Tokrat s prof. dr. Ernestom Petričem o treh desetletjih parlamentarne demokracije, o sklepu bogatega volilnega leta, o novi vladi, njenih čistkah, političnih pritiskih... pa tudi težavah, ki jih ima opozicija sama s sabo. Zanimalo nas je, kje je meja med sovražnim govorom in svobodo govora. Prof. Petrič je spregovoril o stopnjevanju napetosti na Kosovu, vzrokih zanje in kje iskati rešitev.
Tokrat s prof. dr. Ernestom Petričem o treh desetletjih parlamentarne demokracije, o sklepu bogatega volilnega leta, o novi vladi, njenih čistkah, političnih pritiskih... pa tudi težavah, ki jih ima opozicija sama s sabo. Zanimalo nas je, kje je meja med sovražnim govorom in svobodo govora. Prof. Petrič je spregovoril o stopnjevanju napetosti na Kosovu, vzrokih zanje in kje iskati rešitev.
Tokrat s prof. dr. Ernestom Petričem o treh desetletjih parlamentarne demokracije, o sklepu bogatega volilnega leta, o novi vladi, njenih čistkah, političnih pritiskih... pa tudi težavah, ki jih ima opozicija sama s sabo. Zanimalo nas je, kje je meja med sovražnim govorom in svobodo govora. Prof. Petrič je spregovoril o stopnjevanju napetosti na Kosovu, vzrokih zanje in kje iskati rešitev.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je bil še zadnjič z nami zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver. Dobro desetletje nam je s svojim bogatim znanjem in z izkušnjami pomagal razumeti pomembnejše aktualne dogodke na tujem in doma. Kako sta se v tem času spremenila svet in Slovenija?
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji smo se pogovarjali z dr. Žigom Turkom in osrednja tema pogovora je bila romska problematika. Vlada se ji je dolgo časa izogibala, mirila javnost, preslišala pobude s terena, a smrtna žrtev je pokazala, da bo treba poseči in se resno začeti ukvarjati z Romi in nasiljem, ki smo mu priče. V oddaji nismo mogli mimo prihajajočega referenduma.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina. Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina. Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?
Spoznanje več, predsodek manj
Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca.
Spoznanje več, predsodek manj
Spregovoril je o nedavno imenovanih novih ustavnih sodnikih, vlogi ustavnega sodišča danes pa tudi o potrebnih spremembah na področju pravosodja. Zanimale nas so še skrbi, ki lahko vplivajo na demokratičen proces volitev in kako problematična je umetna inteligenca.
Spoznanje več, predsodek manj
Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev.
Spoznanje več, predsodek manj
Izrael in Hamas sta začela uresničevati prvo fazo mirovnega načrta ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Gazo. V teku je izpustitev talcev in 2000 zaprtih Palestincev. Končno se je stvar začela premikati v pravo smer, je dejal Ernest Petrič v tokratni oddaji. Spregovoril je še o pričakovanjih glede prihodnosti Gaze oziroma Palestine, pa o izzivih zveze Nato, o krepitvi avtoritarnih režiomov po svetu. V domačem dogajanju pa se je dotaknil lahkotnosti ravnanja politikov, ki pogosto ne spoštujejo osnovnega bontona javnih oseb, njihove neverodostojnosti in o tem, kaj imeti pred očmi v času predvolilnih mesecev.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji smo tokrat gostili dva duhovnika, dr. Janeza Juhanta in dr. Sebastjana Valentana, oba dobra poznavalca razmer v Cerkvi in družbi nasploh. Govorili smo o prostoru, ki odpira sodelovanje, o dialogu in njegovem pomanjkanju, o zgodovinskih nerazrešenih vprašanjih.
Spoznanje več, predsodek manj
Dr. Ignacija Fridl Jarc in Ivo Piry sta spregovorila o koreninah narodovega drevesa. Slišali smo, kaj gradi našo identiteto, kako tukaj pomagajo odločitve politike in kakšen razmislek nam ponuja 80- letnica konca 2. svetovne vojne in različne slovesnosti ob njej.
Spoznanje več, predsodek manj
Dr. Ignacija Fridl Jarc in Ivo Piry sta spregovorila o koreninah narodovega drevesa. Slišali smo, kaj gradi našo identiteto, kako tukaj pomagajo odločitve politike in kakšen razmislek nam ponuja 80- letnica konca 2. svetovne vojne in različne slovesnosti ob njej.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami mag. Branko Cestnik. Za tokratno oddajo je izbral razmislek o Stični mladih, kako nas mladina vedno znova preseneča po svojem navdušenju in pogumu. Prav tako smo govorili o novem pastoralnem letu, ki je v znamenju svetoletnega gesla ROMARJI UPANJA. Vprašali se bomo tudi zakaj velikim besedam o premagovanju sovražnosti v družbi sledi nov val sovražnosti? Kaj delamo narobe?
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami mag. Branko Cestnik. Za tokratno oddajo je izbral razmislek o Stični mladih, kako nas mladina vedno znova preseneča po svojem navdušenju in pogumu. Prav tako smo govorili o novem pastoralnem letu, ki je v znamenju svetoletnega gesla ROMARJI UPANJA. Vprašali se bomo tudi zakaj velikim besedam o premagovanju sovražnosti v družbi sledi nov val sovražnosti? Kaj delamo narobe?

Komentar tedna
Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
Za življenje
Vrsto let smo redno sodelovali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Po dolgoletni karieri se je v letu 2024 upokojil. Še zadnjič je prišel v naš studio in v živo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Mi smo ga vprašali o razlikah med generacijami, kaj so zmogle včasih, kaj nekatere še danes, kako se v družbi kaže različen vzgojni pristop. Kaj lahko spremenimo, popravimo? V oddaji je strnil tudi nekatere ključne življenjske resnice. O njegovem dolgoletnem delu na področju vzgoje, tudi dragocene nasvete najdete na spletni strani vzgoja.si.
Naš gost
Na Martinovo soboto je bil z nami Franc Tomše, po domače Martinov iz Globočic, mizar po poklicu, odličen vinogradnik in vinar, ki je bil leta 2012 tudi kralj cvička. Spoznali smo njegovo zanimivo življenjsko pot, slišali, kako sta se z ženo odločila za turizem na kmetiji in ga razvijala na poseben, sebi lasten način, ki pozornost namenja tudi domači družini in vrednotam.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Kulturni utrinki
Maria Velikonja, vnukinja pisatelja Narteja Velikonje, ki so ga junija 1945 obsodili na prvem montiranem procesu po koncu druge svetovne vojne pri nas in nato ustrelili na strelišču na Dolenjski cesti, je v samozaložbi izdala dvojezično angleško-slovensko knjigo z naslovom Narte Velikonja: proces, usmrtitev, oprostilna sodba. Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Renato Podbersič in avtorica Maria Velikonja so omenjeno delo predstavili na Študijskem centru za narodno spravo.
Komentar tedna
Bodimo ta teden močen plamen in veseli predstavniki kulture življenja. Zasijmo z močno lučjo življenja in ob tem jasno izrazimo, kaj si mislimo o pomoči pri samomoru. Če bo v kakšnem trenutku spopada med lučjo življenja in temo postalo napeto, pa nikoli ne pozabimo Jezusove obljube: »Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
Komentar je pripravil glasbenik in pedagog Luka Gojkošek.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, kako pravilno očistiti in posušiti šipek za čaj. Najprej naj ga dobro splake in osuši, je dobila v odgovor. Potem naj ga prereže, če je potrebno na drobno in ga nato zmelje na mesoreznico na debele luknjice. Dobljeno naj razširi in da sušiti. To naj naloži v kozarec ali posebno posodo. Zvečer naj ga namoči v vodi in naslednji dan skuha čaj. Lahko ga doda drugi čajni mešanici.
Življenje išče pot
Bolnišnični duhovnik Anže Cunk je z nami podelil nekaj izkušenj pri svojem delu, ko obiskuje bolnike in umirajoče. Deluje iz prepričanja, da je vsako življenje dar, in do zdaj še ni imel primera, ko bi ga kdo prosil, naj mu pomaga umreti.