Stari radijski sprejemniki

V Pivki je na ogled posebna zbirka starih radijskih sprejemnikov. Vladimir Skok, član Društva ljubiteljev starih radijskih sprejemnikov Trioda, je v pogovoru povedal, da je bil najstarejši med njimi izdelan že davnega leta 1924, med najmlajšimi pa je aparat iz leta 1974, a tudi ta je že dosegel leta “oldtimerjev”. Zbirka radijskih sprejemnikov šteje dvesto primerkov različnih proizvajalcev iz številnih držav, nastalih v različnih obdobjih. Zato predstavlja zanimiv zgodovinski prerez razvoja radijske tehnike, ki je naredila v prejšnjem stoletju velike korake.

Dober kot kruh

Kruh je več kot hrana. Letos je v ospredju, v sklopu projekta Teden slovenske hrane in ob petkovem tradicionalnem slovenskem zajtrku. Dr. Janez Bogataj je avtor monografije o kruhu, o kulturni dediščini kruha na Slovenskem. V njej so izbrane rezine zgodovine, lokalni in regionalni hlebci in njihovi krajci, zapečene ljudske modrosti, drobtine življenja, kruh v šegah in kot dar, poklici, povezani s kruhom, krušni slovar Slovenije ter nekaj vrhunskih umetnin z upodobitvijo kruha. Beseda kruh je pojem, sinonim za hrano na sploh. Kruh je oznaka za vse, kar potrebujemo za življenje. Komur primanjkuje
kruha, mu primanjkuje vsega. Količina in vrsta kruha sta bili včasih merili življenjske ravni, sredstvi za označevanje družbene pripadnosti (Pri njih je bil beli kruh vsak dan na mizi!). Kruh je ljudem pomenil preživetje in je bil prispodoba za napredek v življenju. Zagotoviti si poklic in službo pomeni priti do kruha. Slogan letošnjega Tradicionalnega slovenskega zajtrka je »Kruh za zajtrk – super dan!«

Etnografski pomen martinovanja

Turistično društva Cirkulane v sklopu sekcije starih običajev ohranja tradicionalno navado-običaj pospravilo klopotca, ki ga člani predstavijo v sklopu kulturno etnološke predstavitve v Parku dediščine Cirkulane. Klopotec je pomemben simbol v vinogradih v Halozah, saj čuva grozdje vinogradnikom pred ptiči in drugimi živalmi, ki predčasno zobajo grozdje in delajo škodo v vinogradih. Za vinogradnika je martinovo največji praznik, saj se takrat mošt spremeni v vino. Je pa to tudi skrajni rok, da pospravi klopotec iz vinograda in tako skupaj z delavci, ki so skozi leto pomagali pri opravilih v vinogradu proslavijo dobro letino. Pogovarjali smo se z Zvonkom Bratuškom, predsednikom društva.

Ženske v reformaciji

Metka Fujs, avtorica razstave Ženske in reformacija, je zapisala: »Razstavo smo v Pomurskem muzeju postavili leta 2017 v počastitev 500 letnice reformacije, verskega in političnega gibanja, ki je poleg drugih družbenih učinkov spodbudilo tudi gibanje za žensko enakopravnost. Vloga žensk ni bila glavna tema reformacije, kje so predvsem izstopale teološke debate, se je pa pokazalo, da to ni bila postranska tema. Ženske so, zahvaljujoč reformaciji, spoznale, kaj za njihovo lastno svobodo pomeni, če svoboda kristjana temelji na zapisanem v Svetem pismu, na osebnem verovanju in na lastni vesti. S tem, ko so se lahko izobraževale, so postopoma prevzemale usodo v svoje roke. Reformacija ni odpravila podrejene vloge žensk v odnosu do moških, tako kot ni odpravila tipične ali tradicionalne delitve vlog med moškimi in ženskami. Preteči so morala stoletja, preden so se ženske izborile za možnost svobodnega političnega odločanja ali dostopanja do različnih poklicev, tudi duhovniškega.

Poleg kratke predstavitve reformacijskega gibanja razstava predstavi vlogo protestantskih žensk v domačem, družinskem okolju, v delu za skupnost v ženskih verskih društvih in v duhovniškem poklicu.

Vsebinsko gostujoča razstava Ženske in reformacija lepo dopolni predstavitev reformacije na stalni razstavi Zgodovina krščanstva na Slovenskem v Muzeju krščanstva na Slovenskem.

Sirarji, mojstri obrti

Skupina sirarjev- predelovalcev mleka na kmetijah se je združila leta 1998 v Združenje malih sirarjev. Pokrivajo celotno območje Slovenije. Zelo so aktivni predvsem na področju izobraževanja, spodbujanja sirarske dejavnosti na kmetijah, skupnega nastopanja in dviga kakovosti proizvodov. O sirarjih, mojstrih obrti, smo se pogovarjali z mag. Tatjano Čop. 

Stara gradnja na Riklijevi poti

V turistično ponudbo občine Gorje sodi tudi Riklijeva pot, Arnold Rikli (1823–1906), sin švicarskega tovarnarja, je zdravilno moč narave preučeval že od mladosti. Bled je odkril povsem po naključju, navdušil se je nad svežino zraka, čistočo jezera, milim alpskim podnebjem in pogledom na Julijske Alpe, ob katerih so se mu povrnile življenjske moči. Izkoristil je tukajšnje naravne danosti in postavil naravni zdravilni zavod. Pot je z družino obiskala sodelavka Mirjam Judež in posnela pripoved Tomaža Breganta o najstarejšem načinu gradnje širšega alpskega območja.  

Pospravljanje klopotca

Klopotec je posebnost štajerskega vinogradniškega območja. Posebni običaji in navade spremljajo postavljanje klopotca, kot njegovo pospravljanje, ki se mora opraviti do sklepa oktobra. več smo izvedeli v pogovoru z Jernejem Golcem iz Haloz.