Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.
Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.
Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.
Zakladi naše dediščine
Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko.
Zakladi naše dediščine
Časovne kapsule so dragocena vez s preteklostjo. V njih najdemo listine, predmete, pogosto denar. Ob obnovi zvonika župnijske cerkve so jo našli tudi v Slovenski Bistrici, o vsebini smo se pogovarjali z go. Simono Kostanjšek Brglez, umetnostno zgodovinarko.
Zakladi naše dediščine
Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar. Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje.
Zakladi naše dediščine
Na skrajnem rtu piranskega polotoka, tam, kjer se morje sreča z nebom, stoji Piranski svetilnik – tihi čuvaj morja in del kulturne krajine, ki jo domačini in obiskovalci že stoletja povezujejo s toplino in orientacijo. Piranski svetilnik na skrajnem delu piranskega rta je del zanimive celote – kompleksa dveh spomenikov, ki ju sestavljajo posamezne stavbe, med seboj neločljivo povezane. O obnovi piranskega svetilnika smo se pogovarjali z Vanjo Prohinar. Po zaključeni obnovi lahko spet vstopimo v nekdanji dom svetilničarja in izkusimo utrip vsakdana, ki ga je oblikovalo morje.
Zakladi naše dediščine
Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.
Zakladi naše dediščine
Slovenski arheologi so odkrili prazgodovinske lovske megastrukture, ki razkrivajo neznano poglavje evropske prazgodovine. Kamnite strukture so takratne skupnosti najverjetneje uporabljale za množični lov. Velike kamnite formacije so strateško postavljene za usmerjanje ali zadrževanje divjadi med lovom. Njihova velikost in kompleksnost kažeta na visoko stopnjo organizacije in sodelovanja med prazgodovinskimi ljudmi. Odkritje razkriva doslej nepoznano poglavje evropske prazgodovine, saj tovrstne strukture niso bile značilne za ta del Evrope – bolj so bile znane iz Bližnjega vzhoda ali Severne Amerike. Študijo sta izvedla dr. Dimitrij Mlekuž Vrhovnik in dr. Tomaž Fabec.
Zakladi naše dediščine
V Tolminu tradicionalno, ob vrnitvi pastirjev in živine z visokogorskih pašnikov nazaj v dolino, drugo soboto v oktobru pripravijo Kmečki praznik, del katerega je tudi priprava Frike, značilne lokalne jedi iz krompirja in sira. Pravijo, kolikor je vasi, toliko je različnih priprav in receptov za friko, vsaka vas na tolminskem ima svojo. Pogovarjali smo se z Matejo Leben iz Zavoda za turizem doline Soče.
Zakladi naše dediščine
V Tolminu tradicionalno, ob vrnitvi pastirjev in živine z visokogorskih pašnikov nazaj v dolino, drugo soboto v oktobru pripravijo Kmečki praznik, del katerega je tudi priprava Frike, značilne lokalne jedi iz krompirja in sira. Pravijo, kolikor je vasi, toliko je različnih priprav in receptov za friko, vsaka vas na tolminskem ima svojo. Pogovarjali smo se z Matejo Leben iz Zavoda za turizem doline Soče.
Zakladi naše dediščine
V sklopu Društva univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec deluje študijska skupina Kvačkanje. V sodelovanju z območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so pripravili razstavo kvačkanih del. Pogovarjali smo se z mentorico Magdo Nicoletti.
Zakladi naše dediščine
V sklopu Društva univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec deluje študijska skupina Kvačkanje. V sodelovanju z območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti so pripravili razstavo kvačkanih del. Pogovarjali smo se z mentorico Magdo Nicoletti.
Zakladi naše dediščine
Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.
Zakladi naše dediščine
Pod geslom Zidovi naše preteklosti, temelji naše prihodnosti so se odvili 35. Dnevi evropske kulturne dediščine in 13. Teden kulturne dediščine. Osrednja slovesnost ob začetku dogajanja je bila na Ravnah na Koroškem, kjer je v teku obnova muzejskega območja Stara železarna. Dogajanje letno privabi približno petdeset tisoč obiskovalcev. O odnosu do dediščine je spregovoril generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Jernej Hudolin, o izbrani temi in številu sodelujočih pa koordinatorica dnevov Nataša Gorenc.
Zakladi naše dediščine
Ob dnevu slovenskega športa smo spomnili na pomembno nacionalno kulturno dediščino, na bloško smučanje in ob nedavnem Mihaelovem sejmu, ki je na planoti velik praznik, še na bloškega vola. Bloška planota je poznana tudi po letalstvu, krompirju in dialektu. Pogovarjali smo se z Ireno Škrabec in Matejem Pakižem.
Zakladi naše dediščine
Ob dnevu slovenskega športa smo spomnili na pomembno nacionalno kulturno dediščino, na bloško smučanje in ob nedavnem Mihaelovem sejmu, ki je na planoti velik praznik, še na bloškega vola. Bloška planota je poznana tudi po letalstvu, krompirju in dialektu. Pogovarjali smo se z Ireno Škrabec in Matejem Pakižem.
Zakladi naše dediščine
Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga.
Zakladi naše dediščine
Cerkev svete Helene na Premu je vredna ogleda, že zaradi poslikav Toneta Kralja. Po njej nas je popeljal župnik v Ilirski Bistrici Stanko Fajdiga.

Doživetja narave
V zadnjih mesecih je ljubiteljske astronome na nebu razveseljeval komet Lemmon, ki se mu je kasneje pridružil še komet Swan. Oba je v objektiv ujel gost Zanimivosti nočnega neba astrofotograf Rok Palčič. Povedal je, zakaj ga navdušujejo kometi, kako je prišel do ideje za opazovanje in fotografiranje na daljavo in na kakšen način deluje njegov oddaljeni »Palčič observatorij« v Španiji. Ponovili smo osnove o kometih in se v Španijo preselili tudi s snovanjem načrtov za prihodnje leto, ki bo leto popolnega sončevega mrka.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Slovencem po svetu in domovini
Ena največjih zborovskih revij v Sloveniji in zamejstvu Primorska poje bo prihodnje leto prinesla prenovljen koncept. Pripravlja jo Zveza pevskih zborov Primorske s partnerji: Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica in Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst. 57. Primorska poje bo od 27. februarja do 26. aprila prinesla lastno skladbo posameznega zbora, na reviji pa bodo obeležili 150. obletnico rojstva Dragotina Ketteja in 100. obletnico smrti Srečka Kosovela. V poklon pesniku bo zaključna prireditev Primorske poje simbolično potekala v Kosovelovem domu v Sežani in tradicionalno v zamejskem Zavarhu v Italiji. Letos je na 36 revijah sodelovalo 210 zborov, organizatorji prihodnje leto pričakujejo še večjo udeležbo. Elektronske prijave sprejemajo do 30. novembra 2025.
Naš pogled
Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Naš gost
Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
V zadnjih mesecih je ljubiteljske astronome na nebu razveseljeval komet Lemmon, ki se mu je kasneje pridružil še komet Swan. Oba je v objektiv ujel gost Zanimivosti nočnega neba astrofotograf Rok Palčič. Povedal je, zakaj ga navdušujejo kometi, kako je prišel do ideje za opazovanje in fotografiranje na daljavo in na kakšen način deluje njegov oddaljeni »Palčič observatorij« v Španiji. Ponovili smo osnove o kometih in se v Španijo preselili tudi s snovanjem načrtov za prihodnje leto, ki bo leto popolnega sončevega mrka.
Slovencem po svetu in domovini
Ena največjih zborovskih revij v Sloveniji in zamejstvu Primorska poje bo prihodnje leto prinesla prenovljen koncept. Pripravlja jo Zveza pevskih zborov Primorske s partnerji: Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica in Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst. 57. Primorska poje bo od 27. februarja do 26. aprila prinesla lastno skladbo posameznega zbora, na reviji pa bodo obeležili 150. obletnico rojstva Dragotina Ketteja in 100. obletnico smrti Srečka Kosovela. V poklon pesniku bo zaključna prireditev Primorske poje simbolično potekala v Kosovelovem domu v Sežani in tradicionalno v zamejskem Zavarhu v Italiji. Letos je na 36 revijah sodelovalo 210 zborov, organizatorji prihodnje leto pričakujejo še večjo udeležbo. Elektronske prijave sprejemajo do 30. novembra 2025.
Kulturni utrinki
Jutri v soboto 8. novembra bo v Ormožu v tamkajšnji športni dvorani potekalo 29. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Loški muzej Škofja Loka pa se že intenzivno pripravlja na ponovno uprizoritev Škofjeloškega pasijona marca 2026. V sklopu priprav pripravljajo dve novembrski predavanji.