Is podcast Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja Is podcast
Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

18. 2. 2025
Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič

Nataša Ličen

VEČ ...|18. 2. 2025
Vsemir - meja na mirenskem pokopališču, prenovljena zbirka Goriškega muzeja

Mirensko pokopališče je leta 1947 začrtana državna meja presekala na dva dela, s tem razdelila ne samo žive, ampak tudi mrtve. V večni mir pokopališča je vnesla nemir. Ob uradnem programu odprtja Evropske prestolnice kulture so omenjeno razstavo oziroma zbirko prenovili in jo naslovili  Vsemir. Predstavili so jo Mauricij Humar, Rok Bavčar in Vladimir Peruničič

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 2. 2025
Zapuščina Ljubke Šorli

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta

Zapuščina Ljubke Šorli

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta

kultura

Zakladi naše dediščine

Zapuščina Ljubke Šorli

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta

VEČ ...|25. 2. 2025
Zapuščina Ljubke Šorli

Obudili smo spomin na literarno zapuščino Ljubke Šorli. V počastitev obletnice njenega rojstva je skupaj zapelo krstne izvedbe nekaterih njenih uglasbenih pesmi več kot dvesto pevcev. O pesnici je več povedal njen nečak Igor Tuta

Nataša Ličen

kultura

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 2. 2025
Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

VEČ ...|11. 2. 2025
Izročilo Slovenskega Lurda

Na praznik Lurške Matere Božje smo govorili z brestaniškim župnikom Tomažem Šojčem. Brestanici rečemo slovenski Lurd. Vprašali smo ga, kako praznujejo, kakšno bo svetoletno dogajanje v omenjenem romarskem svetišču in o sporočilu ob svetovnem dnevu bolnikov. 

Nataša Ličen

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 2. 2025
Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

dediščina spomini izročilo

Zakladi naše dediščine

Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

VEČ ...|4. 2. 2025
Terezija Zore o radiu in o praznovanju Svečnice

Ob obisku Doma starejših v Kamniku v sklopu radijske akcije Dobro delo dobro dene, smo spoznali eno od naših prvih poslušalk in prijateljic, ki je k vpisu med PRO-jevce nagovarjala tudi druge. Terezijo Zore smo vprašali tudi po spominih na praznovanje svečnice. 

Nataša Ličen

dediščina spomini izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 1. 2025
Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

kultura narava dediščina kulinarika

Zakladi naše dediščine

Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

VEČ ...|28. 1. 2025
Žlikrofi

Mira Jeram, predsednice društva za promocijo in zaščito idrijskih jedi je govorila o žlikrofih. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina kulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 1. 2025
Letni koledar s fotografijami podob iz polstene volne

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

Letni koledar s fotografijami podob iz polstene volne

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Letni koledar s fotografijami podob iz polstene volne

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

VEČ ...|21. 1. 2025
Letni koledar s fotografijami podob iz polstene volne

Tina Smrečnik je žena in mama petih otrok, oblikovalka keramike, koordinatorka in prostovoljka pri več duhovno-kulturnih projektih. Ob glini je njen najljubši material tudi polstena volna. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|14. 1. 2025
Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

VEČ ...|14. 1. 2025
Ko zadiši po potici ...

Zgodba obuditve Podbreške potice je vredna posnemanja. Lokalno imamo v našem prostoru še veliko zgodb, ki le čakajo na oživitev. Jernej Jeglič je spodbudil k iskanju in vrednotenju pristno domačega. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|7. 1. 2025
Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

kultura zgodovina dediščina glasba

Zakladi naše dediščine

Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

VEČ ...|7. 1. 2025
Miha Benedik o koledniških pesmih

Miha Benedik je bil dolgoletni član vokalnega kvinteta Drumlca, ki je bila znana tudi po izvajanju starih pesmi. Slovenske ljudske pesmi in kolednice so v skupini tudi posneli.  

Nataša Ličen

kultura zgodovina dediščina glasba

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 2. 2025
Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Blaž Lesnik

moralaetikaduhovnostateizemsplavdialogreligijavzgoja

Kmetijska oddaja

VEČ ...|23. 2. 2025
Občni zbor Združenja kmečkih sirarjev Slovenije

Kmetijska oddaja je predstavila reportažo z rednega občnega zbora Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, ki je potekal v nedeljo, 9.februarja 2025, v Mariboru. Udeleženci so si pred začetkom uradnega dela, kot primera dobrih praks ogledali sirarno Čuš in sirarno Hecl v Orehovi vasi, Mojca Polak pa je imela v okviru občnega zbora predavanje, v katerem je sirarjem predstavila pogled na njihove izdelke skozi oči gostincev . 

Občni zbor Združenja kmečkih sirarjev Slovenije

Kmetijska oddaja je predstavila reportažo z rednega občnega zbora Združenja kmečkih sirarjev Slovenije, ki je potekal v nedeljo, 9.februarja 2025, v Mariboru. Udeleženci so si pred začetkom uradnega dela, kot primera dobrih praks ogledali sirarno Čuš in sirarno Hecl v Orehovi vasi, Mojca Polak pa je imela v okviru občnega zbora predavanje, v katerem je sirarjem predstavila pogled na njihove izdelke skozi oči gostincev . 

Slavi Košir

kmetijstvonaravavrtsirarstvo

Komentar tedna

VEČ ...|21. 2. 2025
Lenart Rihar: Nagnjena sredina

Ravnatelj Rafaelove družbe motri nemirni svet in vlogo Zahoda in nove ameriške politike. Sprašuje se, ali je za nagibanje političnega prostora res kriva levica. Ustavi se tudi pri tem, zakaj se ljudje v nekaterih državah namesto za tradicionalne stranke odločajo za alternative. Naglasi: prva dolžnost resne stranke bi bila odkriti nevarnosti in se jim upreti, ne pa podleči. Ob koncu se sprašuje: ali bo v Evropi prišlo do obrata in če bo, ali bo pravočasen.

Lenart Rihar: Nagnjena sredina

Ravnatelj Rafaelove družbe motri nemirni svet in vlogo Zahoda in nove ameriške politike. Sprašuje se, ali je za nagibanje političnega prostora res kriva levica. Ustavi se tudi pri tem, zakaj se ljudje v nekaterih državah namesto za tradicionalne stranke odločajo za alternative. Naglasi: prva dolžnost resne stranke bi bila odkriti nevarnosti in se jim upreti, ne pa podleči. Ob koncu se sprašuje: ali bo v Evropi prišlo do obrata in če bo, ali bo pravočasen.

Lenart Rihar.

komentarpolitikaEUAmerika

Doživetja narave

VEČ ...|21. 2. 2025
Naj alpinist 2024 in nagrajeni filmi 19. festivala gorniškega filma

Na podelitvi najuspešnejšim alpinistom smo pred mikrofon povabili Anjo Petek in Alešem Česnom, naj alpinistko oz. naj alpinista 2024. Nadaljevali smo z nagrajenimi filmi 19. festivala gorniškega filma in pogledom v spremljevalni program, v katerem so nastopile tudi Mojstranške veverice. Pred koncem oziroma začetkom zimskih počitnic smo poiskali še dober namig za družinski izlet

Naj alpinist 2024 in nagrajeni filmi 19. festivala gorniškega filma

Na podelitvi najuspešnejšim alpinistom smo pred mikrofon povabili Anjo Petek in Alešem Česnom, naj alpinistko oz. naj alpinista 2024. Nadaljevali smo z nagrajenimi filmi 19. festivala gorniškega filma in pogledom v spremljevalni program, v katerem so nastopile tudi Mojstranške veverice. Pred koncem oziroma začetkom zimskih počitnic smo poiskali še dober namig za družinski izlet

Blaž Lesnik

naj alpinistfestival gorniškega filmaMojstranške veverice

Naš pogled

VEČ ...|25. 2. 2025
Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar

komentardružbamladi

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 2. 2025
Razstava zgodnjih Tisnikarjevih del, umrla pionirka televizijske režije

Publicist, geolog in zgodovinar Alojzij Pavel Florjančič, prijatelj pokojnega koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja, je pred časom Kulturnemu društvu Jože Tisnikar doniral nekaj slikarjevih zgodnjih del. Del donacije je skupaj z deli drugih umetnikov na ogled na razstavi v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Umrla je režiserka Marija Šeme Baričevič, ki je na nacionalni televiziji utirala pot svojim kolegom in kolegicam, ki so začeli režirati igrane in dokumentarne oddaje ter televizijske filme. Celovečerni prvenec Kaj ti je deklica scenaristke in režiserke Urške Djukić je na letošnjem 75. mednarodnem filmskem festivalu Berlinale prejel nagrado fipresci, ki jo podeljuje mednarodno združenje filmskih kritikov, za najboljši film v novem tekmovalnem programu Perspektive.

Razstava zgodnjih Tisnikarjevih del, umrla pionirka televizijske režije

Publicist, geolog in zgodovinar Alojzij Pavel Florjančič, prijatelj pokojnega koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja, je pred časom Kulturnemu društvu Jože Tisnikar doniral nekaj slikarjevih zgodnjih del. Del donacije je skupaj z deli drugih umetnikov na ogled na razstavi v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Umrla je režiserka Marija Šeme Baričevič, ki je na nacionalni televiziji utirala pot svojim kolegom in kolegicam, ki so začeli režirati igrane in dokumentarne oddaje ter televizijske filme. Celovečerni prvenec Kaj ti je deklica scenaristke in režiserke Urške Djukić je na letošnjem 75. mednarodnem filmskem festivalu Berlinale prejel nagrado fipresci, ki jo podeljuje mednarodno združenje filmskih kritikov, za najboljši film v novem tekmovalnem programu Perspektive.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Naš pogled

VEČ ...|25. 2. 2025
Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar

komentardružbamladi

Spominjamo se

VEČ ...|25. 2. 2025
Spominjamo se dne 25. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|25. 2. 2025
Flancati

Potrebujemo: 60 dag moke, žličko soli, 2 do 3 rumenjake, žlico in pol sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, vsaj 3 dag ali celo kocko kvasa, toplo mleko, 3 dag masla in 1-2 žlici olja. Kvas s sladkorjem in 2 žlicama toplega mleka raztopimo, dodamo še malo moke. V moko naredimo jamico, vanjo damo rumenjake, ob strani pa sol. To zgnetemo, dodamo vzhajan kvas in počasi prilivamo prijetno toplo, ne vroče mleko. Z roko mesimo. Dodamo še limonino lupino in rum. Na koncu dodamo maščobo. Dobro ga ugnetemo. Testo naj vzhaja do uro in pol. Na pomokanem prtu enakomerno razvaljamo in razrežemo kvadratke za dva dobra prsta ali tri širine, zarežemo tudi vmes. Nato spet vzhajajo 30-40 minut. Na koncu pripravimo maščobo za cvrenje. Preizkus temperature naredimo s koščkom testa, ki ga damo v olje. Če pride do dna in nazaj v štetju en, dva, tri, je temperatura pravšnja. Najprej damo v olje vrhnjo stran, pokrito cvremo 3 minute, nato odkrijemo in obrnemo ter do konca ocvremo. Flancate pobiramo na cedilo ali rešetko. S sladkorjem v prahu jih potresemo šele pred serviranjem. 

Flancati

Potrebujemo: 60 dag moke, žličko soli, 2 do 3 rumenjake, žlico in pol sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, vsaj 3 dag ali celo kocko kvasa, toplo mleko, 3 dag masla in 1-2 žlici olja. Kvas s sladkorjem in 2 žlicama toplega mleka raztopimo, dodamo še malo moke. V moko naredimo jamico, vanjo damo rumenjake, ob strani pa sol. To zgnetemo, dodamo vzhajan kvas in počasi prilivamo prijetno toplo, ne vroče mleko. Z roko mesimo. Dodamo še limonino lupino in rum. Na koncu dodamo maščobo. Dobro ga ugnetemo. Testo naj vzhaja do uro in pol. Na pomokanem prtu enakomerno razvaljamo in razrežemo kvadratke za dva dobra prsta ali tri širine, zarežemo tudi vmes. Nato spet vzhajajo 30-40 minut. Na koncu pripravimo maščobo za cvrenje. Preizkus temperature naredimo s koščkom testa, ki ga damo v olje. Če pride do dna in nazaj v štetju en, dva, tri, je temperatura pravšnja. Najprej damo v olje vrhnjo stran, pokrito cvremo 3 minute, nato odkrijemo in obrnemo ter do konca ocvremo. Flancate pobiramo na cedilo ali rešetko. S sladkorjem v prahu jih potresemo šele pred serviranjem. 

Matjaž Merljak

kuhajmo