Finžgarjeva kapela

Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.

Nataša Ličen

kultura narava duhovnost spomin dediščina

1. 8. 2023
Finžgarjeva kapela

Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.

Nataša Ličen

VEČ ...|1. 8. 2023
Finžgarjeva kapela

Jasenje je planina kjer stoji Finžgarjeva kapelica, sicer posvečena Mariji Snežni, pravljična kapelica pod mogočnimi Martuljškimi slapovi. Bogoslovci ljubljanske nadškofije so leta 1924 postavili majhno bivalno brunarico za svoje dopustovanje, dve leti pozneje, tudi ob pomoči znamenitega arhitekta Maksa Fabianija, pa še kapelo. Na Veliki Šmaren se bogoslužja udeleži ob domačinih vse več obiskovalcev tudi od drugod. Zraven kapele je obeležje domačim in tujim gornikom, ponesrečenim v Martuljški skupini. Na Planini je praznično obeležil zlato mašo dr. Janez Gril, ki je bil tudi naš sogovornik.

Nataša Ličen

kulturanaravaduhovnostspomindediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 9. 2025
Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

VEČ ...|9. 9. 2025
Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 9. 2025
EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

kultura narava dediščina rokodelstvo

Zakladi naše dediščine

EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

VEČ ...|2. 9. 2025
EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina rokodelstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 8. 2025
Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

VEČ ...|26. 8. 2025
Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

Nataša Ličen

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 8. 2025
Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

VEČ ...|19. 8. 2025
Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 8. 2025
So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

VEČ ...|12. 8. 2025
So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

kultura narava dediščina izročilo kultura kulinarika

Zakladi naše dediščine

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo kultura kulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

kultura narava zgodovina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

VEČ ...|29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Nataša Ličen

kultura narava zgodovina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 7. 2025
2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

VEČ ...|22. 7. 2025
2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|12. 9. 2025
Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Blaž Lesnik

planinski pogovoriizletPrimorskaKrasrujnaravaplaninski vodnik

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 9. 2025
Epidemija modrikastega jezika je velika grožnja reji drobnice. Politika se na to neprimerno odziva.

V oddaji ste slišali o zapletih, s katerimi se ob izjemni širitvi bolezni modrikastega jezika srečujejo tako rejci, kot strokovnjaki in tudi politika. Prav odziv slednje je ob stanju, ki smo mu priča na terenu neprimeren.

Epidemija modrikastega jezika je velika grožnja reji drobnice. Politika se na to neprimerno odziva.

V oddaji ste slišali o zapletih, s katerimi se ob izjemni širitvi bolezni modrikastega jezika srečujejo tako rejci, kot strokovnjaki in tudi politika. Prav odziv slednje je ob stanju, ki smo mu priča na terenu neprimeren.

Robert Božič

kmetijstvomodrikasti jezikživinoreja

Pogovor o

VEČ ...|10. 9. 2025
Poslanci o vročem političnem dogajanju

Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.

Poslanci o vročem političnem dogajanju

Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

politikaživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|14. 9. 2025
Dobrega srca

Bil je zahvalni dan, ameriški državni praznik. Nikakršnega prijetnega vonja po pečenem puranu, nobenega drugega priboljška ni bilo na ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Dobrega srca

Bil je zahvalni dan, ameriški državni praznik. Nikakršnega prijetnega vonja po pečenem puranu, nobenega drugega priboljška ni bilo na ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Globine

VEČ ...|9. 9. 2025
Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #8 - Kako bi se ateist odzval na božje povabilo?

Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostveramistična razodetjaBogateizemevtanazija

Pojdite in učite

VEČ ...|14. 9. 2025
Obisk misijonarke s. Urše Marinčič

Misijonarka s. Urša Marinčič deluje na podeželju Ugande. Pogovorajali smo se pogovarjali o razmerah v deželi in o šoli, ki raste tudi s pomočjo Pustne Sobotne iskrice. 

Obisk misijonarke s. Urše Marinčič

Misijonarka s. Urša Marinčič deluje na podeželju Ugande. Pogovorajali smo se pogovarjali o razmerah v deželi in o šoli, ki raste tudi s pomočjo Pustne Sobotne iskrice. 

Jure Sešek

duhovnostmisijonugandaurša marinčič

Utrip Cerkve v Sloveniji

VEČ ...|14. 9. 2025
Umestitev in posvečenje Janeza Kozinca, Ignacijev dom duhovnosti

V oddaji Utrip Cerkve v Slovenji smo prisluhnili, kako so potekale zadnje priprave na posvečenje in umestitev Janeza Kozinca za murskosoboškega škofa, ki bo v župniji Črenšovci in kakšni so bili prvi občutki po klicu nuncija. Naša osrednja tema je bila 100-letnica blagoslova jezuitskega doma duhovnih vaj pri sv. Jožefu in 15-letnico delovanja doma po povojni prekinitvi. O praznovanju in poslanstvu Ignacijevega doma duhovnosti smo se pogovarjali z ravnateljico doma Sonjo Pungertnik in jezuitom p. Milanom Bizantom.

Umestitev in posvečenje Janeza Kozinca, Ignacijev dom duhovnosti

V oddaji Utrip Cerkve v Slovenji smo prisluhnili, kako so potekale zadnje priprave na posvečenje in umestitev Janeza Kozinca za murskosoboškega škofa, ki bo v župniji Črenšovci in kakšni so bili prvi občutki po klicu nuncija. Naša osrednja tema je bila 100-letnica blagoslova jezuitskega doma duhovnih vaj pri sv. Jožefu in 15-letnico delovanja doma po povojni prekinitvi. O praznovanju in poslanstvu Ignacijevega doma duhovnosti smo se pogovarjali z ravnateljico doma Sonjo Pungertnik in jezuitom p. Milanom Bizantom.

Rok Mihevc

duhovnostinfo

Iz življenja vesoljne Cerkve

VEČ ...|14. 9. 2025
Kanonizacija Acutisa in Frassatija

V oddaji smo se ozrli v kanonizacijo Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa, ki ju je papež Leon XIV. za svetnika razglasil 7. septembra. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o prvem intervjuju, ki ga je opravil Leon XIV., in o tem, zakaj Vatikan v zvezi z Gazo še ni uporabil besede genocid. 

Kanonizacija Acutisa in Frassatija

V oddaji smo se ozrli v kanonizacijo Petra Jurija Frassatija in Karla Acutisa, ki ju je papež Leon XIV. za svetnika razglasil 7. septembra. Med drugimi aktualnimi novicami pa tudi o prvem intervjuju, ki ga je opravil Leon XIV., in o tem, zakaj Vatikan v zvezi z Gazo še ni uporabil besede genocid. 

Matjaž Merljak, Marta Jerebič

cerkevinfoduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|14. 9. 2025
Dobrega srca

Bil je zahvalni dan, ameriški državni praznik. Nikakršnega prijetnega vonja po pečenem puranu, nobenega drugega priboljška ni bilo na ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Dobrega srca

Bil je zahvalni dan, ameriški državni praznik. Nikakršnega prijetnega vonja po pečenem puranu, nobenega drugega priboljška ni bilo na ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost