Jutri v Ljubljani gostuje Lara Maria Vouk

Igralka, glasbenica, režiserka, producentka in ponosna Slovenka z avstrijske Koroške Lara Maria Vouk bo jutri nastopila v Galeriji Družina v Ljubljani z monokomedijo v podjunskem narečju Pokržnikov Luka pisatelja in dramatika Janka Messnerja. Potrebne so predhodne prijave pri Klubu koroških Slovencev.  Vsestranska umetnica je bila pretekli teden že gostja prireditve na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je razkrila utrinke njene zanimive življenjske poti in doživljanja zamejske identitete. Z jutrišnjo predstavo Lare Marie Vouk se bo sklenil prvi del letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. V drugem delu, od 4. do 14. aprila, organizatorja, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva pripravljata še devet prireditev. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

19. 3. 2024
Jutri v Ljubljani gostuje Lara Maria Vouk

Igralka, glasbenica, režiserka, producentka in ponosna Slovenka z avstrijske Koroške Lara Maria Vouk bo jutri nastopila v Galeriji Družina v Ljubljani z monokomedijo v podjunskem narečju Pokržnikov Luka pisatelja in dramatika Janka Messnerja. Potrebne so predhodne prijave pri Klubu koroških Slovencev.  Vsestranska umetnica je bila pretekli teden že gostja prireditve na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je razkrila utrinke njene zanimive življenjske poti in doživljanja zamejske identitete. Z jutrišnjo predstavo Lare Marie Vouk se bo sklenil prvi del letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. V drugem delu, od 4. do 14. aprila, organizatorja, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva pripravljata še devet prireditev. 

Matjaž Merljak

VEČ ...|19. 3. 2024
Jutri v Ljubljani gostuje Lara Maria Vouk

Igralka, glasbenica, režiserka, producentka in ponosna Slovenka z avstrijske Koroške Lara Maria Vouk bo jutri nastopila v Galeriji Družina v Ljubljani z monokomedijo v podjunskem narečju Pokržnikov Luka pisatelja in dramatika Janka Messnerja. Potrebne so predhodne prijave pri Klubu koroških Slovencev.  Vsestranska umetnica je bila pretekli teden že gostja prireditve na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je razkrila utrinke njene zanimive življenjske poti in doživljanja zamejske identitete. Z jutrišnjo predstavo Lare Marie Vouk se bo sklenil prvi del letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. V drugem delu, od 4. do 14. aprila, organizatorja, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva pripravljata še devet prireditev. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 3. 2025
Na avstrijskem Koroškem pomagajo Bolgariji, Paragvaju in Madagaskarju

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija. 

Na avstrijskem Koroškem pomagajo Bolgariji, Paragvaju in Madagaskarju

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Na avstrijskem Koroškem pomagajo Bolgariji, Paragvaju in Madagaskarju

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija. 

VEČ ...|20. 3. 2025
Na avstrijskem Koroškem pomagajo Bolgariji, Paragvaju in Madagaskarju

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 3. 2025
Minister Arčon v Benečiji in Reziji

Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.

Minister Arčon v Benečiji in Reziji

Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Minister Arčon v Benečiji in Reziji

Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.

VEČ ...|19. 3. 2025
Minister Arčon v Benečiji in Reziji

Rojaki v Benečiji in Reziji opažajo, da je znanje slovenskega jezika močno povezano z ohranjanjem identitete. Veliko priložnosti za izboljšanje stanja vidijo na področju turizma in promociji počasnejšega in bolj umirjenega življenja. Včeraj jih je obiskal minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Sestal se je s predstavniki videmskih slovenskih društev in organizacij, med drugim obiskal Večstopenjsko šolo v Špetru in Muzej rezijanskih ljudi v Solbici. Nad videnim in slišanim je bil navdušen, sploh ker je veliko dela opravljenega prostovoljno, a s srcem. Naglasil je: Ponosen sem na vaše delo in vaše poslanstvo. Čezmejno sodelovanje z vključevanjem manjšine je ena največjih dragocenosti, ki jih ima Evropska unija. Prava Evropa živi na mejah, kjer je preplet različnih narodov, različnih kultur. Z rojaki so se dotaknili tudi vzpostavitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje, ki bi povezovalo obmejne občine iz Slovenije, Italije in Avstrije.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 3. 2025
Nagrada Nadje Maganja tokrat na Poljsko

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

Nagrada Nadje Maganja tokrat na Poljsko

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

Nagrada Nadje Maganja tokrat na Poljsko

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

VEČ ...|18. 3. 2025
Nagrada Nadje Maganja tokrat na Poljsko

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 3. 2025
Mladi za začetek Koroških kulturnih dni v Ljubljani

V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.

