Možnost za pare, ki se soočajo z neplodnostjo, je tudi veliko dejanje ljubezni posvojitve otroka. Smo kdaj pomislili, da to ni predvsem način, da starša dobita otroka, ampak je predvsem oblika sprejetja in pomoči otroku, ki je ostal brez staršev? Torej je na prvem mestu vedno otrok. O tem sta v oddaji Srečanja pričevala Erna in Damijan Dolinar, ki imata dva posvojena otroka. S pomočjo društva Deteljica sta spoznala, da gre pri tem koraku vedno za soočenje dveh, ali še več ran: na eni strani je njuna rana neplodnosti, ki jo morata predelati v času pred posvojitvijo, in pa rana zavrženosti, ki otrok čuti vse življenje. Potem je tudi še rana roditeljice, ki se je iz različnih razlogov odpovedala svojemu otroku. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki je odstrla marsikatero tančico teh pomembnih vprašanj.
Možnost za pare, ki se soočajo z neplodnostjo, je tudi veliko dejanje ljubezni posvojitve otroka. Smo kdaj pomislili, da to ni predvsem način, da starša dobita otroka, ampak je predvsem oblika sprejetja in pomoči otroku, ki je ostal brez staršev? Torej je na prvem mestu vedno otrok. O tem sta v oddaji Srečanja pričevala Erna in Damijan Dolinar, ki imata dva posvojena otroka. S pomočjo društva Deteljica sta spoznala, da gre pri tem koraku vedno za soočenje dveh, ali še več ran: na eni strani je njuna rana neplodnosti, ki jo morata predelati v času pred posvojitvijo, in pa rana zavrženosti, ki otrok čuti vse življenje. Potem je tudi še rana roditeljice, ki se je iz različnih razlogov odpovedala svojemu otroku. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki je odstrla marsikatero tančico teh pomembnih vprašanj.
Možnost za pare, ki se soočajo z neplodnostjo, je tudi veliko dejanje ljubezni posvojitve otroka. Smo kdaj pomislili, da to ni predvsem način, da starša dobita otroka, ampak je predvsem oblika sprejetja in pomoči otroku, ki je ostal brez staršev? Torej je na prvem mestu vedno otrok. O tem sta v oddaji Srečanja pričevala Erna in Damijan Dolinar, ki imata dva posvojena otroka. S pomočjo društva Deteljica sta spoznala, da gre pri tem koraku vedno za soočenje dveh, ali še več ran: na eni strani je njuna rana neplodnosti, ki jo morata predelati v času pred posvojitvijo, in pa rana zavrženosti, ki otrok čuti vse življenje. Potem je tudi še rana roditeljice, ki se je iz različnih razlogov odpovedala svojemu otroku. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki je odstrla marsikatero tančico teh pomembnih vprašanj.
Srečanja
Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.
Srečanja
Namesto prekinitve življenja vsak bolnik potrebuje telesno, duhovno, duševno in socialno podporo, predvsem pa veliko sočutja, varnosti in sprejetosti. Različne službe, društva in posamezniki se zanj vsakodnevno darujejo. Nekateri med njimi so na posvetu, ki ga je pripravila Slovenska Karitas, spregovorili o sodelovanju na področju paliativne in hospic oskrbe, pa tudi o težavah, s katerimi se srečujejo pri svojem spremljanju umirajočih. V oddaji Srečanja smo prisluhnili družinski zdravnici, patronažni sestri in psihoterapevtki. Obogatile so nas bodo s svojimi dragocenimi izkušnjami.
Srečanja
Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe.
Srečanja
Ob Svetovnem dnevu gluhih, ki je 17. septembra, smo k pogovoru povabili gluho učiteljico likovne umetnosti Petro Rezar in tolmačko slovenskega znakovnega jezika Špelo Kordiš, ki se je rodila gluhim staršem. Z njuno pomočjo smo vstopili v svet gluhih in naglušnih, ki živijo med nami in želijo biti enakovreden del naše družbe.
Srečanja
Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.
Srečanja
Aneju Fileju so zaradi vožnje pod vplivom alkohola kar štirikrat vzeli izpit. Izgubil je tudi službo, saj je bil voznik tovornjaka. Alkohol je postal njegova stalnica, srečal se je tudi z raznimi vrstami drog. Ko ni več vedel, kako naprej, je prišel v stik s skupnostjo Srečanje. Anej ni imel posebnih telesnih simptomov, je pa po nekaj mesecih sledila psihološka kriza. V tem času globoke krize so mu bili v veliko pomoč koordinatorji, ki so bili vedno na razpolago za pogovor. Več pa v oddaji Srečanja.
Srečanja
V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec.
Srečanja
V tokratni oddaji smo šli kar v Afriko, natančneje v Zambijo, v vas Nangoma, kjer stoji misijonska bolnišnica. Tja že več let odhajajo redno slovenski bodoči zdravniki in zdravnice ter zobozdravniki na medicinske odprave. Moji gostji sta bili dve od šestih članov in članic zadnje odprave, ki je trajala od aprila do začetka julija - Anamarija Mihovec in Adrijana Mediževec.
Srečanja
Pred nami je dan državnosti, ki naj bi nas vse Slovence povezal v skupnem praznovanju. V zadnjih letih pa se zdi, da se razdori med nami samo še poglabljajo. Na Socialni akademiji si zato že kar nekaj časa prizadevajo iskati nove poti dialoga. Ena od njih je že več let namenjena srečevanju mnenjskih nasprotnikov, naslovili pa so ga Težke teme. Si upaš na spoštljiv način pogovarjati z nekom, ki ima drugačno mnenje kot ti? Z nami sta bila v oddaji Srečanja Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc.
Srečanja
Pred nami je dan državnosti, ki naj bi nas vse Slovence povezal v skupnem praznovanju. V zadnjih letih pa se zdi, da se razdori med nami samo še poglabljajo. Na Socialni akademiji si zato že kar nekaj časa prizadevajo iskati nove poti dialoga. Ena od njih je že več let namenjena srečevanju mnenjskih nasprotnikov, naslovili pa so ga Težke teme. Si upaš na spoštljiv način pogovarjati z nekom, ki ima drugačno mnenje kot ti? Z nami sta bila v oddaji Srečanja Matej Cepin in Andreja Snoj Keršmanc.
Srečanja
Pot iz brezna - Pomoč pri odvisnosti
Slovenski prostor je dočakal izjemno uporaben priročnik za odvisne od alkohola in tiste, ki to ne želijo postati: Pot iz brezna. Koristen je za tudi za ostale sodobne odvisnosti kot so igre na srečo, pornografija ali internet. Avtorja, psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper, sta nam približala notranji svet bojev in trpljenja alkoholikov ter sočutno pokazala pot iz brezna.
Srečanja
Pot iz brezna - Pomoč pri odvisnosti
Slovenski prostor je dočakal izjemno uporaben priročnik za odvisne od alkohola in tiste, ki to ne želijo postati: Pot iz brezna. Koristen je za tudi za ostale sodobne odvisnosti kot so igre na srečo, pornografija ali internet. Avtorja, psihiater Jože Kociper in psihologinja Lidija Kociper, sta nam približala notranji svet bojev in trpljenja alkoholikov ter sočutno pokazala pot iz brezna.
Srečanja
Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja.
Srečanja
Zgodovinarka, novinarka, teologinja, popotnica in prostovoljka v Hospicu Andreja Rustja je napisala knjigo z naslovom Nemo žalovanje. V njej govori o žalovanju po spontanem splavu, ki je v naši družbi popolnoma prezrto. Čeprav otroka ljudje okrog nas še niso vedeli, ne pomeni, da ni obstajal. Posebna vez se je že spletla med njim in njegovo materjo. Katere so napačne tolažilne besede materi po spontanem splavu? Kako je pri nas urejen pokop nerojenega otroka in zakaj je pomembno, da te bolečine ne potlačimo? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih odprli v oddaji Srečanja.
Srečanja
Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.
Srečanja
Odnos družbe do oseb z invalidnostjo se izboljšuje. K temu veliko pripomore osebna asistenca, ki mladi prevajalki Agnes Kojc omogoča zares polno življenje. A še je prostor za izboljšave., pravi, zato si prizadeva za sodelovanje oseb z invalidnostjo v Sloveniji in tujini ter aktivno išče možnosti za zaposlitev in samostojno življenje. K pogovoru smo povabili tudi njeno osebno asistentko Katjo Lasbaher.

Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba lahko že drugič prisluhnete vosovskemu likvidatorju Francu Stadlerju Pepetu, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Njegovo pričevanje je komentiral znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič. Stadler oživlja spomine na začetke organiziranja VOSa, na atentate ter pomembne operacije, kot so reševanje aktivista Toneta Tomšiča iz italijanskega zapora, sledenje in umor industrialca Avgusta Praprotnika, ter reševanje načelnice VOS Zdenke Kidrič Marjete iz bolnišnice.
