Pred nami so božično novoletni prazniki, ko je na mizah več hrane kot običajno. Zato je dobrodošel pogovor z višjo svetovalko ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darjo Meglič. Povedala nam je, s katerimi preprostimi ukrepi učinkovito zmanjšamo odpadno užitno hrano denimo uporaba manjših krožnikov, pozornost na datume hrane, pravilne količine hrane na osebo in še kaj. Več smo tudi tudi izvedeli o tem, kako v okviru projekta Skrb za planet oz. Care4climate osveščajo otroke na naših šolah.
Care4climate nakupovalni listki osveščanje otrok o spoštovanju hrane
Pred nami so božično novoletni prazniki, ko je na mizah več hrane kot običajno. Zato je dobrodošel pogovor z višjo svetovalko ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darjo Meglič. Povedala nam je, s katerimi preprostimi ukrepi učinkovito zmanjšamo odpadno užitno hrano denimo uporaba manjših krožnikov, pozornost na datume hrane, pravilne količine hrane na osebo in še kaj. Več smo tudi tudi izvedeli o tem, kako v okviru projekta Skrb za planet oz. Care4climate osveščajo otroke na naših šolah.
Pred nami so božično novoletni prazniki, ko je na mizah več hrane kot običajno. Zato je dobrodošel pogovor z višjo svetovalko ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darjo Meglič. Povedala nam je, s katerimi preprostimi ukrepi učinkovito zmanjšamo odpadno užitno hrano denimo uporaba manjših krožnikov, pozornost na datume hrane, pravilne količine hrane na osebo in še kaj. Več smo tudi tudi izvedeli o tem, kako v okviru projekta Skrb za planet oz. Care4climate osveščajo otroke na naših šolah.
Care4climatenakupovalni listkiosveščanje otrok o spoštovanju hrane
Življenje išče pot
Podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek je z nami podelila svoj proces sorojenke, ki ima v družini brata s posebnimi potrebami. Kako je premagovala občutke krivde ali sramu kot najstnica in kaj pomeni skrb za odraslo osebo z motnjo v duševnem razvoju za starše. Njihova družina je zato bila drugačna, a nič manj družina, kjer sta na prvem mestu ljubezen in medsebojna pomoč.
Življenje išče pot
Podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek je z nami podelila svoj proces sorojenke, ki ima v družini brata s posebnimi potrebami. Kako je premagovala občutke krivde ali sramu kot najstnica in kaj pomeni skrb za odraslo osebo z motnjo v duševnem razvoju za starše. Njihova družina je zato bila drugačna, a nič manj družina, kjer sta na prvem mestu ljubezen in medsebojna pomoč.
Življenje išče pot
Psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper sta nedavno izdala priročnik z naslovom Pot iz brezna. Namenjen je vsem, ki so odvisni od alkohola, in za tiste, ki to ne želijo postati. Eden najbolj zanimivih delov je po besedah psihiatra in terapevta Bojana Filipiča poglavje o zaključevanju procesa zdravljenja in rehabilitacije, kjer avtorja nežno spodbujata zasvojene in svojce k nadaljnji osebni rasti. Knjigi dajejo posebno vrednost konkretne zgodbe ljudi, ki so se odločili, da pridejo ven iz brezna steklenice.
Življenje išče pot
Psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper sta nedavno izdala priročnik z naslovom Pot iz brezna. Namenjen je vsem, ki so odvisni od alkohola, in za tiste, ki to ne želijo postati. Eden najbolj zanimivih delov je po besedah psihiatra in terapevta Bojana Filipiča poglavje o zaključevanju procesa zdravljenja in rehabilitacije, kjer avtorja nežno spodbujata zasvojene in svojce k nadaljnji osebni rasti. Knjigi dajejo posebno vrednost konkretne zgodbe ljudi, ki so se odločili, da pridejo ven iz brezna steklenice.
Življenje išče pot
Naša gostja je bila podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek, ki ima brata Petra. Rodil se je s cerebralno paralizo. Kako je to dejstvo vplivalo na njeno odraščanje in razvoj njene osebnosti?
Življenje išče pot
Naša gostja je bila podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek, ki ima brata Petra. Rodil se je s cerebralno paralizo. Kako je to dejstvo vplivalo na njeno odraščanje in razvoj njene osebnosti?
Življenje išče pot
Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.
Življenje išče pot
Ker novi papež Leon XIV. prihaja iz vrst redovnikov avguštincev, smo s. Emanuelo Žerdin, ki je večkrat naša gostja, in salezijanskega inšpektorja Petra Končana vprašali, kako sta doživela njegovo izvolitev kot posvečeni osebi.
Življenje išče pot
Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine. Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost.
Življenje išče pot
Samooskrba s hrano je ena poglavitnih nalog vsake države, saj časi večjih kriz praviloma privedejo do težav pri zagotavljanju hrane. Tega se zavedajo v Mestni občini Kranj, kjer so zadnjih pet let precej pozornosti posvetili prehranski strategiji občine. Ana Vizovišek iz Urada za razvoj in pametno skupnost.
Življenje išče pot
V teh dneh se spominjamo 80-letnice konca II. svetovne vojne in tudi žrtev povojnih zločinov v Sloveniji. Številni od njih še vedno nimajo groba, zato nekdanji član komisije za prikrita grobišča Škofja Loka Jože Kranjc pozdravlja začetek redne molitve pred kostnico na Lipici pri Škofji Loki.
Življenje išče pot
V teh dneh se spominjamo 80-letnice konca II. svetovne vojne in tudi žrtev povojnih zločinov v Sloveniji. Številni od njih še vedno nimajo groba, zato nekdanji član komisije za prikrita grobišča Škofja Loka Jože Kranjc pozdravlja začetek redne molitve pred kostnico na Lipici pri Škofji Loki.
Življenje išče pot
Ob nedavnem svetovnem dnevu babic smo gostili vodjo porodnega bloka kranjske porodnišnice dipl. babico Sašo Matko. Ker se vsako leto nekaj žensk odloči za porod na domu, smo jo vprašali, katera so tveganja in kdaj je varneje, da pride do poroda v porodnišnici.
Življenje išče pot
Ob nedavnem svetovnem dnevu babic smo gostili vodjo porodnega bloka kranjske porodnišnice dipl. babico Sašo Matko. Ker se vsako leto nekaj žensk odloči za porod na domu, smo jo vprašali, katera so tveganja in kdaj je varneje, da pride do poroda v porodnišnici.
Življenje išče pot
Odprta in iskrena komunikacija v zakonu reši skoraj vse težave. Pri tem je potrebna rast v pravi ljubezni in spoštovanju drugega. To je tema seminarja, ki ga uspešno vodita Barbara in Marko Zrnec iz društva Zaživi življenje. Povedala sta nam, na čem temelji seminar, ki poteka osemkrat in daje dobre rezultate pri parih.
Življenje išče pot
Odprta in iskrena komunikacija v zakonu reši skoraj vse težave. Pri tem je potrebna rast v pravi ljubezni in spoštovanju drugega. To je tema seminarja, ki ga uspešno vodita Barbara in Marko Zrnec iz društva Zaživi življenje. Povedala sta nam, na čem temelji seminar, ki poteka osemkrat in daje dobre rezultate pri parih.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 22. maj 2025 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Najprej smo se ustavili ob vprašanjih znižanja varstvenega statusa volka v okviru Direktive EU o habitatih. O tem je v imenu SKS kritično spregovoril mag. Stane Bergant, visokogorski ekološki kmet iz Kokre. V drugem delu pa smo povabili v Leskovec nad Šentjanžem, kjer bo v soboto 24. maja blagoslov traktorjev in prikaz delovanja kmetijske tehnike za spravilo krme z gorskih območij.
Doživetja narave
V duhu 10. obletnice okrožnice Laudato si papeža Frančiška smo se odpravili v planinski svet z uporabo javnega potniškega prometa. Kako nam pri tem lahko pomaga aplikacija planinske zveze, ki tudi sicer postaja vse boljši pripomoček za načrtovanje planinskih izletov? In ali je danes sploh mogoče (pre)živeti brez osebnega avtomobila, tudi če prosti čas pogosto namenimo obiskovanju gora? Naša gosta sta bila urednik za kartografijo pri PZS Andrej Stritar in ljubiteljica gorskega teka Deja Jakopič.
Slovencem po svetu in domovini
Letošnji maj je obarvan tudi spominsko, in sicer zaradi 80. obletnice konca druge svetovne vojne in 70. obletnice podpisa Državne pogodbe o obnovi samostojne in demokratične Avstrije (ADP). To soboto bo ob okrogli obletnici povojnega begunstva potekalo tudi romanje v Vetrinj in Špital ob Dravi. Sveto mašo v vetrinjski cerkvi, v bližini nekdanjega begunskega taborišča, bo daroval krško-celovški škof dr. Jože Marketz, prepeval bo pevski zbor iz Sel na Koroškem. Po maši bo recital iz »Maše za vstajenje Slovencev« avtorja Toneta Rodeta. Romarji bodo obiskali tudi Špital ob Dravi in si ogledali nekaj krajev in pomnikov, ki so povezani s povojnim begunstvom.
Naš pogled
Jure Sešek je pogledal v misijone, se misijonarjem zahvalil za vse zglede, ki smo jih deležni tudi mi, ki njihovo delo občudujemo od daleč. Slišali smo radijsko slovo od misijonarja Danila Lisjaka, s katerim smo veliko sodelovali, pred tedni pa je v njegovi Ugandi sklenil svojo življenjsko pot.
Radijski roman
V novem nadaljevanju romana Kruh močnih Lidijo pretrese Markova zgodba.
Via positiva
K pogovoru smo povabili inženirko oblikovanja, kreatorko, direktorico in ustanoviteljico podjetja ter blagovne znamke moških oblačil SENS, Zlato Zavašnik. Urejenost je pomembna, zelo vpliva na človeka in na njegovo počutje, tudi na okolje, v katerem se giblje. Zato je vredno v to vložiti nekaj časa, koliko?, naj vsak presodi sam. S pregovorom, da obleka naredi človeka, se ne strinjam najbolj. Bi pa rekla, obleka spremeni razpoloženje človeka in dejansko vpliva nanj navzven in navznoter, in to se mi zdi izjemno pomembno. Zlata še doda: Obleka vseeno nima takšnega vpliva, da bi nas naredila. Lahko pa držo in svoj karakter izrazimo ali podpremo z obleko, to pa.
Zlata Zavašnik ustvarja že štirideset let. Kombinacija oblikovalke in podjetnice, ki se v njej prepleta, se je izkazala za veliko prednost. Eno od njenih vodil je trajnost, med prvimi je vstopila v bolj trajnostne in do okolja ter ljudi odgovornejše izdelan tekstil. Trideset let praznuje njena blagovna znamka. S svojo predanostjo in zavedanjem o potrebah trga po kakovostni moški modi in obleki je leta 1994 zagnala lastno blagovno znamko. Z minimalističnimi in vsestranskimi dizajni je revolucionirala slovensko modo, postala del slovenske oblačilne dediščine. Njena zavezanost etiki v poslovnih odnosih je bila odločilna za preživetje in rast tudi v obdobju ko so se številna tekstilna podjetja zapirala. Spominja se, kako se je čez noč trg razpolovil. Njena odločitev, da bo nadaljevala, je v celoti spremenila platformo podjetja.
Treba je bilo zožiti poslovanje. Se specializirati. Meni je pomembno, da nisem razpršena. Potrebujem fokus. Najti širino znotraj tega, je zame izziv. In da se, kar je zanimivo.
»Obleka ne more narediti človeka, to se mi zdi premočno. Obleka vseeno nima takšnega vpliva. Mislim, da mora imeti človek že sam po sebi neko držo, karakter, da lahko potem to izrazi ali poudari skozi obleko. Če nima vrednot, mu jih žal tudi obleka ne more dati. Z obleko lahko pridobi pozornost, zgradila pa ga ne bo kot človeka v polnem pomenu te besede.«
»Žal večini ljudi trendi in cene narekujejo izbor. Vse skupaj je danes žal na kvantiteti in ne na kakovosti. Tudi mladi si raje kupijo pet majic kot eno, ki je za nošnjo prijetnejša in ki »boža« kožo. To bi morali veliko bolj izpostavljati, ker z obleko kažemo tudi svoje vrednote. Manj je več, ne samo v smislu barv in vzorcev, tudi v količinskem smislu je manj več. Na koncu prihranimo, ko smo za oblačilo na začetku odšteli več, a ga nosili dolgo časa. To vpliva na mnoga področja življenj, smo vzor naslednjim generacijam, to je velika tema.«
Ko sem bila mlajša sem seveda imela ideje, večje, močnejše, tudi po tujih trgih, željo se pokazati. Bili so poizkusi, a izkušnje ne dobre.
»Delala sem kalkulacije, koliko sem dobila za vloženo energijo. Rezultat ni bil v prid moje energije. Počutje mi je bilo pomembno in žal sem ugotovila, da vložim preveč za majhen rezultat. Nisem želela delati samo za modno pisto, ko potem kolekcija obstane v skladišču ali na smetišču. Vedno sem zato iskala mejo, do kod grem lahko z estetiko, da še ohranim produkt, ki je nosljiv.«
»Svoboda je v minimalizmu. Obleka je tudi naš tihi govor, z njo sporočamo marsikaj o sebi, svojih načelih, kažemo tudi, koliko časa smo porabili za izbor in urejanje. Če imamo dober izbor, s tem prihranimo čas še za kaj drugega, meni se to zdi pomembno. Zato je začetni premislek ob nakupu zelo dragocen. Dober izbor oblačil postane naša druga koža, v katerih se odlično počutimo in jih nosimo dolgo časa. Na področju tekstila so se zgodile velike spremembe. Danes morajo biti proizvodnje tkanin celostne, izpolnjevati morajo številne kriterije in zaveze, ki zmanjšujejo obremenitve na okolje. V osnovi velja, da se v neki tkanini počutimo dobro, mora biti naravnega deleža v njej vsaj trideset odstotkov, kar še omogoča dihanje in nas ne zapre.«
»Obleka je naš podpis. Mediji - in toliko jih je, vemo, da močno vplivajo. Vpijejo o tem, koliko boljši bi morali biti. Vsak se nekoliko podvrže temu. Pritisk je močan. Dobro je izoblikovati svoj stil, v katerem se dobro počutimo in se z njim lahko poistovetimo.«
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Letošnji maj je obarvan tudi spominsko, in sicer zaradi 80. obletnice konca druge svetovne vojne in 70. obletnice podpisa Državne pogodbe o obnovi samostojne in demokratične Avstrije (ADP). To soboto bo ob okrogli obletnici povojnega begunstva potekalo tudi romanje v Vetrinj in Špital ob Dravi. Sveto mašo v vetrinjski cerkvi, v bližini nekdanjega begunskega taborišča, bo daroval krško-celovški škof dr. Jože Marketz, prepeval bo pevski zbor iz Sel na Koroškem. Po maši bo recital iz »Maše za vstajenje Slovencev« avtorja Toneta Rodeta. Romarji bodo obiskali tudi Špital ob Dravi in si ogledali nekaj krajev in pomnikov, ki so povezani s povojnim begunstvom.