Mladi za začetek Koroških kulturnih dni v Ljubljani

V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Mladi za začetek Koroških kulturnih dni v Ljubljani

V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.

VEČ ...|17. 3. 2025
Mladi za začetek Koroških kulturnih dni v Ljubljani

V Ljubljani se bodo v naslednjih dneh začeli tradicionalni Koroški kulturni dnevi. Ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca jih pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane. Letos bo na na sporedu kar 12 predstav. Prva bo Mali princ v izvedbi Mlade gledališke skupine iz Bilčovsa na avstrijskem Koroškem, druga pa Lutkovna predstava »Črni muc« skupine iz Ziljske doline,nam je povedal Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Koroški kulturni dnevi v Ljubljani bodo letos potekali od 22. marca do 23. aprila.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 3. 2025
Reportaža s koncerta Koroška poje 2025

Koroška poje, osrednje koncert, ki ga je v Celovcu pripravila Krščanska kulturna zveza, je potekal pod naslovom Življenja ples. Nastopili so zbori oziroma pevske zasedbe iz avstrijske Koroške, Slovenije in Italije: ženski pevski zbor Trta, otroški zbor Jepca, projektni zbor Mladina poje, kvartet Štiglic, moški pevski zbor Vinko Poljanec, moški in mešani pevski zbor Bilka, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, kvintet Donet, plesna šola Kunauer iz Pliberka ter Tonč Feinig Trio. Tokrat so bili na odru tudi plesalci. V reportaži smo se pogovarjali s protagonisti in nastopajočimi. V oddaji smo predvajali posnetke s koncerta, za katere se zahvaljujemo Slovenskemu sporedu ORF. V eni od prihodnjih oddaj pa bomo koncert predvajali v celoti. 

Reportaža s koncerta Koroška poje 2025

Koroška poje, osrednje koncert, ki ga je v Celovcu pripravila Krščanska kulturna zveza, je potekal pod naslovom Življenja ples. Nastopili so zbori oziroma pevske zasedbe iz avstrijske Koroške, Slovenije in Italije: ženski pevski zbor Trta, otroški zbor Jepca, projektni zbor Mladina poje, kvartet Štiglic, moški pevski zbor Vinko Poljanec, moški in mešani pevski zbor Bilka, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, kvintet Donet, plesna šola Kunauer iz Pliberka ter Tonč Feinig Trio. Tokrat so bili na odru tudi plesalci. V reportaži smo se pogovarjali s protagonisti in nastopajočimi. V oddaji smo predvajali posnetke s koncerta, za katere se zahvaljujemo Slovenskemu sporedu ORF. V eni od prihodnjih oddaj pa bomo koncert predvajali v celoti. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Reportaža s koncerta Koroška poje 2025

Koroška poje, osrednje koncert, ki ga je v Celovcu pripravila Krščanska kulturna zveza, je potekal pod naslovom Življenja ples. Nastopili so zbori oziroma pevske zasedbe iz avstrijske Koroške, Slovenije in Italije: ženski pevski zbor Trta, otroški zbor Jepca, projektni zbor Mladina poje, kvartet Štiglic, moški pevski zbor Vinko Poljanec, moški in mešani pevski zbor Bilka, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, kvintet Donet, plesna šola Kunauer iz Pliberka ter Tonč Feinig Trio. Tokrat so bili na odru tudi plesalci. V reportaži smo se pogovarjali s protagonisti in nastopajočimi. V oddaji smo predvajali posnetke s koncerta, za katere se zahvaljujemo Slovenskemu sporedu ORF. V eni od prihodnjih oddaj pa bomo koncert predvajali v celoti. 

VEČ ...|16. 3. 2025
Reportaža s koncerta Koroška poje 2025

Koroška poje, osrednje koncert, ki ga je v Celovcu pripravila Krščanska kulturna zveza, je potekal pod naslovom Življenja ples. Nastopili so zbori oziroma pevske zasedbe iz avstrijske Koroške, Slovenije in Italije: ženski pevski zbor Trta, otroški zbor Jepca, projektni zbor Mladina poje, kvartet Štiglic, moški pevski zbor Vinko Poljanec, moški in mešani pevski zbor Bilka, mešani pevski zbor Lojze Bratuž, kvintet Donet, plesna šola Kunauer iz Pliberka ter Tonč Feinig Trio. Tokrat so bili na odru tudi plesalci. V reportaži smo se pogovarjali s protagonisti in nastopajočimi. V oddaji smo predvajali posnetke s koncerta, za katere se zahvaljujemo Slovenskemu sporedu ORF. V eni od prihodnjih oddaj pa bomo koncert predvajali v celoti. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 3. 2025
Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

družba rojaki šolstvo

Slovencem po svetu in domovini

Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

VEČ ...|14. 3. 2025
Prijave k večjezičnemu pouku stoodstotne

Na Večstopenjskem zavodu Trbiž v Kanalski dolini v Italiji so mesta za poskusni večjezični pouk za naslednje šolsko leto stoodstotno zasedena. Obiskovalo ga bo 28 otrok v vrtcu v Ukvah, 34 na Trbižu in 26 na Centralnem Trbižu. V osnovnih šolah v omenjenih krajih ga bodo izvajali v prvih treh razredih. Na Trbižu bo k pouku hodilo 76 otrok. V četrtih in petih razredih bodo še naprej ponudili projektni večjezični pouk. Po trenutnih podatkih bo septembra v Ukve skupno hodilo 42 učencev, 55 na Centralni Trbiž in 35 na Trbiž. Potreben učiteljski kader je po pisanju beneškega petnajstdnevnika Dom zagotovljen le za to šolsko leto, za naslednje, ko bodo potrebe večje, pa še ne. Poskusni večjezični pok poteka v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas v italijanščini, nemščini, slovenščini in furlanščini; v Tablji in Klužah pa v italijanščini, nemščini in furlanščini, saj občini ne spadata v območje zaščitnega zakona.

Matjaž Merljak

družba rojaki šolstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 3. 2025
Na Obirskem čezmejno zborovsko srečanje

Pri Kovaču na Obirskem na avstrijskem Koroškem bo ta petek drugi v nizu koncertov Od Pliberka do Traberka, prvi je bil v petek v Pliberku, sledila bosta še na Prevaljah in v dvorcu Bukovje pri Dravogradu. To je najstarejša čezmejna pevska revija, ki se ponaša z več kot 50-letno tradicijo ter ima velik kulturni pomen in poudarek na medsebojnem sodelovanju pevskih zborov iz avstrijske in slovenske koroške regije. Sodelujoči zbori z udeležbo na reviji negujejo ter ohranjajo koroško pevsko literaturo in tradicijo, povezujejo in združujejo ljudi, vzdržujejo kakovost vokalne glasbe in krepijo ustvarjalnost. Letos bo nastopilo 24 zborov, ta petek na Obirskem: MoPZ SPD Valentin Polanšek, ŽePZ Korošice z Raven na Koroškem, MoPZ Šentanelski pavri, ŽePZ Trta, Kvintet Ajda s citrarko in MoPZ Kralj Matjaž. 

Na Obirskem čezmejno zborovsko srečanje

Pri Kovaču na Obirskem na avstrijskem Koroškem bo ta petek drugi v nizu koncertov Od Pliberka do Traberka, prvi je bil v petek v Pliberku, sledila bosta še na Prevaljah in v dvorcu Bukovje pri Dravogradu. To je najstarejša čezmejna pevska revija, ki se ponaša z več kot 50-letno tradicijo ter ima velik kulturni pomen in poudarek na medsebojnem sodelovanju pevskih zborov iz avstrijske in slovenske koroške regije. Sodelujoči zbori z udeležbo na reviji negujejo ter ohranjajo koroško pevsko literaturo in tradicijo, povezujejo in združujejo ljudi, vzdržujejo kakovost vokalne glasbe in krepijo ustvarjalnost. Letos bo nastopilo 24 zborov, ta petek na Obirskem: MoPZ SPD Valentin Polanšek, ŽePZ Korošice z Raven na Koroškem, MoPZ Šentanelski pavri, ŽePZ Trta, Kvintet Ajda s citrarko in MoPZ Kralj Matjaž. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Na Obirskem čezmejno zborovsko srečanje

