Evropska in naša slovenska kultura danes živita veliko soboto. Kdor zdrži v predpeklu Božjega molka, bo dočakal nedeljo, kot dar. V njeni moči bo obvladal trpljenje, ker bo imel vizijo vstajenjske nedelje, razvijal bo empatijo, solidarnost, so-čutenje enako kot svobodo. To je antropološko sporočilo. Podrobneje o razlagah ozadja takšne misli, pa v celotnem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
Evropska in naša slovenska kultura danes živita veliko soboto. Kdor zdrži v predpeklu Božjega molka, bo dočakal nedeljo, kot dar. V njeni moči bo obvladal trpljenje, ker bo imel vizijo vstajenjske nedelje, razvijal bo empatijo, solidarnost, so-čutenje enako kot svobodo. To je antropološko sporočilo. Podrobneje o razlagah ozadja takšne misli, pa v celotnem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
Evropska in naša slovenska kultura danes živita veliko soboto. Kdor zdrži v predpeklu Božjega molka, bo dočakal nedeljo, kot dar. V njeni moči bo obvladal trpljenje, ker bo imel vizijo vstajenjske nedelje, razvijal bo empatijo, solidarnost, so-čutenje enako kot svobodo. To je antropološko sporočilo. Podrobneje o razlagah ozadja takšne misli, pa v celotnem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
Za sožitje
Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.
Za sožitje
Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen.
Za sožitje
Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.
Za sožitje
Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.
Za sožitje
Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet.
Za sožitje
Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet.
Za sožitje
V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj.
Za sožitje
V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj.
Za sožitje
Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju.
Za sožitje
Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju.
Za sožitje
Dr. Jože Ramovš je soavtor oddaj, s katerim se srečujemo v radijskem etru vsak drugi mesec, ob četrtih torkovih večerih. Pred februarskim dnevom kulture in svetovnim dnevom maternega jezika, ki ga obeležujemo enaindvajsetega februarja, smo razmišljali o vlogi in pomenu jezika v sožitju. Jezik nastaja in se razvija z nami vred, je sestavni del naše človeškosti, materinščina vsekakor ni nekaj samoumevnega. Raba jezika je ključna za to, v kakšnih medsebojnih odnosih smo in bomo.
Za sožitje
Dr. Jože Ramovš je soavtor oddaj, s katerim se srečujemo v radijskem etru vsak drugi mesec, ob četrtih torkovih večerih. Pred februarskim dnevom kulture in svetovnim dnevom maternega jezika, ki ga obeležujemo enaindvajsetega februarja, smo razmišljali o vlogi in pomenu jezika v sožitju. Jezik nastaja in se razvija z nami vred, je sestavni del naše človeškosti, materinščina vsekakor ni nekaj samoumevnega. Raba jezika je ključna za to, v kakšnih medsebojnih odnosih smo in bomo.
Naš gost
V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj Lear, Potujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o sreči, še ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.
Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.
Za življenje
Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki pravi, da je dotik osnova, brez njega ne preživimo, smo se pogovarjali o razsežnostih bližine, spoštljivega dotika in kako je le ta nepogrešljiv tudi pri vzgoji in v partnerskem odnosu. V oddaji so s svojimi izkušnjami in vprašanji sodelovali tudi poslušalci.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je odmevala predvsem izvolitev novega papeža. Kakšni izzivi čakajo Leona XIV. in vesoljno Cerkev, smo vprašali latinista, teologa in zgodovinarja doktorja Aleša Mavra. Z njim smo se ozrli tudi na pontifikat pokojnega svetega očeta Frančiška. Prav tako smo se dotaknili 80. obletnice konca druge svetovne vojne ter v tej luči pokomentirali zaskrbljujoče razmere v več državah. Ni šlo niti brez bližnjega dneva spomina na žrtve komunizma v Sloveniji in aktualnega domačega dogajanja.
Pogovor o
V oddaji ste slišali nekaj različnih stališč do referendumskega vprašanja, o katerem bomo glasovali v nedeljo.
Sol in luč
“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.
Od slike do besede
V oddaji Od slike do besede je bila z nami publicistka in prevajalka Mojca Petaros. Poslušali smo tudi odlomke iz knjige Credo, pisatelja in akademika Alojza Rebule.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Pred petkovo 70. obletnico podpisa t.i. avstrijske državne pogodbe (ADP) se vrstijo pozivi, naj Avstrija celovito izpolni njene določbe, še posebej sedmi člen, ki določa obveznosti do manjšin, tudi slovenske na Koroškem in Štajerskem. Glavni izzivi ostajajo na področju izobraževanja, kjer rojaki pričakujejo dvojezično izobraževanje od jasli do univerze. Določbe niso izpolnjene tudi na področju sodstva, kjer je slovenščina dovoljena le na treh okrožnih sodiščih. V javni upravi pa v praksi ni mogoče uporabljati slovenskega jezika v upravnih postopkih, ker skoraj ni zaposlenih, ki bi znali slovensko. Postavljenih je tudi znatno manj dvojezičnih topografskih označb in tabel, kot je predvideno v pogodbi. Slovenska narodna skupnost pričakuje tudi podporo Slovenije v dvostranskih pogovorih z Avstrijo.
Sol in luč
“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.