Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologija dediščina družba zgodovina izročilo

14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

VEČ ...|14. 5. 2019
Pletenje z vrbovimi šibami
Na kmetijski šoli Ptuj se Mirko Lovrec ukvarja s pletarstvom, uči plesti iz vrbovih šib, kot so to počeli naši predniki. zanimanje med mladimi je presenetljivo in obetajoče.

Nataša Ličen

etnologijadediščinadružbazgodovinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|9. 9. 2025
Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

VEČ ...|9. 9. 2025
Učni čebelnjak Krka

Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 9. 2025
EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

kultura narava dediščina rokodelstvo

Zakladi naše dediščine

EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

VEČ ...|2. 9. 2025
EtnoArt

V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina rokodelstvo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|26. 8. 2025
Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

VEČ ...|26. 8. 2025
Papirnati šopki Ane Kašnik

Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat. 

Nataša Ličen

kultura narava izročilo dediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|19. 8. 2025
Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

kultura narava

Zakladi naše dediščine

Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

VEČ ...|19. 8. 2025
Zakonca Sedeljšak že več kot 40-et let obiskujeta prireditve oblečena v narodni noši

Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.

Nataša Ličen

kultura narava

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|12. 8. 2025
So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

VEČ ...|12. 8. 2025
So še dobre domače gostilne?

Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

kultura narava dediščina izročilo kultura kulinarika

Zakladi naše dediščine

Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

VEČ ...|5. 8. 2025
Kras in njegovo izročilo

Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo kultura kulinarika

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

kultura narava zgodovina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

VEČ ...|29. 7. 2025
Veronika Aljančič o receptu za potico iz leta 1914

Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.   

Nataša Ličen

kultura narava zgodovina tradicija izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|22. 7. 2025
2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine

2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

VEČ ...|22. 7. 2025
2. del: Jamski vodnik Roman Bogataj o lepoti jame in službe

V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina

Zakladi naše dediščine
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|12. 9. 2025
Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Na jesenski potep med ognjeni ruj

V naši družbi je bil znani pisec planinskih vodnikov Gorazd Gorišek, ki je prehodil že mnogo planinskih in gorskih kotičkov naše dežele. Med drugim nas bo popeljal na Kras in po Primorski, saj je nedavno uredil vodnik, v katerem je zbranih kar 45 izletov. Pridružite se nam na jesenskem potepu med ruj, ki vabi s svojimi ognjenimi barvami!

Blaž Lesnik

planinski pogovoriizletPrimorskaKrasrujnaravaplaninski vodnik

Moja zgodba

VEČ ...|7. 9. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -2

Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -2

Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeIvo KeržeIgor GrdinaAnton Mahnič

Naš gost

VEČ ...|6. 9. 2025
Alojz Kovšca

Naš gost je bil nekdanji predsednik državnega sveta in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.

Alojz Kovšca

Naš gost je bil nekdanji predsednik državnega sveta in predsednik Lovske zveze Slovenije Alojz Kovšca.

Mateja Subotičanec

spominživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|13. 9. 2025
Ali si ti Jezus?

Skupina prodajalcev se je odpravila na pokrajinsko srečanje. Svojim ženam so zagotovili, da se bodo vrnili domov za petkovo večerjo. Opravki so se ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ali si ti Jezus?

Skupina prodajalcev se je odpravila na pokrajinsko srečanje. Svojim ženam so zagotovili, da se bodo vrnili domov za petkovo večerjo. Opravki so se ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kmetijska oddaja

VEČ ...|7. 9. 2025
Epidemija modrikastega jezika je velika grožnja reji drobnice. Politika se na to neprimerno odziva.

V oddaji ste slišali o zapletih, s katerimi se ob izjemni širitvi bolezni modrikastega jezika srečujejo tako rejci, kot strokovnjaki in tudi politika. Prav odziv slednje je ob stanju, ki smo mu priča na terenu neprimeren.

Epidemija modrikastega jezika je velika grožnja reji drobnice. Politika se na to neprimerno odziva.

V oddaji ste slišali o zapletih, s katerimi se ob izjemni širitvi bolezni modrikastega jezika srečujejo tako rejci, kot strokovnjaki in tudi politika. Prav odziv slednje je ob stanju, ki smo mu priča na terenu neprimeren.

Robert Božič

kmetijstvomodrikasti jezikživinoreja

Za življenje

VEČ ...|13. 9. 2025
Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Izobrazba ne sme biti podatkovna potrošnja

Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.  

Nataša Ličen

vzgojapogovorizobraževanjeodnosi

Spominjamo se

VEČ ...|13. 9. 2025
Spominjamo se dne 13. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 13. 9.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Sobotna iskrica

VEČ ...|13. 9. 2025
Septembrska Mavrica in vabilo k naročilu

V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši. 

Septembrska Mavrica in vabilo k naročilu

V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši. 

Jure Sešek

otrocimladiglasbaduhovnost

Cestitke

VEČ ...|13. 9. 2025
Čestitke 13. september 2025

Čestitke na Radiu Ognjišče

Čestitke 13. september 2025

Čestitke na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče