Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so peli družina Kos iz Ponikve pri Žalcu, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Gregorc s Frankolovega, družina Sušec z Vinske Gore, družina Germín iz Rotmána pri Juršincih, družina Ferme z Limovc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kovačič iz Nove Gorice.
Kulturno društvo Andraž zadnjo nedeljo v avgustu že tradicionalno vabi na srečanje družin v Andraž nad Polzelo. Letošnje, 40-o po vrsti, je v vasico pod goro Oljko, privabilo 16 družin iz različnih krajev Slovenije.
V tokratni oddaji o ljudski glasbi so peli družina Kos iz Ponikve pri Žalcu, družina Lisec iz Boštanja, družina Zavolovšek iz Bočne pri Gornjem Gradu, družina Gregorc s Frankolovega, družina Sušec z Vinske Gore, družina Germín iz Rotmána pri Juršincih, družina Ferme z Limovc pri Trojanah, družina Hodnik iz Andraža nad Polzelo in družina Kovačič iz Nove Gorice.
Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
Mednje sodi tudi Marjeta Preželj, ki prihaja iz KD Bohinj, magistrica profesorica glasbe Alja Repnik, ki na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica vodi več pevskih zborov ter Maja Miklavž Sintič, mentorica izjemo dejavne in uspešne otroške folklorne skupine Šentlora iz Šentjerneja.
Vstopili smo v novo šolsko leto, zato smo prvo septembrsko oddajo o ljudski glasbi posvetili otroškemu ljudskemu izročilu. Tu gre zahvala prizadevnim mentorjem, ki znanje in vedenje o otroškem ljudskem izročilu z odgovornostjo, zavzetostjo in strastjo prenašajo na svoje varovance.
Mednje sodi tudi Marjeta Preželj, ki prihaja iz KD Bohinj, magistrica profesorica glasbe Alja Repnik, ki na OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica vodi več pevskih zborov ter Maja Miklavž Sintič, mentorica izjemo dejavne in uspešne otroške folklorne skupine Šentlora iz Šentjerneja.
Tadej Murkovič iz Bódislavcev, magister etnologije in kulturne antropologije, je godec ter vnet zbiralec ljudskega izročila Prlekov. Ob svojih srečanjih z informatorji je zvočno dokumentiral ljudske pevce in godce iz Prlekije.
Tamburaši iz Beltincev, ki so lani praznovali 100 let tamburaštva, pa vztrajajo v tradiciji igranja na tako imenovan Fárkašev, oziroma dvoglasni kvintni sistem, ki je drugod v Sloveniji že skorajda zamrl.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov z lanskoletnega terenskega snemanja pri Tadeju Murkoviču v Bódislavcih in tamburaših v Beltincih.
Tadej Murkovič iz Bódislavcev, magister etnologije in kulturne antropologije, je godec ter vnet zbiralec ljudskega izročila Prlekov. Ob svojih srečanjih z informatorji je zvočno dokumentiral ljudske pevce in godce iz Prlekije.
Tamburaši iz Beltincev, ki so lani praznovali 100 let tamburaštva, pa vztrajajo v tradiciji igranja na tako imenovan Fárkašev, oziroma dvoglasni kvintni sistem, ki je drugod v Sloveniji že skorajda zamrl.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj odlomkov z lanskoletnega terenskega snemanja pri Tadeju Murkoviču v Bódislavcih in tamburaših v Beltincih.
Temeljna dejavnost Glasbeno – narodopisnega inštituta, ki je bil ustanovljen leta 1934, je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja raziskav, predvsem izdajanje zbirk ljudskih pesmi, sistematično izdajanje ljudskih plesov, izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje izjemnega arhiva na zgoščenkah, spremljanje sodobne dejavnosti, povezane z glasbenim in plesnim izročilom, in strokovno posredovanje na tistih področjih, kjer se folklorizem oplaja ob pesemski, glasbeni in plesni dediščini.
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo vam ponudili nekaj neprecenljivih dokumentov naše duhovne dediščine, ki jih v svojem bogatem arhivu hrani Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani, ki letos obeležuje 90 let obstoja.
Temeljna dejavnost Glasbeno – narodopisnega inštituta, ki je bil ustanovljen leta 1934, je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja raziskav, predvsem izdajanje zbirk ljudskih pesmi, sistematično izdajanje ljudskih plesov, izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje izjemnega arhiva na zgoščenkah, spremljanje sodobne dejavnosti, povezane z glasbenim in plesnim izročilom, in strokovno posredovanje na tistih področjih, kjer se folklorizem oplaja ob pesemski, glasbeni in plesni dediščini.
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo vam ponudili nekaj neprecenljivih dokumentov naše duhovne dediščine, ki jih v svojem bogatem arhivu hrani Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU v Ljubljani, ki letos obeležuje 90 let obstoja.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Na največji Marijin praznik, v cerkvenem koledarju imenovan Marijino vnebovzétje, na Slovenskem poznan tudi kot vélika maša, vélika gospójnica, šmarna maša, šmarna miša, róžnica, velíka Marija, velíka mati božja so v navadi romanja k Marijinim cerkvam, ki so na gosto posejane po naši deželi. Številni kraji so dobili ime po Mariji, legende so se spletale okrog nje in ljudska pesem, v kateri odseva vse, kar je naše ljudstvo v stoletjih doživljalo, mislilo in čutilo, ni moglo mimo Marije.
Prihajajoči praznik - veliki šmaren, spomin Marijine smrti in njenega vnebovzetja, smo z napevi o Mariji obeležili v oddaji o ljudski glasbi.
Nedaleč stran od Ljubljane, na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, leži občina Borovnica. Le-ta ponuja številne naravne in kulturne znamenitosti. Raznoliko pa je tudi kulturno življenje. Del tega so tudi Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi, ki ne delujejo v organizirani obliki, temveč se družijo priložnostno. Preproste in srčne pevce povezuje ljubezen do domače zemlje in pesem. Borovniške ljudske pevce – Fante z vasi smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Nedaleč stran od Ljubljane, na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja, leži občina Borovnica. Le-ta ponuja številne naravne in kulturne znamenitosti. Raznoliko pa je tudi kulturno življenje. Del tega so tudi Borovniški ljudski pevci – Fantje z vasi, ki ne delujejo v organizirani obliki, temveč se družijo priložnostno. Preproste in srčne pevce povezuje ljubezen do domače zemlje in pesem. Borovniške ljudske pevce – Fante z vasi smo gostili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji.
Oblikovali so jo družina Germín iz Rotmána, naselja v občini Juršinci, pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val Piran in Pevska skupina društva Šola zdravja Domžale.
Za tokratno oddajo o ljudski glasbi smo pobrskali po našem bogatem arhivu in pripravili nekaj odlomkov, ki smo jih zvočno dokumentirali na naših popotovanjih in srečanjih s pevci in godci po Sloveniji.
Oblikovali so jo družina Germín iz Rotmána, naselja v občini Juršinci, pevci ljudskih pesmi Folklornega društva Val Piran in Pevska skupina društva Šola zdravja Domžale.
11. aprila je v Kulturnem domu Predoslje potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje in lanskoletne prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
11. aprila je v Kulturnem domu Predoslje potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje in lanskoletne prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Nekoč je nekaj mož obiskalo samostan. Vprašali so ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Tokrat smo pogledali, kaj trenutno pobiramo z vrta in poiskali nekaj idej, kako uporabiti viške zelenjave. Predstavili smo enostavne recepte in povedali, kaj lahko shranimo za uporabo v jesensko zimskem času brez predelave. Osredotočili smo se na paradižnik, papriko, buče in bučke, fižol, korenček in ostale korenovke ter tudi na blitvo, zelje in zelišča. Z nami je bila Fanči Perdih, vodja prve ekološke semenarske hiše v Sloveniji, Amarant.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Oddajo smo namenili razmeram v šolstvu. O glavnih novostih, ki so jih deležni učenci in dijaki v novem šolskem letu, o perečem kadrovskem pomanjkanju, medvrstniškem nasilju in drugih izzivih so za naš radio spregovorili minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih šol Mojca Mihelič in predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije Lara Romih.
Na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani je včeraj potekal pripravljalni sestanek na XIX. zasedanje slovensko-madžarske mešane komisije. Gostila ga je državna sekretarka na uradu Vesna Humar. Omenjena komisija spremlja izvajanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski. Na srečanju so torej pregledali in ocenili uresničevanje določil sporazuma, uskladili stališča in oblikovali predloge novih priporočil za izboljšanje položaja narodnih skupnosti. Vse to bodo teme XIX. zasedanja slovensko-madžarske mešane komisije, ki bo 30. septembra v Ljubljani. Predsednik slovenskega dela mešane komisije je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, madžarsko delegacijo vodi Ferenc Kalmár, ministrski komisar za razvoj sosednjih politik madžarskega ministrstva za zunanje zadeve in trgovino.