa tudi tujce, ki so si nov dom ustvarili v Sloveniji.  

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti

VEČ ...|8. 12. 2024
Lucija Rihtaršič, Slovenka v Franciji

Gostili smo Lucijo Rihtaršič, ki jo je pot vodila na študij v Francijo. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, tamkajšnji naravi, Francozih, kulinariki in še kakšni zanimivi tematiki.

Lucija Rihtaršič, Slovenka v Franciji

Gostili smo Lucijo Rihtaršič, ki jo je pot vodila na študij v Francijo. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, tamkajšnji naravi, Francozih, kulinariki in še kakšni zanimivi tematiki.

družba info

Z ljudmi na poti

Lucija Rihtaršič, Slovenka v Franciji

Gostili smo Lucijo Rihtaršič, ki jo je pot vodila na študij v Francijo. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, tamkajšnji naravi, Francozih, kulinariki in še kakšni zanimivi tematiki.

VEČ ...|8. 12. 2024
Lucija Rihtaršič, Slovenka v Franciji

Gostili smo Lucijo Rihtaršič, ki jo je pot vodila na študij v Francijo. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, tamkajšnji naravi, Francozih, kulinariki in še kakšni zanimivi tematiki.

Andrej Šinko

družba info

Z ljudmi na poti
V oddaji Z ljudmi na poti gostimo Slovence, ki živijo v tujini, in tujce, ki so se preselili v Slovenijo. Z njimi se pogovarjamo o tem, kako so sprejeti, kako doživljajo državo in prebivalce, s kakšnimi težavami so bili soočeni pri učenju jezika, zaposlovanju in na drugih področjih. V oddajah tako na eni strani predstavljamo določene posebnosti držav in narodov, na drugi strani pa poslušalcem dajemo vpogled tudi v to, kaj spodbudi številne Slovence, da si prihodnost ustvarijo v tujini.
Andrej Šinko

Andrej Šinko

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|30. 5. 2025
Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Nam bo uspelo rešiti Stvarstvo? (10 let Laudato si)

Svoje navdušenje nad Stvarstvom in njegovim varovanjem so delili člani skupine Laudato si, ki se je pred desetimi leti oblikovala v Dravljah v Ljubljani. Alenka Bahovec, Jurij Dobravec, Anton Lesnik, Katarina Novak in Ana Pavlek so povedali, kako razumejo ekološko spreobrnjenje in kakšno moč ima v dobi zelenega prehoda.

Blaž Lesnik

okoljeekologijanaravaLaudato si10 letokrožnica

Program zadnjega tedna

VEČ ...|1. 6. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. junij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. junij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš pogled

VEČ ...|27. 5. 2025
Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Drugorazrednost predsednice države ob največjem genocidu v zgodovini slovenskega naroda

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.

Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.

Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.

Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.

S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.

Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da  bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.

Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.

Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.

Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.

Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? 

Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!
 

Alen Salihović

komentarpobojikomunizemfašizemnacizempredsednica države

Duhovna misel

VEČ ...|1. 6. 2025
Talenti

Sredi druge svetovne vojne je ameriška mornarica mrzlično iskala talente. Štirje mladi fantje so trepetajoč stali v kratkih hlačah in ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Talenti

Sredi druge svetovne vojne je ameriška mornarica mrzlično iskala talente. Štirje mladi fantje so trepetajoč stali v kratkih hlačah in ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Svetovalnica

VEČ ...|30. 5. 2025
Narcisistične zlorabe

Spregovorili smo o problematiki narcistične zlorabe, v našem studiu je o tem spregovorila doc. dr. Urška Battelino, psihoanalitična psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami dela z izvajalci in žrtvami narcistične zlorabe. 

Narcisistične zlorabe

Spregovorili smo o problematiki narcistične zlorabe, v našem studiu je o tem spregovorila doc. dr. Urška Battelino, psihoanalitična psihoterapevtka z večletnimi izkušnjami dela z izvajalci in žrtvami narcistične zlorabe. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

svetovanje

Pojdite in učite

VEČ ...|1. 6. 2025
Pred odprtjem nove slovenske šole na Madagaskarju

Na madagaskarju bodo odprli novo osnovno šolo.  Jana Lampe, ki na Slovenski karitas bdi nad mednarodno pomočjo, nam je povedala, za kako pomemben projekt na misijonu Petra Opeke gre in kdo vse je sodeloval pri njem. 

Pred odprtjem nove slovenske šole na Madagaskarju

Na madagaskarju bodo odprli novo osnovno šolo.  Jana Lampe, ki na Slovenski karitas bdi nad mednarodno pomočjo, nam je povedala, za kako pomemben projekt na misijonu Petra Opeke gre in kdo vse je sodeloval pri njem. 

Jure Sešek

duhovnostmisijon

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 6. 2025
Slovenija, tukaj sem!

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je ob 80-letnici povojnega begunstva v Slovenski filharmoniji pripravilo slovesno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti. V dvorani so zazvenele melodije, ki so generacije Slovencev spremljale v tujini in verzi, ki so nastajali v hrepenenju po domovini. Prisluhnite recitacijam, celotno akademijo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu, umetniškemu delu pa prisluhnite tu in tu

Slovenija, tukaj sem!

Izseljensko društvo Slovenija v svetu je ob 80-letnici povojnega begunstva v Slovenski filharmoniji pripravilo slovesno akademijo Slovenija, tukaj sem! - 80 let zvestobe in ustvarjalnosti. V dvorani so zazvenele melodije, ki so generacije Slovencev spremljale v tujini in verzi, ki so nastajali v hrepenenju po domovini. Prisluhnite recitacijam, celotno akademijo si lahko ogledate na našem Youtube kanalu, umetniškemu delu pa prisluhnite tu in tu

Matjaž Merljak

družbarojakikulturabegunstvo

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|1. 6. 2025
Junijska pobožnost - Vrtnice

Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.

Junijska pobožnost - Vrtnice

Prvo nedeljo v juniju smo spomnili na junijsko pobožnost na čast Jezusovemu presvetemu Srcu - vrtnice. Avtor letošnjih vrtnic z naslovom Kristus, naše upanje, je prof. dr. Anton Štrukelj, ki je bil tudi tokratni osrednji sogovornik.

Petra Stopar

duhovnostinfo

Kmetijska oddaja

VEČ ...|1. 6. 2025
CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

CHRISTOPHE HANSEN: Prihodnost Evropske kmetijske politike

V tokratni nedeljski kmetijski oddaji ste lahko slišali pogovor z EU komisarjem za kmetijstvo Cristophom Hansnom, ki smo ga pred tednom dni, ob njegovem obisku v Sloveniji, posneli v obliki videopodkasta. Dotaknili smo se številnih aktualnih tem, ki so povezane s kmetijstvom. Vabimo, da si pogvoro v celoti ogledate na Youtube kanalu Podkasta RAST.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt