Is podcast Izseljenski učitelji Is podcast
Izseljenski učitelji

Kot odmev slovenskega kulturnega praznika, ste lahko spoznali nekatere učitelje, ki na drugih kontinentih poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini.  Ob robu nedavnega seminarja, ki ga pripravljata zavod za šolstvo in urad za Slovence po svetu so bili naši sogovorniki: Lucijana Servin [1.08] in Gabrijela Oblak [10.21] iz Argentine, Aleksander Temlin [15.06] iz Urugvaja, Nevenka Golc-Clarke [24.03[ iz Avstralije in Saša Isoski [34.27], ki poučuje v Združenih arabskih emiratih.  

Matjaž Merljak

družba rojaki

11. 2. 2024
Izseljenski učitelji

Kot odmev slovenskega kulturnega praznika, ste lahko spoznali nekatere učitelje, ki na drugih kontinentih poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini.  Ob robu nedavnega seminarja, ki ga pripravljata zavod za šolstvo in urad za Slovence po svetu so bili naši sogovorniki: Lucijana Servin [1.08] in Gabrijela Oblak [10.21] iz Argentine, Aleksander Temlin [15.06] iz Urugvaja, Nevenka Golc-Clarke [24.03[ iz Avstralije in Saša Isoski [34.27], ki poučuje v Združenih arabskih emiratih.  

Matjaž Merljak

VEČ ...|11. 2. 2024
Izseljenski učitelji

Kot odmev slovenskega kulturnega praznika, ste lahko spoznali nekatere učitelje, ki na drugih kontinentih poučujejo slovenščino in druge predmete v slovenščini.  Ob robu nedavnega seminarja, ki ga pripravljata zavod za šolstvo in urad za Slovence po svetu so bili naši sogovorniki: Lucijana Servin [1.08] in Gabrijela Oblak [10.21] iz Argentine, Aleksander Temlin [15.06] iz Urugvaja, Nevenka Golc-Clarke [24.03[ iz Avstralije in Saša Isoski [34.27], ki poučuje v Združenih arabskih emiratih.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 2. 2024
Mamin glas

V Čedadu v tem popoldnevu poteka skupna Prešernova proslava Slovencev v Italiji, na občinah na avstrijskem Koroškem zdaj poleg nemških na voljo tudi spletni slovenski obrazci ter o življenjski zgodbi Elizabete Sitter iz Bilčovsa, ki jo je njena hči Helena Mračnikar objavila v knjigi “Mamin glas”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Lidija Golc se je pogovarjala z avtorico in urednikom pri založbi, zgodovinarjem Hanzijem Filipičem.

Mamin glas

V Čedadu v tem popoldnevu poteka skupna Prešernova proslava Slovencev v Italiji, na občinah na avstrijskem Koroškem zdaj poleg nemških na voljo tudi spletni slovenski obrazci ter o življenjski zgodbi Elizabete Sitter iz Bilčovsa, ki jo je njena hči Helena Mračnikar objavila v knjigi “Mamin glas”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Lidija Golc se je pogovarjala z avtorico in urednikom pri založbi, zgodovinarjem Hanzijem Filipičem.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Mamin glas

V Čedadu v tem popoldnevu poteka skupna Prešernova proslava Slovencev v Italiji, na občinah na avstrijskem Koroškem zdaj poleg nemških na voljo tudi spletni slovenski obrazci ter o življenjski zgodbi Elizabete Sitter iz Bilčovsa, ki jo je njena hči Helena Mračnikar objavila v knjigi “Mamin glas”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Lidija Golc se je pogovarjala z avtorico in urednikom pri založbi, zgodovinarjem Hanzijem Filipičem.

VEČ ...|25. 2. 2024
Mamin glas

V Čedadu v tem popoldnevu poteka skupna Prešernova proslava Slovencev v Italiji, na občinah na avstrijskem Koroškem zdaj poleg nemških na voljo tudi spletni slovenski obrazci ter o življenjski zgodbi Elizabete Sitter iz Bilčovsa, ki jo je njena hči Helena Mračnikar objavila v knjigi “Mamin glas”, ki je izšla pri Celovški Mohorjevi založbi. Lidija Golc se je pogovarjala z avtorico in urednikom pri založbi, zgodovinarjem Hanzijem Filipičem.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 2. 2024
V Celovcu bo gledališki in lutkovni festival Tribuna

V Celovcu bo prihodnji teden potekala Tribuna, gledališki in lutkovni festival, ki ga v sodelovanju s SPZ pripravlja Krščanska kulturna zveza. Gledališki referent Milan Piko je naglasil, da želijo s tem bogato ustvarjalnost približati otrokom in mladini. Tribuna zrcali bogato lutkovno in gledališko dejavnost na avstrijskem Koroškem - v letošnji sezoni je bilo kar 19 premier. Festivalu težo oz. pomen daje tudi to, da ga obiščejo selektorji JSKD in izbirajo predstave za različne festivale v Sloveniji. 

V Celovcu bo gledališki in lutkovni festival Tribuna

V Celovcu bo prihodnji teden potekala Tribuna, gledališki in lutkovni festival, ki ga v sodelovanju s SPZ pripravlja Krščanska kulturna zveza. Gledališki referent Milan Piko je naglasil, da želijo s tem bogato ustvarjalnost približati otrokom in mladini. Tribuna zrcali bogato lutkovno in gledališko dejavnost na avstrijskem Koroškem - v letošnji sezoni je bilo kar 19 premier. Festivalu težo oz. pomen daje tudi to, da ga obiščejo selektorji JSKD in izbirajo predstave za različne festivale v Sloveniji. 

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

V Celovcu bo gledališki in lutkovni festival Tribuna

V Celovcu bo prihodnji teden potekala Tribuna, gledališki in lutkovni festival, ki ga v sodelovanju s SPZ pripravlja Krščanska kulturna zveza. Gledališki referent Milan Piko je naglasil, da želijo s tem bogato ustvarjalnost približati otrokom in mladini. Tribuna zrcali bogato lutkovno in gledališko dejavnost na avstrijskem Koroškem - v letošnji sezoni je bilo kar 19 premier. Festivalu težo oz. pomen daje tudi to, da ga obiščejo selektorji JSKD in izbirajo predstave za različne festivale v Sloveniji. 

VEČ ...|23. 2. 2024
V Celovcu bo gledališki in lutkovni festival Tribuna

V Celovcu bo prihodnji teden potekala Tribuna, gledališki in lutkovni festival, ki ga v sodelovanju s SPZ pripravlja Krščanska kulturna zveza. Gledališki referent Milan Piko je naglasil, da želijo s tem bogato ustvarjalnost približati otrokom in mladini. Tribuna zrcali bogato lutkovno in gledališko dejavnost na avstrijskem Koroškem - v letošnji sezoni je bilo kar 19 premier. Festivalu težo oz. pomen daje tudi to, da ga obiščejo selektorji JSKD in izbirajo predstave za različne festivale v Sloveniji. 

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|22. 2. 2024
Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

VEČ ...|22. 2. 2024
Skupna Prešernova proslava bo v nedeljo v Čedadu

Ob slovenskem kulturnem prazniku krovni organizaciji naše narodne skupnosti v Italiji, Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v priznanje in zahvalo številnim ustvarjalcem in kulturnikom pripravljata skupno slovesnost, ki bo to nedeljo, 25. februarja, ob 18. uri, v gledališču Ristori v Čedadu. Po poročanju petnajstdnevnika Dom je bila priprava programa zaupana Kulturnemu društvu Ivan Trinko iz Čedada, ki jo je posvetil Terski dolini, kjer so kljub stiskam prejšnjega stoletja uspeli ohraniti pri življenju svojo tradicionalno jezikovno in kulturno dediščino. Srebreca nu pastir (Srebrna deklica in pastirček) je pravljica v narečju vasi Mužac, ki jo bodo na oder prinesli avtor besedila Aljaž Škrlep, trije ljubljanski plesalci ter režiserka, scenografistka in kostumografinja Andreja Rauch Podrzavnik, Barski oktet ter angleški glasbenik in skladatelj Christopher Benstead. Slavnostna govornica bo Nina Pahor. Ob tej priložnosti bosta krovni organizaciji podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojim delom najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|20. 2. 2024
Romanje v Marijino dolino

Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero.  Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.

Romanje v Marijino dolino

Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero.  Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Romanje v Marijino dolino

Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero.  Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.

VEČ ...|20. 2. 2024
Romanje v Marijino dolino

Za slovensko skupnost v avstralskem Queenslandu je bil praznik že dan pred praznikom. V sredo, 7. februarja, dan pred Prešernovim dnem, so se zbrali v priljubljenem romarskem kraju Marian Valley, kjer je tudi slovenska kapelica Marije Pomagaj. Obiskal jih je dolgoletni dušni pastir pater Ciril Božič skupaj z laiško misijonarko in pastoralno sodelavko Marijo Anžič. Poroča Mirko Cuderman iz Brisbana: V Marijinem svetišču v Marian Valley so nas pri slovenski maši veselo presenetili kar vsi - štirje slovenski duhovniki v Avstraliji: pater Ciril Božič, pater Simon Peter Berlec, pater David Šrumpf in pater Darko Žnidaršič … P. Ciril Božič je v pridigi naglasil potrebo po povezanosti v občestvu slovenske skupnosti in ljubezen do maternega jezika in rojstne domovine. Res je tudi, da so potrebne tudi žrtve, da se skupnost obdrži, da se ohrani vera do Boga in tradicije ter ljubezen domovine. Nekateri so naredili velike razdalje, da so bili lahko prisotni pri tej sveti maši kljub starosti in oviram. Med gosti iz Slovenje je bil tudi zgodovinar dr. Renato Podbersič, ki je izseljenski utrip zabeležil tudi s kamero.  Preberite celotno poročilo Mirka Cudermana.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 2. 2024
Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

VEČ ...|19. 2. 2024
Vabila v Tinje in Trst

V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem se bo ob 19.00 začel koncert pesmi za postni in velikonočni čas. Nastopili bodo: baritonist Thomas Widrich, sopranistka Ana Jesenek in pianistka Veronica Maritan-Walcher. Namesto vstopnine bodo zbirali prostovoljne prispevke za otroke v koroški vasi na Madagaskarju. Jutri zvečer bo v Tinjah predavanje doktorja Ivana Ramšaka o vzrokih za bolečine v sklepih - med njimi je lahko tudi izgorelost. V Peterlinovi dvorani v Trstu pa nocoj Društvo slovenskih izobražencev pripravlja pogovor na temo tržaškega gospodarstva. Razpravljalci bodo poskušali osvetliti sončne in senčne plati aktualne gospodarske podobe pokrajine ter vanjo seveda vključiti tudi vlogo, ki jo igrajo slovenski podjetniki. Govorili bodo ekonomista Mitja Štefančič in Igor Guardiacich, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Andrej Šik ter sindikalist Renato Kneipp. Okroglo mizo, ki se bo začela nocoj ob 20.30, bo vodil Andrej Černic.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 2. 2024
Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete

V Trstu so se poklonili Alojzu Rebuli [6.00], v Celovcu bo lutkovno in gledališko srečanje Tribuna [12.27], v Marijini dolini v Avstraliji so sveto mašo darovali vsi tam delujoči slovenski frančiškani [1.01], slišali boste še razmišljanje doc. dr. Dejana Valentinčiča: Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete [22.57].   

Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete

V Trstu so se poklonili Alojzu Rebuli [6.00], v Celovcu bo lutkovno in gledališko srečanje Tribuna [12.27], v Marijini dolini v Avstraliji so sveto mašo darovali vsi tam delujoči slovenski frančiškani [1.01], slišali boste še razmišljanje doc. dr. Dejana Valentinčiča: Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete [22.57].   