Citat iz oddaje o umoru Avgusta Praprotnika:
Grupa se je odločila, da izvede justifikacijo v Tavčarjevem hramu v bifeju. Avto je bil v Tavčarjevi ulici s šoferem varnostnikom. Streljal je Štefan (Brajnik). Umik je branil Štefan Babnik. Vsi trije so se začeli umikati v avto, ki ga je vozil Pangrc Ludvik. Praprotnik je imel spremljevalca zaščitnika, ki je bil naš agent, ki je potem, ko je avto že krenil streljal, v smeri umika avta in opozoril Italijane, ki so bili blizu sodnije. Videli so, da avto drvi proti Titovi in s puško ustrelili v karoserijo avtomobila. Naboj se je odbil in ranil Štefana Babnika tako, da mu je raztrgal črevesje. Tako je bil prepeljan v Neubergerjevo ambulanto na Vilharjevo cesto. Po akciji sem se sestal s Štefanom Babnikom, da prevzamem pištolo, ki jo je imel Babnik Štefan na akciji. Pri Neubergerju sem našel Štefana ležati na ozki operacijski mizi. Ležal je na hrbtu s skrčenimi koleni v krčih in mukah. Vprašal me je, če je akcija uspela, ali je ta izdajalec padel.
Odgovoril sem mu, brez skrbi, da je, sigurno. Dal mi je pištolo, ki je bila na mizi ob njem, da jo odnesem na varno. Bila je to španska pištola. Vprašal sem profesorja Lavriča, (takrat nisem vedel, kdo je. To sem zvedel šele po vojni, ko sem se z njim seznanil. Vedel pa sem, da je naš, ker je bil to naš punkt), naj mi pove, kako je Štefan. Povedal je, da noči ne bo preživel.
Komentar tedna
Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Naš gost
Na Martinovo soboto je bil z nami Franc Tomše, po domače Martinov iz Globočic, mizar po poklicu, odličen vinogradnik in vinar, ki je bil leta 2012 tudi kralj cvička. Spoznali smo njegovo zanimivo življenjsko pot, slišali, kako sta se z ženo odločila za turizem na kmetiji in ga razvijala na poseben, sebi lasten način, ki pozornost namenja tudi domači družini in vrednotam.
Duhovna misel
Tišina je bivališče besede. Tišina besedi daje moč in plodovitost. Taoistični filozof Chung Tsu je to dobro izrazil: Namen trnka je ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Ena največjih zborovskih revij v Sloveniji in zamejstvu Primorska poje bo prihodnje leto prinesla prenovljen koncept. Pripravlja jo Zveza pevskih zborov Primorske s partnerji: Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zvezo slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zvezo slovenske katoliške prosvete Gorica in Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst. 57. Primorska poje bo od 27. februarja do 26. aprila prinesla lastno skladbo posameznega zbora, na reviji pa bodo obeležili 150. obletnico rojstva Dragotina Ketteja in 100. obletnico smrti Srečka Kosovela. V poklon pesniku bo zaključna prireditev Primorske poje simbolično potekala v Kosovelovem domu v Sežani in tradicionalno v zamejskem Zavarhu v Italiji. Letos je na 36 revijah sodelovalo 210 zborov, organizatorji prihodnje leto pričakujejo še večjo udeležbo. Elektronske prijave sprejemajo do 30. novembra 2025.
Radijska kateheza
Tokrat Avguštinove misli povezane s cerkvijo, zidano in živo, deli profesor - brat Miran Špelič.
Sobotni duhovni večer
Duhovni nagovor, ki ga je pripravil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Nadaljevali smo s prvimi večernicami praznika Posvetitve lateranske bazilike. Po namenu papeža Leona smo zmolili rožni venec. Molimo, da bi tisti, ki se znajdejo v skušnjavi, da bi storili samomor, našli oporo, skrb in ljubezen, ki jo potrebujejo v svoji skupnosti, in bili odprti za lepoto življenja. Zadnje dejanje je bilo Radijska kateheza – Naši očetje v veri. Tokrat Avguštinove misli povezane s cerkvijo, zidano in živo. Z nami je bil profesor Miran Špelič.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Na Martinovo soboto je bil z nami Franc Tomše, po domače Martinov iz Globočic, mizar po poklicu, odličen vinogradnik in vinar, ki je bil leta 2012 tudi kralj cvička. Spoznali smo njegovo zanimivo življenjsko pot, slišali, kako sta se z ženo odločila za turizem na kmetiji in ga razvijala na poseben, sebi lasten način, ki pozornost namenja tudi domači družini in vrednotam.