O postu, kot o njem piše v Katekizmu katoliške Cerkve, smo govorili z generalnim vikarjem koprske škofije mons. Slavkom Rebcem. Post je postal sinonim za odpoved vsaj kakšnemu zemeljskemu ugodju, a je tudi pridobivanje, ne samo odpovedovanje. Kaj pa post in pokora? Kako nas postni čas vodi v odrešenje? 

Pozornost smo namenili Lurdu, saj smo 11. februarja praznovali god Lurške Matere Božje in svetovni dan bolnikov. Naš gost je bil msgr. Miro Šlibar.

Tokrat smo se napotili v puščavo prisluhnili enemu od očetov velike samote. Da je treba varovati svoj um, oziroma srce, pravi Izaija Puščavnik. Njegov asketski spis iz Filokalije nam je predstavil brat Miran Špelič. 

Ob Božji besedi in premišljevanjih španskega učitelja molitve patra Ignacia Larranage smo skupaj z Zvonko Erce in bratom Primožem Kovačem preživeli miren in poglobljen večer z Gospodom.

V tokratni Katehezi je nadškof Marjan Turnšek odgovarjal na aktualna vprašanja, ki zadevajo moralni nauk Katoliške Cerkve. O uporabi cepiv proti covidu-19, pa glede note o cepljenju Kongregacije za nauk vere. Ustavili smo se tudi pri pomisleku ameriške škofovske konference glede odločitve novega predsednika, ki se je zavezal, da bo nadaljeval nekatere politike, ki bodo spodbujale moralno zlo in ogrožale človekovo življenje in dostojanstvo, najbolj resno na področju splava, kontracepcije, zakonske zveze in teorije spola.

V radijski katehezi četrte sobote v mesecu z januarjem začenjamo sklop razmišljanj ob Katekizmu katoliške Cerkve, ki ga pripravljajo s. Magda Burger, Slavko Rebec in Milan Knep, ki  se je lotil obravnave prvih strani omenjene knjige. Te sporočajo temeljno ugotovitev, da je človek zmožen Boga. 

Začenjajmo novo obdobje življenja z dobrimi sanjami, velikodušnimi načrti in s pogledi, polnimi upanja in navdušenja. Ne sami. Gospod nam zagotavlja: »Med vami bom hodil« (3 Mz 26,12). Naš gost je bil Miro Šlibar.

V središču pozornosti je bil cerkveni oče Tertulijan in njegov nauk o molitvi.

V današnji oddaji smo prek Božje besede in meditacij ustanovitelja Delavnice Ignacia Larranage v molitvi spremljali Marijo, ženo vere. Vodila sta nas brat Primož Kovač in Anja Zeme.

Kakšna je podoba Boga, ki jo oznanja Cerkev in ki jo otrokom, mladim in odraslim prinašajo katehisti, smo vprašali redovnico in katehistinjo, sestro Magdo Burger.

Knjiga je zbirka vzhodno krščanskih asketskih in mističnih spisov, ki so v grščini nastajali od 4. do 15. stoletja. Uredila sta jo Nikodem Svetogorec in Makarij Notaras - škof Korinta ter jo objavila v Benetkah jeseni leta 1782. Njen vpliv je bil neizmeren, tako na krščanskem Vzhodu kot pozneje – od srede 20. stoletja do danes – na Zahodu.

Tokratna kateheza prve sobote je potekala v Delavnici molitve in življenja, v katerih se učimo potrpežljivo in vztrajno vstopati v osebni molitveni odnos z Gospodom, od prvih korakov do nedoumljivih globin kontemplacije. Tokrat sta bila z nami voditelja delavnic Zdenka Erce in Stane Kobal, ki sta razmišljala o tem, da smo romarji vere:»Danes nihče več ne ve, kaj naj stori z molkom. Živimo v novi puščavi. Pot do Boga je posuta s težavami. Skušnjave menjajo ime – za izvoljeno ljudstvo so se imenovale: polni lonci, ocvrte ribe, pečeno meso, egiptovska čebula in melone – zdaj pa se imenujejo: horizontalizem, sekularizem, hedonizem, subjektivizem, spontanost, lahkomiselnost.Koliko romarjev bo prišlo v Obljubljeno deželo? Koliko jih bo zapustilo težko pot vere?«

Kateri so poglavitni razlogi, da kateheza mladih kljub prizadevanju mnogih še ni dosegla zaželenega preboja in izboljšanja? Zakaj samo želja staršev, da bi otroci šli po njihovih stopinjah, ne zadošča? Kako sprejeti teženje mladih po tem, da avtonomno, od staršev neodvisno, preverjajo različne možnosti, tudi ko izbirajo ideje in nazore, ki niso ne cerkveni ne družinski? Na ta vprašanja je odgovarjal dolgoletni sodelavec na področju mladinske pastorale duhovnik Milan Knep. 

Novembrska kateheza za bolnike je posvečena čuteči in sočutni bližini ob umiranju in žalovanju. Izvir kateheze je bil v božji besedi: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo, govori vaš Bog …« (Iz 40,1) ter misli Patricka OMalleya: »Žalujočemu smo najbolj v pomoč, ko ga z vsem bitjem poslušamo in mu dopustimo izražati svojo žalost!«

Ob pismu lyonskega škofa Evherija, ki je živel na prelomu iz 4. v 5. stoletje, smo  se podali v puščavo. Na nek način jo namreč doživljamo tudi v tem času epidemije. A puščava je lahko tudi zelo rodovitna. V Radijski katehezi je bil z nami br. dr. Miran Špelič.

Ko bi poznali Očeta! S tem vzklikom smo se podali na molitveno popotovanje v tokratni radijski katehezi. Spremljala sta nas voditelja Delavnice molitve in življenja Anja Zeme in kapucin Primož Kovač. S seboj smo vzeli sveto pismo, duhovni dnevnik in molitvenik Srečanje. Prisluhinil smo tudi misli ustanovitelja delavnice Ignacia Larranage.

Nadškof Marjan Turnšek v tokratni katehezi odgovarja na vprašanje, zakaj so škofje najprej odsvetovali prenašanje župnijskih maš prek socialnih omrežij in zakaj so potem odločitev spremenili., kaj papež ob izidu filma o njem samem pravi glede istospolno usmerjenih oseb in česa ne, zakaj za Evropo ni nujno, da bo krščanska tudi v prihodnje, in kaj pomeni vse pogostejše preganjanje kristjanov po svetu.

Kar trije katehetski simpoziji so govorili o mladih - 1972 Kateheza mladine,1974 Kateheza odraščajočih,1995 Mladostnik med družino, Cerkvijo in družbo. Lahko njihovo vsebino uporabimo tudi v sedanjem času? Kaj pa papež Fračišek sporoča mladim? 2.aprila leta 2019 je izdal posinodalno spodbudo Kristusživi, ki jo je namenil »mladim in vsemu Božjemu ljudstvu«. Kakšenje pomen te spodbude? Sogovorniki so z nami delili izkušnjo rasti v veri, povedali, kaj cenijo pri svojih župnikih in kako spoznavajo in pretresajo nauk Cerkve v svojem vsakdanjem življenju. Orisali so tudi življenje v študentskem domu JAdro v Kopru, kjer sogovornice bivajo, duhovno oskrbo pa jim nudi tudi generalni vikar koprske škofije in maldinski pastoralist Slavko Rebec.

V tokratni radijski katehezi je tema Onkološki bolnik na razpotju obupa in upanja, pogovor s Mirom Šlibarjem. Vabljeni k poslušanju.

Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, pa tudi zaslutimo probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in jih pod vodstvom Svetega Duha rešila.