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete

V Trstu so se poklonili Alojzu Rebuli [6.00], v Celovcu bo lutkovno in gledališko srečanje Tribuna [12.27], v Marijini dolini v Avstraliji so sveto mašo darovali vsi tam delujoči slovenski frančiškani [1.01], slišali boste še razmišljanje doc. dr. Dejana Valentinčiča: Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete [22.57].   

VEČ ...|18. 2. 2024
Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete

V Trstu so se poklonili Alojzu Rebuli [6.00], v Celovcu bo lutkovno in gledališko srečanje Tribuna [12.27], v Marijini dolini v Avstraliji so sveto mašo darovali vsi tam delujoči slovenski frančiškani [1.01], slišali boste še razmišljanje doc. dr. Dejana Valentinčiča: Pravna izhodišča za ohranitev slovenske identitete [22.57].   

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 2. 2024
V Špetru Ob nedeljah glasba

V dvorani slovenskega kulturnega doma v Špetru v Beneški Sloveniji bo to nedeljo popoldne drugi koncert druge sezone pobude Ob nedeljah glasba, ki jo Glasbena matica prireja v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Nastopil bo harfist Filippo Craglietto iz razreda prof. Tatiane Donis. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, je koncertna sezona nastala po zaslugi profesorice in umetniške vodje Glasbene matice Paole Chiabudini. Niz koncertov, posvečen otrokom, ima pomemben pomen v spodbujanju ljubezni do glasbe ter motivacije za učenje in igranje instrumentov. Hkrati pa mladi dobijo priložnost, da z drugimi delijo svojo strast do glasbe in dobijo navdih za nadaljnje študije ter prakso. Prvi koncert 14. januarja je imel velik uspeh. Nastopili so pianistka Julija Cante ter mladinski orkester Glasbene matice. Tretji koncert bo 3. marca - protagonistka bo kitara. Na zadnjem koncertu niza, ki bo 5. maja, bosta nastopila pianist in flavtistka.

V Špetru Ob nedeljah glasba

V dvorani slovenskega kulturnega doma v Špetru v Beneški Sloveniji bo to nedeljo popoldne drugi koncert druge sezone pobude Ob nedeljah glasba, ki jo Glasbena matica prireja v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Nastopil bo harfist Filippo Craglietto iz razreda prof. Tatiane Donis. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, je koncertna sezona nastala po zaslugi profesorice in umetniške vodje Glasbene matice Paole Chiabudini. Niz koncertov, posvečen otrokom, ima pomemben pomen v spodbujanju ljubezni do glasbe ter motivacije za učenje in igranje instrumentov. Hkrati pa mladi dobijo priložnost, da z drugimi delijo svojo strast do glasbe in dobijo navdih za nadaljnje študije ter prakso. Prvi koncert 14. januarja je imel velik uspeh. Nastopili so pianistka Julija Cante ter mladinski orkester Glasbene matice. Tretji koncert bo 3. marca - protagonistka bo kitara. Na zadnjem koncertu niza, ki bo 5. maja, bosta nastopila pianist in flavtistka.

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

V Špetru Ob nedeljah glasba

V dvorani slovenskega kulturnega doma v Špetru v Beneški Sloveniji bo to nedeljo popoldne drugi koncert druge sezone pobude Ob nedeljah glasba, ki jo Glasbena matica prireja v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Nastopil bo harfist Filippo Craglietto iz razreda prof. Tatiane Donis. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, je koncertna sezona nastala po zaslugi profesorice in umetniške vodje Glasbene matice Paole Chiabudini. Niz koncertov, posvečen otrokom, ima pomemben pomen v spodbujanju ljubezni do glasbe ter motivacije za učenje in igranje instrumentov. Hkrati pa mladi dobijo priložnost, da z drugimi delijo svojo strast do glasbe in dobijo navdih za nadaljnje študije ter prakso. Prvi koncert 14. januarja je imel velik uspeh. Nastopili so pianistka Julija Cante ter mladinski orkester Glasbene matice. Tretji koncert bo 3. marca - protagonistka bo kitara. Na zadnjem koncertu niza, ki bo 5. maja, bosta nastopila pianist in flavtistka.

VEČ ...|16. 2. 2024
V Špetru Ob nedeljah glasba

V dvorani slovenskega kulturnega doma v Špetru v Beneški Sloveniji bo to nedeljo popoldne drugi koncert druge sezone pobude Ob nedeljah glasba, ki jo Glasbena matica prireja v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo. Nastopil bo harfist Filippo Craglietto iz razreda prof. Tatiane Donis. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, je koncertna sezona nastala po zaslugi profesorice in umetniške vodje Glasbene matice Paole Chiabudini. Niz koncertov, posvečen otrokom, ima pomemben pomen v spodbujanju ljubezni do glasbe ter motivacije za učenje in igranje instrumentov. Hkrati pa mladi dobijo priložnost, da z drugimi delijo svojo strast do glasbe in dobijo navdih za nadaljnje študije ter prakso. Prvi koncert 14. januarja je imel velik uspeh. Nastopili so pianistka Julija Cante ter mladinski orkester Glasbene matice. Tretji koncert bo 3. marca - protagonistka bo kitara. Na zadnjem koncertu niza, ki bo 5. maja, bosta nastopila pianist in flavtistka.

Matjaž Merljak

družba rojaki

Slovencem po svetu in domovini

Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.

Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|24. 2. 2024
Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Alenka Rebula: Kako povezati družino, ki ne najde več stika?

Mnogi imamo jasne predstave o idealni družini, o realni ne. Obkrožajo pa nas – in iz takšnih izhajamo ter jih gradimo tudi sami - prav slednje: nepopolne. Prizadevanje za idealno družino se navadno začne z izhodiščem, polnim naših želja, sanj, nedoživetega in velikih pričakovanj. Ko ugotovimo nerealnost tega, se običajno začne vojna s seboj, z izgubljenimi sanjami in z drugim, ki je te sanje porušil. “Reševanje ljubezni in miru v družini, spet najti izgubljene vezi ter zgraditi porušene mostove, je ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.” Josipa Prebeg je več desetletij delala z družinami, njeno delo je spremljala Alenka Rebula. Spoznanja iz konkretnih primerov so opisana v njuni zadnji knjigi »Otroci ljubezni, družina kot gnezdo«. O spoštovanju v družini smo se pogovarjali z Alenko Rebula. 

Bolj verjeti življenju 

»Bolečino in neuresničeno hrepenenje izražamo - ker mislimo, da druge poti ni - z napadom, siljenjem, prepričevanjem; na vsak način skušamo še vedno uveljaviti tisto, kar se nam zdi, da se izgublja. Nikakor ne moremo prenesti, da bi to sliko idealne družine izgubili. Od tu pride veliko trpljenja, ustvari se labirint, iz katerega ne moremo.« 

Od kod predstave o idealni družini?

»To je kompleksno vprašanje. Ideali, ki jih imamo, izhajajo iz nečesa v nas, ki se kaže tudi v verstvih, sanje po nebeškem, rajskem življenju, kjer bi bili mirni, srečni, ljubljeni, z obiljem vsega, brez trpljenja in razočaranj, predvsem pa z veliko prejete ljubezni vseh, ki nas razumejo, spoštujejo in nam dajejo, kar potrebujemo. To sanjamo na vseh ravneh. Končno, tudi velike ideologije so bile zgrajene na tem, kako naj bi vsi doživljali obilje in pravičnost, a so se izrodile. Družina je ena od teh postavitev, najbolj intimna, ki prinaša tudi največje bolečine. Propad ideologije, sanj o deželi, vrednote, ljudje še lahko predelamo. To pa, da izgubimo stik s partnerjem ali celo s svojim otrokom, je veliko težje. Zato je reševanje ljubezni v družini, miru in spet najti izgubljene vezi ter znova zgraditi porušene mostove, ena najlepših stvari, ki jo lahko naredimo zase, za soljudi in za svet.« 

Ljubezen je najzahtevnejša beseda, kar jih obstaja

»Zato, ker ni ene same oblike. Če bi vedeli, kaj je ljubeče dejanje in bi imeli to formulo, bi z vsakim človekom in ob vsaki situaciji naredili isto. Potegnili bi iz sebe to čarobno dejanje, ali besedo, nekaj, in tisto bi delovalo, vedno. Z vsakim človekom bi vzpostavili to in on bi začutil našo ljubezen, mi pa, da smo naredili pravo stvar. To je tisto, kar se ne dogaja. Vabilo v ideal, ki ga religija predlaga – in njena vrednost je prav ta, da predlaga lepo, je treba spustiti na zemljo in ugotoviti, kaj pomeni, ko se utelesi v neverjetni različnosti, ki je med ljudmi.«

»Narediti nekaj, kar je ljubeče za drugega, izhaja iz miru, topline, ki sta v nas, po katerih lahko sežemo in potegnemo iz sebe. Večina od nas tega ni prejela dovolj, oziroma - kar je bolj točno, ne prejemamo tega vsak dan dovolj, ker mi nismo lačni toliko od preteklosti, ampak predvsem od sedanjosti, se odzivamo približno tako, kot dolgo časa lačen človek, ki zagleda kos kruha. 

V družbeni sceni je veliko nespoštovanja. Edina stvar, ki prepreči nasilje v kateremkoli človeškem odnosu je, da se moje in tvoje spoštovanje sebe in drugega srečata in nastane srečanje. Samo srečanje je prostor, v katerem je možno spoštovanje. Obenem, brez spoštovanja srečanje ni možno, je možen le konflikt, nasilje, umikanje, bežanje. 

»Strah, da nam spet ne bo uspelo, stalno manjka, je to, kar nas preganja. Podcenjujemo včasih željo po sprejetosti, objemu, ljubezni ... Vsak dan tega ne dobimo, zato nam tega začne primanjkovati. To je tako, kot se ne moremo najesti za več dni. Vsak dan moramo dihati, se ogreti, se najesti, če ne, se v nas kopiči neverjetna lakota, strah, da bo vedno premalo. Priznajmo si, kaj potrebujemo. Tu se v nas odpre veliko vprašanje, kako živeti življenje, v katerem bo naša potreba po ljubezni nahranjena?, in tukaj je kar nekaj dela.« 

Spoštovanje drugih 

»Pri tem bi se posebej ustavila, saj mislim, da je nosilni steber celotne metode Vera vase. Humanizem govori o tem, da je človek vedno vreden spoštovanja, obzira in prepoznavanja svoje vrednosti, ker je človek. Definicija spoštovanja, da si ga moram zaslužiti, odpira pot marsičemu. Odpira opravičilo, da lahko z drugim, ko si ne zasluži spoštovanja, ravnam kruto, zaničljivo, ga popravljam, ukrivljam v nekaj, kar se meni zdi prav. To je poseganje v vse, za kar nas drugi ne pooblasti.«

Kaj najbolj ruši odnose? drugi kot sredstvo za moje počutje. 

Vprašanje torej je - in to je bil namen knjige, kako ustvarjati srečanje v družini, kako omogočiti srečanje potreb, kar želimo mi, kar želi otrok. Kaj je za našimi sanjami o uspešnosti otrok? Naš strah pred življenjem, naša slika, da je treba otroka zavarovati, ker trepetamo pred vsem, kar pa življenje realno je. Točno vemo, da je življenje to, da vstanemo slabe volje, življenje je, da rečemo ravno tisto, kar ne bi radi, življenje je, da ne vemo, kaj se nam danes godi, življenje je, da me rani najljubša oseba, življenje je, zbolimo nepričakovano, izgubimo ljudi, da propade nekaj, tega je ogromno, vsak dan polno. Torej, starši čutimo, vse to je in življenja ne obvladamo. Če smo pošteni, ni možno zavarovati otroka pred nesrečo, neuspehi. Po drugi strani pa smo veliko in marsikaj naredili. Zato ni razloga za trepetanje, saj nismo nebogljeni. Tako kot mi imajo tudi otroci v sebi življenje, sposobnost odgovarjati iz svojih lastnih sil, iz svojega značaja in izvirov, ki jih mi sploh ne poznamo, gradijo svoje življenje. Spoštovanje do otroka je v tem, da vidimo močno in veliko Božje delovanje, ki deluje v njem mimo nas, mi smo spremljevalci. Glavna oseba, s katero se moram ukvarjati, sem jaz. S tem želim le nakazati, da je spremljanje nekaj povsem drugega kot popravljanje, in takšno vzgajanje, kjer je meni jasno, kakšen bi otrok moral biti, pa ni.«

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostdružbapogovorodnosiotrocisvetovanje

Naš gost

VEČ ...|24. 2. 2024
Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Želela sem biti misijonarka za železno zaveso

Margaret Grace Davis je Angležinja, ki že več kot 50 let živi v Sloveniji. Delala je na Filozofski fakulteti, prevedla precej knjig, prehodila skoraj vse naše gore in v zrelih letih postala vodnica terapevtske psičke Tačke Pomagačke, s katero prinašata veselje otrokom in ostarelim. Njen duh je živ in svež, krepi ga z branjem Svetega pisma in trdno vero, da nebeški Oče skrbi zanjo. Prehodila je skoraj vse slovenske gore in to ji je prinašalo ogromno veselja. 

Meta Potočnik

Margaret DavisTačke pomagačkečas komunizma

Dogodki

VEČ ...|6. 1. 2024
Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Radijska igra: Stopinje na vodi

Božični čas je prinesel novo avtorsko radijsko igro Maje Morela z naslovom Stopinje na vodi. Vstopili smo v pripoved angela Gabrijela, ki nas je popeljal v zgodbo rojstva nebogljenega otroka - Odrešenika - pred več kot dva tisoč leti. Popelje nas po stopinjah, ki sta jih za seboj pustila Jožef in Marija, ko sta utirala pot novorojenemu.

Maja Morela, Jakob Čuk

božičrojstvoJezusradijska igra

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Sol in luč

VEČ ...|20. 2. 2024
Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Postni nagovor p. Christiana Gostečnika.

Pripravili smo posnetek nagovora p. Christiana Gostečnika, ki ga je imel lani pri maši na pepelnično sredo, v drugem delu pa ste lahko slišali nekaj odlomkov iz knjige z naslovom Zgodbe za veselje do življenja, ki jo je uredil Božo Rustja in je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|26. 2. 2024
Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Ljudski pevci iz Tuhinjske doline praznujejo 10 let

Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|26. 2. 2024
Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Klepet s poslušalci in glasbene želje

Tokrat smo poslušali narodno-zabavno glasbo po izboru naših poslušalcev in poslušalk.

Matjaž Merljak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|26. 2. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 26. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 2. 2024
Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Spletni obrazci na občinah avstrijske Koroške tudi v slovenščini

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon pozdravlja, da so za občine na avstrijskem Koroškem po novem na voljo spletni obrazci tudi slovenskem jeziku. Projekt je izvedla občina Globasnica s podporo Urada zveznega kanclerja. „Ponosni smo, da s tem projektom prispevamo k spodbujanju dvojezičnosti in izboljšanju javnih storitev za slovensko narodno skupnost in slovenske državljane EU v vseh koroških občinah“, je za Slovenski spored ORF dejal župan občine Globasnica Bernard Sadovnik. Pripravljenih je 98 obrazcev od rojstnega lista in potrdila za državljanstvo, prek prijave prebivališča, prošnje za gradbeno dovoljenje do prošnje za izstavitev izvlečka iz registra umrlih. Obrazci na voljo vsem občinam na območju avstrijske Koroške, ne le dvojezičnim. Novi spletni obrazci bodo v vseh občinah avstrijske Koroške dobrodošli tudi za državljane Slovenije, ki tam bivajo. 

Matjaž Merljak

družbarojaki