Narodna pravljica prihaja iz Avstrije. Nič nenavadnega ni, da v njej nastopa štorklja, ki gnezdi tudi pri naših sosedih. Tudi mravlje gotovo poznajo, odkod pa se je v pravljici znašel lev? Verjetno ga je v zgodbo pripeljala dobrota. Sin revne vdove je namreč potreboval pomoč. Vseh treh.
Narodna pravljica prihaja iz Avstrije. Nič nenavadnega ni, da v njej nastopa štorklja, ki gnezdi tudi pri naših sosedih. Tudi mravlje gotovo poznajo, odkod pa se je v pravljici znašel lev? Verjetno ga je v zgodbo pripeljala dobrota. Sin revne vdove je namreč potreboval pomoč. Vseh treh.
Narodna pravljica prihaja iz Avstrije. Nič nenavadnega ni, da v njej nastopa štorklja, ki gnezdi tudi pri naših sosedih. Tudi mravlje gotovo poznajo, odkod pa se je v pravljici znašel lev? Verjetno ga je v zgodbo pripeljala dobrota. Sin revne vdove je namreč potreboval pomoč. Vseh treh.
Zgodbe za otroke
V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”
Zgodbe za otroke
V zadnjem delu Marija zagotovi otrokom: “Vedno bom z vami, čeprav me ne boste videli.”
Zgodbe za otroke
Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.
Zgodbe za otroke
Tokrat je marija naše prijatelje, posebej pa birmance, osrečila z razlago morda težje razumljivih darov Svetega duha. Sveti duh nam pripravlja čudovite darove.
Zgodbe za otroke
Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.
Zgodbe za otroke
Zgodba, ki je posebej namenjena birmancem. Prinaša odgovore na pomembna vprašanja in zanimivo nalogo.
Zgodbe za otroke
Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.
Zgodbe za otroke
Marija je našim prijateljem, junakom šmarničnih zgodb, razodela, kako lep zaklad je Knjiga knjig.
Zgodbe za otroke
Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.
Zgodbe za otroke
Slišali boste da smo včasih še slabši od Petra. V zatajevanju Gospoda. Pa tudi, kako pogumni so junaki naših šmarničnih zgodb.
Zgodbe za otroke
Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.
Zgodbe za otroke
Tokrat bo Marija pričevala o eni najlepših resnic. Bog je ljubezen.
Zgodbe za otroke
Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.
Zgodbe za otroke
Pa smo končno tam. Pri bistvu naukov in Božje besede, pri Ljubezni.
Zgodbe za otroke
Na god Marije Pomagaj tudi naša zgodba ne more mimo Pomočnice kristjanov in Marijinega varstva.

Naš pogled
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. november 2025 ob 05-ih
Slovencem po svetu in domovini
V župniji Marije Vnebovzete v Clevelandu so imeli v nedeljo tradicionalni jesenski festival. Po dopoldanski maši so po poročanju župnijskega biltena odprli vrata župnijske dvorane. Na voljo je bila raznovrstna hrana, rojaki so se lahko preskusili v igrah na srečo ali sodelovali pri žrebanju 40 šunk in 40 puranov. Oltarno društvo je organiziralo prodajo peciva in pripravilo žrebanje košaric. Župnijska dvorana je bila do šestih zvečer napolnjena z energijo in navdušenjem župljanov, nekdanjih župljanov in prijateljev župnije, ki letos praznuje 120-letnico. Izkupiček bo namenjen načrtovani obnovi stranišč in dveh učilnic v prvem nadstropju šole za izobraževanje odraslih in sestanke. Rojaki v Clevelandu, tako pri Mariji Vnebovzeti kot pri Svetem Vidu, pa se že pripravljajo na četrtkov zahvalni dan, ko se bodo pri mašah spomnili tudi vseh pokojnih župnijskih dobrotnikov.
Moja zgodba
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Doživetja narave
Ko stopimo v gozd ali na gorsko pot, si želimo svežega zraka, ki napolni telo in duha. A kaj pravzaprav dihamo? Nova študija, objavljena v prestižni reviji Nature, razkriva, da kakovost zraka ni le vprašanje delcev PM10 in PM2,5, temveč tudi njihovega oksidativnega potenciala – parametra, ki vpliva na naše zdravje veliko bolj, kot si mislimo. Zakaj je onesnažen zrak tiha grožnja, ki vsako leto povzroči milijone prezgodnjih smrti? Z nami so bili avtor študije dr. Griša Močnik in dr. Matej Ogrin (oddelek za geografijo na Filozofski fakulteti) ter Špela Berlot Veselko (Cipra).
Kulturni utrinki
V Gorici v galeriji Katoliške knjigarne Ars na Travniku je še do sobote 29. novembra na ogled dokumentarna razstava z naslovom Rodbina Bratuž Šorli – Etični in kulturni doprinos k pripadnosti slovenskemu narodu. Nastala je v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom iz Nove Gorice, nudi pa vpogled v življenje in ustvarjanje dveh zanimivih primorskih družin, družine Bratuž iz Gorice in družine Šorli iz Tolmina. Naša gostja je bila soavtorica, arhivska svetovalka Ivanka Uršič.
Komentar Domovina.je
»Pri zakonu o asistiranem samomoru je šlo za vprašanje življenja in smrti, etike in morale, človekovega dostojanstva ter njegovih pravic. Slišati je bilo, da je to ideološko vprašanje, za zdravniške vrste je bilo tudi strokovno, a vladajoči stroke niso želeli slišati, ker jim ni ugajala,« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
V prihodnji dneh nas bo obiskal Miklavž in najbrž je prav, da mu kaj pomagamo v teh dneh. Kakšne piškote lahko že pripravimo, smo vprašali sestro Nikolino. Najbolj aktualni so medenjaki, strojni keksi, linške oči ... Za slednje potrebujemo 21 dag moke, nožev vrh pecilnega praška, 14 dag masla, ki ga zdrobimo v moko, da to fina drobna kašica, potem pridamo 6 dag sladkorja, 6 dag orehov, cimet, lahko je vanilija, 1 drobno jajce. Zamesimo testo. Dobro je, če počiva vsaj eno uro ali pa čez noč. Razvaljamo ga za nožev rob debelo, to je 2 - 3 milimetre. Z modelčkom izkrožimo piškote in jih spečemo, da dobijo lepo rahlo rjavo-rdečo barvo. Spodnjo plast namažemo z marmelado, zgornjo plast pa potresemo s sladkorjem in združimo. Odlagamo na vodoravno površino. Naslednji dan so vedno okusnejši ...