Is podcast
Tokrat s prof. dr. Ernestom Petričem o treh desetletjih parlamentarne demokracije, o sklepu bogatega volilnega leta, o novi vladi, njenih čistkah, političnih pritiskih... pa tudi težavah, ki jih ima opozicija sama s sabo. Zanimalo nas je, kje je meja med sovražnim govorom in svobodo govora. Prof. Petrič je spregovoril o stopnjevanju napetosti na Kosovu, vzrokih zanje in kje iskati rešitev.
Tokrat s prof. dr. Ernestom Petričem o treh desetletjih parlamentarne demokracije, o sklepu bogatega volilnega leta, o novi vladi, njenih čistkah, političnih pritiskih... pa tudi težavah, ki jih ima opozicija sama s sabo. Zanimalo nas je, kje je meja med sovražnim govorom in svobodo govora. Prof. Petrič je spregovoril o stopnjevanju napetosti na Kosovu, vzrokih zanje in kje iskati rešitev.
Tokrat s prof. dr. Ernestom Petričem o treh desetletjih parlamentarne demokracije, o sklepu bogatega volilnega leta, o novi vladi, njenih čistkah, političnih pritiskih... pa tudi težavah, ki jih ima opozicija sama s sabo. Zanimalo nas je, kje je meja med sovražnim govorom in svobodo govora. Prof. Petrič je spregovoril o stopnjevanju napetosti na Kosovu, vzrokih zanje in kje iskati rešitev.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o tem, da najbolj prestižno etnografsko dogajanje pri nas, kar ptujsko kurentovanje je, letos odpira srbska turba pevka Ceca in kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se tudi letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« je bil naš gost dr. Jernej Letnar Černič, profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. V tokratni oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Predstavil je svoje pritrdilno ločeno mnenje k odločitvi ustavnih sodnikov, da je zakon o kazenskem postopku v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. O tem je Dr. Dr. Jaklič večkrat spregovoril tudi v oddajah SVPM.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je bil naš gost prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik. V pogovoru z njim smo se ustavili ob slovesu papeža Benedikta XVI., pogled pa smo kritično umerili tudi na razmere v Ukrajini.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji je bil naš gost prof. dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik. V pogovoru z njim smo se ustavili ob slovesu papeža Benedikta XVI., pogled pa smo kritično umerili tudi na razmere v Ukrajini.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in z njim pogledali v leto, ki smo ga začeli. Sogovornik je bil z nami v živo in je bil na voljo tudi za vaša vprašanja in komentarje.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo gostili dr. Žiga Turka in z njim pogledali v leto, ki smo ga začeli. Sogovornik je bil z nami v živo in je bil na voljo tudi za vaša vprašanja in komentarje.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil urednik, pisatelj, duhovnik mag. Branko Cestnik. Spet smo govorili o aktualnostih s področja cerkve in družbe. Kot dobri novici smo izpostavili božični praznik in pa Dan samostojnosti in enotnosti, z godom svetega Štefana. V drugem delu oddaje pa smo govorili tudi o primeru Rupnik.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil urednik, pisatelj, duhovnik mag. Branko Cestnik. Spet smo govorili o aktualnostih s področja cerkve in družbe. Kot dobri novici smo izpostavili božični praznik in pa Dan samostojnosti in enotnosti, z godom svetega Štefana. V drugem delu oddaje pa smo govorili tudi o primeru Rupnik.
Spoznanje več, predsodek manj
Z izvolitvijo predsednika državnega sveta se končuje supervolilno leto. Kot sta za popoldansko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« ugotavljala vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec se je skoraj dá celotna oblast tako zakonodajna, izvršilna kot tudi ustavnosodna zgostila v zgolj eni politični opciji. Zobec poudarja, da je zmotno prepričanje razumevanja volilne zmage kot pooblastila za uničenje političnega tekmeca. Zobčeva pa dodaja, da politika pomeni civiliziran spopad različnih stališč in da je politika zunanji izraz pluralizma družbe. Spregovorila sta tudi o cilni družbi in o tem, kdaj se prelevi v političnega akterja, referendumih in ustavnem sodišču
Spoznanje več, predsodek manj
Z izvolitvijo predsednika državnega sveta se končuje supervolilno leto. Kot sta za popoldansko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« ugotavljala vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec se je skoraj dá celotna oblast tako zakonodajna, izvršilna kot tudi ustavnosodna zgostila v zgolj eni politični opciji. Zobec poudarja, da je zmotno prepričanje razumevanja volilne zmage kot pooblastila za uničenje političnega tekmeca. Zobčeva pa dodaja, da politika pomeni civiliziran spopad različnih stališč in da je politika zunanji izraz pluralizma družbe. Spregovorila sta tudi o cilni družbi in o tem, kdaj se prelevi v političnega akterja, referendumih in ustavnem sodišču
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo gostili gostili dr. Ivana Štuheca. Teme pogovora so bile volitve in referendumi. Kar nekaj jih je bilo v letu, ki se poslavlja.
Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.
Zgodbe za otroke
Mali drobni cvet je rasel ob visoki in lepi sončnici in se, kot ona, želel obračati za soncem. Želja ga je v resnici popeljala na okensko polico k veseli deklici. Kako pa je prišel do nje? Prisluhnite zgodbi.
Komentar tedna
Kaj nam je torej storiti? Kot kristjani smo zavezani k ohranjanju življenja od naravnega spočetja do naravne smrti. Svoje moči moramo usmeriti k ozaveščanju o človekovem dostojanstvu, tudi v umiranju ter se učiti ljubezni do bližnjega ter sprejemati in osmišljati trpljenje, ki je neodtujljiv del našega življenja. Verjamem, da nam tudi medicina pri tem lahko pomaga. Naj bo naša prva izbira dostojanstvo človeka, ne pa pomoč v smrti.
Komentar tedna je pripravila doktorica zgodovine Helena Jaklitsch.
Globine
V Globinah smo odprli vrata teologiji pokojnega papeža Benedikta XVI. Dotaknili smo se tudi vprašanja tradicije in modernejših tokov znotraj Cerkve, saj naj bi bil prav zaslužni papež najbolj blizu vernikom, ki zagovarjajo latinsko liturgijo. Kako živi so ti tokovi znotraj Cerkve po svetu? Naš gost je bil vikar za slovenske vernike v goriški nadškofiji Karel Bolčina.
Pogovor o
V luči dokumentarno-igrane serije Inhumanum: Nečloveško ravnanje človeka smo v oddaji spregovorili o nasilju. Dotaknili smo se najhujših kaznivih dejanj in njihovega vpliva na družbo ter odziva slednje na nasilje. Prav tako smo spregovorili o vplivu družine na morilsko vedenje, resocializaciji morilcev in o pomočeh žrtvam. Gostje so bili dekan Evropske pravne fakultete Nove Univerze dr. Boštjan Brezovnik, profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Gorazd Trpin, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter dramski igralec Ludvik Bagari.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2023 ob 05-ih
Dogodki
»Ni mogoče živeti polno in v globini veselo, če se izogibamo vsemu težkemu. Ne smemo bežati pred naporom, ki ga zahtevajo ideali, ne smemo bežati pred bolečino, ki jo prinaša vsako prizadevanje za ljubezen. Ni mogoče biti v globini srečen, če ne sprejmemo tudi teže življenja,« je na današnjo ’nedeljo blagrov’ v pridigi razmišljal Ervin Mozetič, župnik pri sv. Marku v Kopru.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo tokrat predstavili knjigo z naslovom Ljubezen na daljavo – Moževa pisma ženi aleksandrinki v Egipt. Pisma je štiri leta vsaj tedensko pisal mož Ivan Vetrih po odhodu svoje žene Angele v Egipt. Sam je ostal na družinski domačiji z enoletno hčerko Ireno. Gosta sta bila urednica akademikinja ddr. Marija Stanonik in pa vnuk Ivana Vetriha, zdaj duhovnik, Franček Bertolini. Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva obdelano le z ženske strani, danes pa bomo govorili o tem fenomenu z moške strani.
Aleksandrínka je naziv za zdomske Slovenke (večinoma Primorke, po novejših raziskavah tudi nekatere Ziljanke), ki so od druge polovice 19.stoletja (v obdobju po izgradnji Sueškega prekopa) do druge svetovne vojne odhajale v Egipt, zlasti v Aleksandrijo. Ob začetku druge svetovne vojne je bilo v Egiptu okoli 7000 aleksandrink. V Egiptu so opravljale predvsem delo varušk, sobaric, kuharic, guvernant, hišnih pomočnic in dojilj pri bogatih arabskih in tujih družinah.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Jezuit p. Janez Rus deluje v Rusiji, v mestu Novosibirsk je odgovoren za velik kulturni center in predsemenišče. Spregovoril je o svoji zanimivi življenjski poti in delu v medverskem in medkulturnem okolju.