V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja.
V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja.
Za sožitje
V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov.
Za sožitje
V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov.
Za sožitje
Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu?
Za sožitje
Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu?
Za sožitje
V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.
Za sožitje
V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.
Za sožitje
Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla.
Za sožitje
Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje.
Za sožitje
S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje.
Za sožitje
Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.
Za sožitje
Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen.
Za sožitje
Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.
Za sožitje
Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.
Za sožitje
Skrb za lepo sožitje v družbi in dolgotrajna oskrba sta bili dolga desetletja vsebini na stranskem tiru. Zavedanje o pomenu tega področja se je začelo prebujati ob spoznanju vse bolj starajoče družbe. V oddajah Za sožitje zato, z razmišljanji antropologa dr. Jožeta Ramovša, spodbujamo k lepšim in kakovostnejšim medsebojnim odnosom.
Duhovna misel
V svetem Pismu beremo, naj bomo kot otroci in človek bi pomislil, da lahko kot otroci prosimo za - naši starosti - primerno igračko. Seveda nam je nebeška spletna trgovina ne preskrbi, in lahko se zgodi, da ...
Naš pogled
Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.
Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.
Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.
Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.
»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.
Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?
Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.
Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.
Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.
Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.
Za življenje
Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?
Pogovor o
O prepovedi uporabe družbenih omrežij do določene starosti razmišlja vse več držav, tudi Slovenija, saj več raziskav kaže, da prisotnost spletnih platform, kot so TikTok, Snapchat in Instagram, močno škoduje duševnemu zdravju mladostnikov, prinaša pa tudi druge nevarnosti. O tem, pa tudi o umetni inteligenci, ki je pravzaprav del družbenih omrežij govorijo antropolog Dan Podjed, direktor Inštituta Integrum in profesor informatike na gimnaziji Benjamin Tomažič ter psihologinja iz Centra Logout Manca Kok.
Doživetja narave
Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je prosila za nasvet za petkovo fižolovo ali pa lečino juho brez mesa. Sestra Nikolina pravi, da lahko pustimo zrnje v juhi, še boljša pa je kremna juha. V tem primeru juhi lahko še kaj dodamo in je bolj bogatega okusa. Fižol ali pa lečo skuhamo in nato stlačimo oziroma prepasiramo skozi cedilo. Posebej pa na čebuli prepražimo na rezine naribane korenček in 1-2 krompirja, gomolj zelene iz ozimnice in po želji še kakšno drugo zelenjavo. Posolimo in prilijem ter pokrito zdušimo. Zmiksamo s paličnim mešalnikom in zlijemo v juho. Če pa bomo pustili fižol in lečo v zrnju, pa damo narezano zelenjavo kuhat zraven, dodamo še lovor. Po želji lahko na koncu dodamo smetanov podmet.
Radijski roman
Konec romana je srečen, naslov zadnjega poglavja je namreč Moj zakon v Kristusu.
Ob radijskem ognjišču
0:01:44_Edvin Fliser - Otroci morja
0:06:20_Sergio Endrigo - L’arca di Noe
0:09:46_JOE COCKER & Jennifer Warnes - Up Where We Belong
0:15:00_Braco Koren - Barbara
0:17:06_Gabi Novak - Pamtim Samo Sretne Dane
0:22:28_Roberta Flack - Killing Me Softly
0:28:05_Meta Malus - Moje Pot
0:31:02_Sweet People - Belinda
0:33:23_SANDIE SHAW - PUPPET ON A STRING
0:36:45_Majda Sepe - Mesečnik Anton
0:39:56_Freddy Quinn - 5000 Meilen Von Zu Haus’
0:43:13_VAN MORRISON - HAVE I TOLD YOU LATELY
0:49:00_ČOBI - Ova tiha noc
0:54:21_Zdenka Vučkovič - čovik moj
1:02:33_ALENKA GODEC & NEW SWING QUARTET - ZAHVALA
1:08:20_ABBA - I HAVE A DREAM
1:15:07_OLIVIA NEWTON JOHN & JOHN TRAVOLTA - YOU’RE THE ONE THAT WANT
1:17:48_ROK KOSMAČ - NE POZABI ME TI
1:21:40_LORETTA GOGGI - Maledetta Primavera
1:25:46_SEVERINA - GARDELIN
1:30:33_FRANE MILČINSKI-JEŽEK - MOJ NAROBE SVET