Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe
Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka.
VEČ ...|28. 9. 2021
Odkrivanje preteklosti skozi zgodbe
Marjeta Žebovec je predana zgodovini. Srečamo jo na številnih področjih, prizadeva si približati kulturo svojega kraja in preteklega časa sodobnemu človeku. Sledimo ji in tudi sami gojimo zanimanje za bogate zgodbe naše preteklosti, za dediščino slovenskega človeka.
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana
Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.
Zakladi naše dediščine
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana
Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.
VEČ ...|27. 1. 2026
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Škofjeloški Koširjev mlin
Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete.
Zakladi naše dediščine
Škofjeloški Koširjev mlin
Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete.
VEČ ...|20. 1. 2026
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Antonovanje na Kogu
Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.
Zakladi naše dediščine
Antonovanje na Kogu
Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.
VEČ ...|13. 1. 2026
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Trikraljevski razglas
Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.
Zakladi naše dediščine
Trikraljevski razglas
Trikraljevski koledniki prinašajo pomembna sporočila in priporočila, razglašajo pomen Svetega v svetu. Pogovarjali smo se s Karlom Gržanom, ki ljubiteljsko raziskuje kulturo davnih prednikov.
VEČ ...|6. 1. 2026
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Jaslice iz slame Janeza Jakoba
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
Zakladi naše dediščine
Jaslice iz slame Janeza Jakoba
Na razstavi jaslic v Vatikanu so v letu 2025 med stotimi tudi jaslice iz slame Janeza Jakoba. Več njegovih jaslic iz slame je razstavljenih tudi v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v muzeju na Brezjah. Vprašali smo ga, kako jih izdeluje in zakaj prav iz slame. Plete jih s tehniko iz slamnatih kit.
VEČ ...|30. 12. 2025
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Poprtnik, praznični kruh
Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja.
Zakladi naše dediščine
Poprtnik, praznični kruh
Poprtnik je praznični kruh, ki je bil najbolj razširjen na Dolenjskem. Poznal ga je že Valvasor. Poprtnik je vpisan v Register žive kulturne dediščine. Zasluge za to gredo tudi Nadi Lunder, članici Društva podeželskih žena Dobrepolje-Struge, ki je znanje o pripravi »ta boljšega kruha« predala več generacijam in za poprtnike prejela številna priznanja.
VEČ ...|23. 12. 2025
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Gasparijeve narodne jaslice
V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.
Zakladi naše dediščine
Gasparijeve narodne jaslice
V Selščku, rojstni vasi Maksima Gasparija, so letos že sedmič zapored postavili razstavo umetnikovih jaslic, pogovarjali smo se z Robertom Kužnikom iz Studia Zibka.
VEČ ...|16. 12. 2025
Zakladi naše dediščine
VEČ ... |
Stanko Vitez, mizar in restavrator
Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.
Zakladi naše dediščine
Stanko Vitez, mizar in restavrator
Stanko Vitez je na Miklavžev dan na radio prinesel v dar sadeže, ki ravnokar dozorevajo. Izučeni mizar, ki se je v beneški šoli učil restavriranja.
VEČ ...|9. 12. 2025
Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Priporočamo
|
Aktualno
Kmetijska oddaja
VEČ ... |
Napovedan protest. Kako stanje v kmetijstvu vpliva na mlade prevzemnike?
Najprej smo podčrtali aktualno stanje v kmetijstvu in napovedani protest kmetov, v nadaljevanju oddaje pa smo se posvetili razmišljanju, kako vse to vpliva na prevzemanje kmetij s strani mladih.
Komentar tedna
VEČ ... |
Primož Lorbek: Spremembe se ne začnejo zgoraj, ampak tukaj – v meni
Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.
Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.
Pogovor o
VEČ ... |
Kristjani v javnosti
Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Na ta in še nekatera vprašanja je odgovarjal nadškof Anton Stres, dolgoletni predsednik Komisije pravičnost in mir.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Herta Maurer-Lausegger prejela Tischlerjevo nagrado
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Več
Doživetja narave
VEČ ... |
Zapisane gore na 20. festivalu gorniškega filma
Tokrat smo se naravi posvetili s pogovorom o festivalu, na katerem se bo februarja v jubilejni izvedbi odvrtelo 34 gorniških filmov. Vsebino filmskega in spremljevalnega programa nam je predstavil direktor festivala Silvo Karo, scenaristka Zapisanih gora Mojca Volkar Trobevšek pa nas je popeljala v zakulisje nastajanja filma o 130 letni zgodovini Planinskega vestnika.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Kulturni utrinki
VEČ ... |
Revija katoliških glasbenih šol
To sredo (4. 2.) bo v Zavodu sv. Stanislava potekala tradicionalna Revija katoliških glasbenih šol, že 16. po vrsti. Dogodek gosti domača Glasbena šola Matije Tomca, nastopile pa bodo še štiri katoliške glasbene šole: Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška, Glasbena šola Beltinci - Zavod sv. Cirila in Metoda, Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla ter Zavod Salesianum - Glasbena šola Rakovnik. Srečanje nam je predstavila ravnateljica domače glasbene šole Marta Močnik Pirc.
Spominjamo se
VEČ ... |
Spominjamo se dne 2. 2.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Beseda je zakon!
VEČ ... |
Velika začetnica pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih
Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih.
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ... |
Vlaženje biskvita
Poslušalko zanima, kako navlažiti že pečen biskvit, ki se ji je v pečici zelo izsušil. Načinov je več, pove sestra Nikolina, odvisno pa je, kakšno sladico ima namen narediti. Tako da lahko navlaži s pravo kavo, ki jo seveda dovolj osladka, lahko še malo ruma. Druga možnost je sadni sok (iz domačega malinovca ali kompota. Tretja možnost je kakav ali v mleku raztopljena čokolada. V vsakem primeru naj vlaži postopamo, večkrat po malo dodaja tekočino z žlico. Lahko pa biskvit tudi prereže na pol, sploh če je debelejši, ga navlaži in na vrhu namaže z marmelado. Na vrhu se lahko naloži sadje, stepena sladka smetana, posujemo z naribano čokolado.