Praznik ima vedno dva obličja

V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja

28. 11. 2023
Praznik ima vedno dva obličja

V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja

Nataša Ličen

VEČ ...|28. 11. 2023
Praznik ima vedno dva obličja

V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosivzgoja

Za sožitje

VEČ ... |
Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

VEČ ...|25. 11. 2025
Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

VEČ ...|23. 9. 2025
Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

VEČ ...|22. 7. 2025
V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Preseganje travm iz preteklosti s povabilom v dialog

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje

Preseganje travm iz preteklosti s povabilom v dialog

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Preseganje travm iz preteklosti s povabilom v dialog

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje

VEČ ...|27. 5. 2025
Preseganje travm iz preteklosti s povabilom v dialog

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosipogovor

Za sožitje

Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

VEČ ...|25. 3. 2025
Razvoj je v dialogu

Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.  

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjeodnosipogovor

Za sožitje

VEČ ... |
Zvestoba

V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen. 

Zvestoba

V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Zvestoba

V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen. 

VEČ ...|28. 1. 2025
Zvestoba

V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Praznovanje je srce in križišče

Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.  

Praznovanje je srce in križišče

Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.  

družbakulturamedgeneracijsko sožitjepogovor

Za sožitje

Praznovanje je srce in križišče

Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.  

VEČ ...|26. 11. 2024
Praznovanje je srce in križišče

Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.  

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitjepogovor

Za sožitje

VEČ ... |
Šolstvo in Slomšek

Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet. 

Šolstvo in Slomšek

Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet. 

družbaodnosipogovorduhovnostsvetovanje

Za sožitje

Šolstvo in Slomšek

Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet. 

VEČ ...|24. 9. 2024
Šolstvo in Slomšek

Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet. 

Nataša Ličen

družbaodnosipogovorduhovnostsvetovanje

Za sožitje

Za sožitje

Skrb za lepo sožitje v družbi in dolgotrajna oskrba sta bili dolga desetletja vsebini na stranskem tiru. Zavedanje o pomenu tega področja se je začelo prebujati ob spoznanju vse bolj starajoče družbe. V oddajah Za sožitje zato, z razmišljanji antropologa dr. Jožeta Ramovša, spodbujamo k lepšim in kakovostnejšim medsebojnim odnosom.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ... |
Odlomki iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina, ki jo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek.

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Odlomki iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina, ki jo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek.

Tokrat je pred nami nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Ko odnosi postanejo družina. Gre za monografijo, znanstveno delo, ki pa odstira vpogled v družinski razvoj, v medosebno dinamiko družinskih odnosov in v družinske odnose. Vsem fazam je dodan tudi primer za lažje spremljanje vsebine. Knjigo je napisala prof. dr. Saša Poljak Lukek, izšla pa je pri Celjski Mohorjevi družbi.

Tadej Sadar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica pri besedah Bog, božji in sveti

Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti

Velika začetnica pri besedah Bog, božji in sveti

Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti

Marjan Bunič

pravopispravorečjejezikslovenščina

Naš pogled

VEČ ... |
Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Radio Ognjišče Alen Salihović

komentarpolitikavladavolitve

Duhovna misel

VEČ ... |
Služabniki

“Predstojniki naj se ponašajo s to službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom,” je naročal sveti Frančišek in tudi “Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji.”

Služabniki

“Predstojniki naj se ponašajo s to službo toliko, kolikor bi se, če bi bili določeni za službo umivanja nog bratom,” je naročal sveti Frančišek in tudi “Blagor služabniku, ki se tako ponižno vede med svojimi podrejenimi, kakor če bi bil med svojimi gospodarji.”

Tadej Sadar

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Gost mag. Branko Cestnik

Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki  je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?

Jože Bartolj

politikaBranko Cestnik

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger

Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Knjiga o baronu Andreju Čehovinu, najhrabrejšemu med hrabrimi

Park vojaške zgodovine Pivka je predstavil knjigo Najhrabrejši med hrabrimi - baron Andrej Čehovin (1810-1855), s katero so se ob 170. obletnici njegove smrti skupaj z razstavo poklonil spominu na večkrat odlikovanega slovenskega častnika v avstrijski cesarski vojski. Avtorja razstave in dvojezične slovensko-angleške knjige sta Janko Boštjančič in Pavel Car. 

Knjiga o baronu Andreju Čehovinu, najhrabrejšemu med hrabrimi

Park vojaške zgodovine Pivka je predstavil knjigo Najhrabrejši med hrabrimi - baron Andrej Čehovin (1810-1855), s katero so se ob 170. obletnici njegove smrti skupaj z razstavo poklonil spominu na večkrat odlikovanega slovenskega častnika v avstrijski cesarski vojski. Avtorja razstave in dvojezične slovensko-angleške knjige sta Janko Boštjančič in Pavel Car. 

Jože Bartolj

kulturaJanko BoštjančičAndrej Čehovinnajhrabrejši med hrabrimiPark vojaške zgodovine PivkaPavel Car

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 27. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 27. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilazgodovina