Ob bistrem potoku je mlin

Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.

Mednje sodi tudi Marjeta Preželj, ki prihaja iz KD Bohinj, magistrica profesorica glasbe Alja Repnik, ki na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica vodi več pevskih zborov ter Maja Miklavž Sintič, mentorica izjemo dejavne in uspešne otroške folklorne skupine Šentlora iz Šentjerneja.

Zrelo je žito

Tadej Murkovič iz Bódislavcev, magister etnologije in kulturne antropologije, je godec ter vnet zbiralec ljudskega izročila Prlekov. Ob svojih srečanjih z informatorji je zvočno dokumentiral ljudske pevce in godce iz Prlekije.

Tamburaši iz Beltincev, ki so lani praznovali 100 let tamburaštva, pa vztrajajo v tradiciji igranja na tako imenovan Fárkašev, oziroma dvoglasni kvintni sistem, ki je drugod v Sloveniji že skorajda zamrl.

V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov z lanskoletnega terenskega snemanja pri Tadeju Murkoviču v Bódislavcih in tamburaših v Beltincih.

Iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta

Temeljna dejavnost Glasbeno – narodopisnega inštituta, ki je bil ustanovljen leta 1934, je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja raziskav, predvsem izdajanje zbirk ljudskih pesmi, sistematično izdajanje ljudskih plesov, izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje izjemnega arhiva na zgoščenkah, spremljanje sodobne dejavnosti, povezane z glasbenim in plesnim izročilom, in strokovno posredovanje na tistih področjih, kjer se folklorizem oplaja ob pesemski, glasbeni in plesni dediščini.

V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo vam ponudili nekaj neprecenljivih dokumentov naše duhovne dediščine, ki jih v svojem bogatem arhivu hrani Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani, ki letos obeležuje 90 let obstoja.

Vodi Marija po pravi nas poti

Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.

Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Borovniški ljudski pevci - Fantje z vasi

Nedaleč stran od Ljubljane, na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, leži občina Borovnica. Le-ta ponuja številne naravne in kulturne znamenitosti. Raznoliko pa je tudi kulturno življenje. Del tega so tudi Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi, ki ne delujejo v organizirani obliki, temveč se družijo priložnostno. Preproste in srčne pevce povezuje ljubezen do domače zemlje in pesem. Borovniške ljudske pevce – Fante z vasi smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Nekdo gre po cesti

Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji.

Oblikovali so jo družina Germín iz Rotmána, naselja v občini Juršinci, pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val Piran in Pevska skupina društva Šola zdravja Domžale.

Teče, teče, bistra voda

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.