Pri Kovaču na Obirskem na avstrijskem Koroškem bo ta petek drugi v nizu koncertov Od Pliberka do Traberka, prvi je bil v petek v Pliberku, sledila bosta še na Prevaljah in v dvorcu Bukovje pri Dravogradu. To je najstarejša čezmejna pevska revija, ki se ponaša z več kot 50-letno tradicijo ter ima velik kulturni pomen in poudarek na medsebojnem sodelovanju pevskih zborov iz avstrijske in slovenske koroške regije. Sodelujoči zbori z udeležbo na reviji negujejo ter ohranjajo koroško pevsko literaturo in tradicijo, povezujejo in združujejo ljudi, vzdržujejo kakovost vokalne glasbe in krepijo ustvarjalnost. Letos bo nastopilo 24 zborov, ta petek na Obirskem: MoPZ SPD Valentin Polanšek, ŽePZ Korošice z Raven na Koroškem, MoPZ Šentanelski pavri, ŽePZ Trta, Kvintet Ajda s citrarko in MoPZ Kralj Matjaž. 

VEČ ...|12. 3. 2025
Na Obirskem čezmejno zborovsko srečanje

Pri Kovaču na Obirskem na avstrijskem Koroškem bo ta petek drugi v nizu koncertov Od Pliberka do Traberka, prvi je bil v petek v Pliberku, sledila bosta še na Prevaljah in v dvorcu Bukovje pri Dravogradu. To je najstarejša čezmejna pevska revija, ki se ponaša z več kot 50-letno tradicijo ter ima velik kulturni pomen in poudarek na medsebojnem sodelovanju pevskih zborov iz avstrijske in slovenske koroške regije. Sodelujoči zbori z udeležbo na reviji negujejo ter ohranjajo koroško pevsko literaturo in tradicijo, povezujejo in združujejo ljudi, vzdržujejo kakovost vokalne glasbe in krepijo ustvarjalnost. Letos bo nastopilo 24 zborov, ta petek na Obirskem: MoPZ SPD Valentin Polanšek, ŽePZ Korošice z Raven na Koroškem, MoPZ Šentanelski pavri, ŽePZ Trta, Kvintet Ajda s citrarko in MoPZ Kralj Matjaž. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 3. 2025
Razstava Dimenija na Slovaškem

V mestu Čadca na Slovaškem, blizu meje s Poljsko in Češko, je bilo pred dnevi, 7. marca 2025, odprtje razstave Slov Slov Dimenzija. Pokroviteljstvo nad njo sta prevzela škof Žiline Tomaš Galis in upokojeni škof iz Kopra Jurij Bizjak, ki sta se tudi udeležila odprtja. Oba sta v nagovoru ob tem poudarila pomen krščanske kulture in zgodovine, ki že od časov svetih bratov Cirila in Metoda povezuje Slovence in Slovake. Razstavo je v Kysuckem muzeju svečano odprl naš veleposlanik na Slovaškem dr. Stanislav Raščan, v imenu organizatorjev jo je predstavila dr. Saša Vojtech Poklač, lektorica slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Bratislavi. Razstavo je odlično gostila in dodatno obogatila z regionalnimi razstavnimi predmeti direktorica muzeja Helena Kotvasova, za pogostitev je poskrbel predsednik društva Slovencev in prijateljev Slovenije Slo Slo Borut Meršak. Pri organizaciji razstave je veliko pomagal tudi predsednik fundacije Drevo miru dr. Marek Sobola. K odprtju razstave je sodila tudi simbolična zasaditev spominske lipe, in sicer začasno v veliko posodo, ki pa jo bodo prenesli in posadili na glavni trg v mestu Čadca. 

