Is podcast
Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar.
kultura dediščina izročilo zgodovina muzejstvo družba duhovnost
Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar.
Slovenski etnografski muzej je v mednarodnem letu stekla 2022 pripravil manjšo priložnostno razstavo “Barvite podobe svetih na steklu”. Razstava je predstavila izbor slik na steklo iz njihove muzejske zbirke, ki trenutno obsega 633 predmetov. Pogovarjali smo se z avtorico razstave, kustosinjo dr. Bojano Rogelj Škafar.
Zakladi naše dediščine
V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.
Zakladi naše dediščine
V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.
Zakladi naše dediščine
Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod.
Zakladi naše dediščine
Tanja Šubelj je opisala zgodbo preddvorskega gradu, kjer so našli in obnovili kapelo ter jo posvetili sv. Florijanu. Z možem si želita, da bi v kapeli našli mir in duhovno zatočišče tako Preddvorčani kot obiskovalci od drugod.
Zakladi naše dediščine
V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov.
Zakladi naše dediščine
V sklopu radijskega kolesarskega romanja 2023 smo v Šentjerneju srečali tudi Jožeta Simončiča, ekonoma v kartuziji Pleterje, in ga vprašali po utripu ter po sadovih pridnih rok samostana. Med temi je tudi nova vzpostavljena peš Pot zgovorne tišine okrog kartuzij s posameznimi točkami za postanek, kjer se spoznamo z nekaterimi pravili življenja karuzijanov.
Zakladi naše dediščine
Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.
Zakladi naše dediščine
Več imen je znanih, s katerimi opisujemo ljudski instrument, ki je svoje dni spremljal ljudi ob različnih priložnostih. Najdlje se je lončeni bas ohranil v Beli krajini, kjer mu rečejo gudalo. Čez odprtino lončenega lonca je napet svinjski mehur, v sredini je paličica, in značilni zvok ustvarjamo tako, da vlažno paličico vlečemo gor in dol. Glasbilo je med enim od obiskov (že desetletje in več nazaj) predstavila Vera Vardjan. Ozrli pa smo se še po nekaterih ostalih za belokranjski konec značilnih glinenih izdelkih, ki so njeno delo in so opremljeni s certifikatom rokodelske umetnosti.
Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Zakladi naše dediščine
Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951 v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu Metlike. Muzej skrbi za premično kulturno dediščino Bele krajine. Stalna razstava prikazuje (s številnimi predmeti, delnimi ambientalnimi postavitvami, slikovnim in dokumentarnim gradivom) življenje ljudi vse od prazgodovine naprej. Belokranjski muzej v Metliki je tudi upravljalec Galerije Kambič in Krajevne muzejske zbirke Semič. Pogovarjali smo se z direktorico Andrejo Brancelj Bednaršek.
Zakladi naše dediščine
Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
Na radijskih počitnicah smo jo prvič osebno spoznali, ko je nekaj tednov po vrnitvi Kristina Razinger prišla na obisk v radijske prostore, smo jo povabili k pogovoru. Je pričevalka preteklega življenja, ki ga ni več. Kilometri vsakodnevne hoje skoraj polnih štirideset let, od doma iz vasi pod Golico v dolino in nazaj, vmes pa še skok na kakšno goro, da si je prezračila pljuča, kot je pripovedovala. Ob vrnitvi domov je bilo treba poskrbeti tudi za družino, gospodinjstvo, kmetijo in še hišo so gradili. Kristina je klena gospa svojevrstne življenjske zgodbe, ki je ob zahtevnih službenih in družinskih dolžnostih zmogla najti čas in moč za redno obiskovanje gora ter ostale športne dejavnosti.
Zakladi naše dediščine
Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Ličkanje, ponekod rečejo kožuhanje koruze, je bilo včasih eno najpomembnejših jesenskih opravil. Koruza je rasla na vsaki kmetiji. Ličkajo danes pri redkih hišah. Iz ličja se lahko izdelajo copati, predpražniki, slamniki, torbe in še in še. Betka Kralj iz koruznega ličja izdeluje različne uporabne predmete že od otroških let, po upokojitvi se je izpopolnila in pridobila za svoje izdelke iz koruznega ličja certifikat Domače in umetnostne obrti pri Obrtno podjetniški zbornici Slovenije.
Zakladi naše dediščine
Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Zakladi naše dediščine
Na Žirovskem vrhu je na višini dobrih devetsto metrov v Lovski koči Javorč bogata ponudba okusnih jedi, ki ob kulinariki nudi tudi bogastvo razgledov. K pogovoru smo povabili sicer znano govornico Sašo Pivk Avsec, ki gostom nudi dobrote, ki jih v kuhinji koče pripravljata s soprogom.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Pogovor o
Je medvrstniškega nasilja danes več kot ga je bilo nekoč? Kako ga prepoznati in se nanj odzvati? Kaj lahko naredi šola in kaj smo dolžni narediti starši? Na ta in še mnoga druga vprašanja smo odgovarjali s strokovnjaki z različnih področij.
Dogodki
V Rovtah bo sveta maša in slovesnost ob 30. obletnici postavitve farnih plošč, ko so leta 1993 po dolgih desetletjih odkrili imena pobitih žrtev revolucije. Obudili bodo tudi spomin na ustanovitev domobranske vojske, slovesnost pa bo potekala tudi tik pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih sistemov. S članico organizacijskega odbora slovesnosti Judito Treven se je pogovarjal Alen Salihović
Zgodbe za otroke
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Slovencem po svetu in domovini
V Železni Kapli so v ponedeljek, 18. septembra 2023, župniku in dekanu Poldeju Zundru za dolgoletno pastoralno in kulturno delo podelili Slomškovo nagrado. V imenu Sodalitete, Mohorjeve družbe in Dušnopastirskega urada jo je vročil krški škof Jože Marketz. O Slomškovi nagradi je več povedal škof Jože Marketz, slavnostni govornik pa je bil Jože Till. Največja zahvala za nagrajenca je bila gotovo polna cerkev svetega Mihaela in bogato sodelovanje krajanov in župljanov. Peli so župnijski mešani pevski zbor, pa moški zbor Valentin Polanšek, ki je zapel v dobrodošlico škofu Jožetu. Zapel je tudi ženski tercet Lepena, kvintet bratov Smrtnik in vokalna skupina Klika. Na koncu je vsa cerkev zapela dve Slomškovi: V nebesih sem doma in En hribček bom kupil. Slišati je bilo tudi dve recitaciji.
Sol in luč
Ni pomembno, kdaj dosežeš cilj, pomembno je, da sprejmeš izziv, je sporočilo Chloe, ki je po hudih težavah v šoli proti vsem pričakovanjem prišla celo do diplome. Ta in še tri navdihujoče zgodbe, ki so ganile srca mnogih in so jih opisali na spletni strani Aleteia.si, smo objavili v tokratni oddaji.
Kulturni utrinki
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
V Beltincih so v soboto odprli Dneve evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščine z naslovom Redka in dragocena znanja, spretnosti in poklici. Nekaj poudarkov je dodala Nataša Gorenc in povabila k udeležbi dogodkov, med katerimi bo tudi prepevanje Jurjevih ljudskih pesmi.