Razstava Dimenija na Slovaškem

V mestu Čadca na Slovaškem, blizu meje s Poljsko in Češko, je bilo pred dnevi, 7. marca 2025, odprtje razstave Slov Slov Dimenzija. Pokroviteljstvo nad njo sta prevzela škof Žiline Tomaš Galis in upokojeni škof iz Kopra Jurij Bizjak, ki sta se tudi udeležila odprtja. Oba sta v nagovoru ob tem poudarila pomen krščanske kulture in zgodovine, ki že od časov svetih bratov Cirila in Metoda povezuje Slovence in Slovake. Razstavo je v Kysuckem muzeju svečano odprl naš veleposlanik na Slovaškem dr. Stanislav Raščan, v imenu organizatorjev jo je predstavila dr. Saša Vojtech Poklač, lektorica slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Bratislavi. Razstavo je odlično gostila in dodatno obogatila z regionalnimi razstavnimi predmeti direktorica muzeja Helena Kotvasova, za pogostitev je poskrbel predsednik društva Slovencev in prijateljev Slovenije Slo Slo Borut Meršak. Pri organizaciji razstave je veliko pomagal tudi predsednik fundacije Drevo miru dr. Marek Sobola. K odprtju razstave je sodila tudi simbolična zasaditev spominske lipe, in sicer začasno v veliko posodo, ki pa jo bodo prenesli in posadili na glavni trg v mestu Čadca. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Razstava Dimenija na Slovaškem

V mestu Čadca na Slovaškem, blizu meje s Poljsko in Češko, je bilo pred dnevi, 7. marca 2025, odprtje razstave Slov Slov Dimenzija. Pokroviteljstvo nad njo sta prevzela škof Žiline Tomaš Galis in upokojeni škof iz Kopra Jurij Bizjak, ki sta se tudi udeležila odprtja. Oba sta v nagovoru ob tem poudarila pomen krščanske kulture in zgodovine, ki že od časov svetih bratov Cirila in Metoda povezuje Slovence in Slovake. Razstavo je v Kysuckem muzeju svečano odprl naš veleposlanik na Slovaškem dr. Stanislav Raščan, v imenu organizatorjev jo je predstavila dr. Saša Vojtech Poklač, lektorica slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Bratislavi. Razstavo je odlično gostila in dodatno obogatila z regionalnimi razstavnimi predmeti direktorica muzeja Helena Kotvasova, za pogostitev je poskrbel predsednik društva Slovencev in prijateljev Slovenije Slo Slo Borut Meršak. Pri organizaciji razstave je veliko pomagal tudi predsednik fundacije Drevo miru dr. Marek Sobola. K odprtju razstave je sodila tudi simbolična zasaditev spominske lipe, in sicer začasno v veliko posodo, ki pa jo bodo prenesli in posadili na glavni trg v mestu Čadca. 

VEČ ...|11. 3. 2025
Razstava Dimenija na Slovaškem

V mestu Čadca na Slovaškem, blizu meje s Poljsko in Češko, je bilo pred dnevi, 7. marca 2025, odprtje razstave Slov Slov Dimenzija. Pokroviteljstvo nad njo sta prevzela škof Žiline Tomaš Galis in upokojeni škof iz Kopra Jurij Bizjak, ki sta se tudi udeležila odprtja. Oba sta v nagovoru ob tem poudarila pomen krščanske kulture in zgodovine, ki že od časov svetih bratov Cirila in Metoda povezuje Slovence in Slovake. Razstavo je v Kysuckem muzeju svečano odprl naš veleposlanik na Slovaškem dr. Stanislav Raščan, v imenu organizatorjev jo je predstavila dr. Saša Vojtech Poklač, lektorica slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Bratislavi. Razstavo je odlično gostila in dodatno obogatila z regionalnimi razstavnimi predmeti direktorica muzeja Helena Kotvasova, za pogostitev je poskrbel predsednik društva Slovencev in prijateljev Slovenije Slo Slo Borut Meršak. Pri organizaciji razstave je veliko pomagal tudi predsednik fundacije Drevo miru dr. Marek Sobola. K odprtju razstave je sodila tudi simbolična zasaditev spominske lipe, in sicer začasno v veliko posodo, ki pa jo bodo prenesli in posadili na glavni trg v mestu Čadca. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|17. 3. 2025
Barbara in Jan Zobec

V studio smo povabili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega ter vrhovnega sodnika Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili novega sodnega leta in podali oceno o delu ministrice za pravosodje Andreje Katič. Nismo mogli mimo tožilke v zadevi Kavaški klan Mateje Gončin in zelo nenavadne zgodbe z njenim (ne)varovanjem. Gosta Barbara in Jan Zobec sta komentirala tudi zbiranje podpisov v organizaciji Inštituta 8. marec za varen splav ter spregovorila o novem svetovnem redu in položaju Slovenije v njem. Kaj so glavne nevarnosti Evrope in v Slovenije? Kaj pomenijo srbski protesti v Ljubljani? Oddaja je bila zanimiva, zato vabljeni k poslušanju posnetka.

Barbara in Jan Zobec

V studio smo povabili vrhovno sodnico Barbaro Zobec in nekdanjega ustavnega ter vrhovnega sodnika Jana Zobca. V oddaji smo se dotaknili novega sodnega leta in podali oceno o delu ministrice za pravosodje Andreje Katič. Nismo mogli mimo tožilke v zadevi Kavaški klan Mateje Gončin in zelo nenavadne zgodbe z njenim (ne)varovanjem. Gosta Barbara in Jan Zobec sta komentirala tudi zbiranje podpisov v organizaciji Inštituta 8. marec za varen splav ter spregovorila o novem svetovnem redu in položaju Slovenije v njem. Kaj so glavne nevarnosti Evrope in v Slovenije? Kaj pomenijo srbski protesti v Ljubljani? Oddaja je bila zanimiva, zato vabljeni k poslušanju posnetka.

Alen Salihović

politika

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 3. 2025
Na avstrijskem Koroškem pomagajo Bolgariji, Paragvaju in Madagaskarju

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija. 

Na avstrijskem Koroškem pomagajo Bolgariji, Paragvaju in Madagaskarju

Nocojšnji večer bo v Višji šoli za gospodarske poklice v Šentpetru na avstrijskem Koroškem dobrodelno obarvan. Na sporedu bo 49. tombola, s katero želijo pomagati Bolgariji in Paragvaju. Šolske sestre so začele leta 1976 pripravljati misijonsko tombolo, kjer so zbirali sredstva za slovenske misijonarje, kasneje še posebej delovanju patra Mihe Drevenška v Zambiji. Srce misijonske tombole so šolske sestre, ki dijakinje in dijake navdušujejo za delo za misijone. Od danes naprej pa je v Mali galeriji doma Sodalitete na avstrijskem Koroškem na ogled razstava Marte Kunaver “Lepota bo rešila svet. Umetnica je svoja dela daroval kot podporo za misijonsko poslanstvo Pedra Opeke. Vsaka prodana slika je namreč velika pomoč za misijonski projekt Koroška vas na Madagaskarju. Razstava bo v Tinjah na ogled do 11. junija. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ...|18. 3. 2025
Jože Bartolj: Trump in obramba

Del sveta si je nekaj mesecev nazaj veliko obetal od nove ameriške vlade. Predsednik Trump je obljubljal, da bo zelo hitro končal vojno med Rusijo in Ukrajino, vojno do katere sploh ne bi prišlo, če bi bil, tako Trump, on predsednik. Že v prvem dnevu po nastopu funkcije je podpisal vrsto izvršnih ukazov in dal vtis, da bo do zdaj neurejeni in kaotični svet uredil. Kot nam je bil simpatičen denimo ukaz, da sta spola le dva in da je treba zaustaviti neobrzdano LGTB ideologijo, pa ni ostalo le pri tem.

Jože Bartolj: Trump in obramba

Del sveta si je nekaj mesecev nazaj veliko obetal od nove ameriške vlade. Predsednik Trump je obljubljal, da bo zelo hitro končal vojno med Rusijo in Ukrajino, vojno do katere sploh ne bi prišlo, če bi bil, tako Trump, on predsednik. Že v prvem dnevu po nastopu funkcije je podpisal vrsto izvršnih ukazov in dal vtis, da bo do zdaj neurejeni in kaotični svet uredil. Kot nam je bil simpatičen denimo ukaz, da sta spola le dva in da je treba zaustaviti neobrzdano LGTB ideologijo, pa ni ostalo le pri tem.

Jože Bartolj

komentar

Sol in luč

VEČ ...|18. 3. 2025
Pomlad za dušo

Postiti se pomeni učiti se kako biti srečen s preprostimi stvarmi. To je le ena od misli, ki jim lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sol in luč v kateri bomo brali iz knjige Phila Bosmansa z naslovom »Pomlad za dušo«. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Pomlad za dušo

Postiti se pomeni učiti se kako biti srečen s preprostimi stvarmi. To je le ena od misli, ki jim lahko prisluhnete v tokratni oddaji Sol in luč v kateri bomo brali iz knjige Phila Bosmansa z naslovom »Pomlad za dušo«. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Svetovalnica

VEČ ...|20. 3. 2025
Kdaj in kako s pritožbo na zdravstveni inšpektorat?

Posvetili smo se področjem zdravstvenega inšpektorata. Njihovo delo je razvejano: od prehranskih dopolnil do nadzora nad smučišči in kopalnimi vodami. Zanimalo nas je, kako preverjajo ponudbo različnih zdravilcev, na kaj naj bodo poslušalci pozorni in kdaj je možnost za pritožbo. Z nami je bila inšpektorica Andreja Mojškrc.

Kdaj in kako s pritožbo na zdravstveni inšpektorat?

Posvetili smo se področjem zdravstvenega inšpektorata. Njihovo delo je razvejano: od prehranskih dopolnil do nadzora nad smučišči in kopalnimi vodami. Zanimalo nas je, kako preverjajo ponudbo različnih zdravilcev, na kaj naj bodo poslušalci pozorni in kdaj je možnost za pritožbo. Z nami je bila inšpektorica Andreja Mojškrc.

Blaž Lesnik

zdravstvoinšpekcijaprehranska dopolnilasvetovanje

Radijski roman

VEČ ...|20. 3. 2025
Kruh močnih, 22. del

Amelija umre, kar še ne pomeni, da je njena pomoč Lidiji končana.

Kruh močnih, 22. del

Amelija umre, kar še ne pomeni, da je njena pomoč Lidiji končana.

Mateja Subotičanec

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|20. 3. 2025
Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

Spomin na Alberta Pucerja ob 10. obletnici smrti

Četrtkov večer evergrinov oziroma zimzelenih melodij je prinesel Eldo Viler, Demisa Roussosa, Nano Mouskouri in Connie Francis ter prav poseben spomin na Alberta Pucerja, ki je bil naš sodelavec, zgodovinar, arhivar, domoznanec, publicist, kulinarik, saj prav danes mineva 10 let od njegovega odhoda v večnost. Znova ste lahko slišali spominsko Karavano prijateljstva, ki smo jo pripravili 9. aprila 2015, na dan, ko bi Alberto praznoval 60. rojstni dan. Naša oddaja je naslednica Karavane prijateljstva in spominsko oddajo vnovič predvajamo tudi v hvaležnost, da lahko v našem arhivu hranimo Albertove vinilne plošče in CD-je, ki jih vključujemo v našo oddajo in jih slišite tudi v rednem programu.

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspominAlberto Pucer

Via positiva

VEČ ...|20. 3. 2025
Smernik za smisel

Ob Jožefovem in ob Tednu družine 2025 smo k pogovoru povabili moža, očeta in terapevta, avtorja knjige z naslovom Smernik za smisel, popotnica preizkušanega logoterapevta, Matica Vidica. Po izobrazbi je profesor teologije in univerzitetni diplomirani filozof, stalni diakon, logoterapevt, psihoterapevt in predavatelj. Najprej pa mož in oče. Matic je v knjigi zapisal: Odkril sem, da od življenja ne morem pričakovati udobja, ugodja in sreče na prvo žogo, vse to je lahko le posledica odgovorov, ki jih dajem življenju.  

Smernik za smisel

Ob Jožefovem in ob Tednu družine 2025 smo k pogovoru povabili moža, očeta in terapevta, avtorja knjige z naslovom Smernik za smisel, popotnica preizkušanega logoterapevta, Matica Vidica. Po izobrazbi je profesor teologije in univerzitetni diplomirani filozof, stalni diakon, logoterapevt, psihoterapevt in predavatelj. Najprej pa mož in oče. Matic je v knjigi zapisal: Odkril sem, da od življenja ne morem pričakovati udobja, ugodja in sreče na prvo žogo, vse to je lahko le posledica odgovorov, ki jih dajem življenju.  

Nataša Ličen

družbavzgojapogovorodnosi

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|20. 3. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 20. 3.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan