Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši.
Pevci zapojte, godci zagodte
Zadnjo julijsko oddajo o ljudski glasbi so oblikovali orgličar Oto Nemanič iz Gornje Lokvice pri Metliki, pohorski godci s Tajne s starimi ohcetnimi vižami ter tamburaška skupina Kulturno društvo Peter Dajnko Črešnjevci, ki ima eno najdaljših tradicij med slovenskimi tamburaši.
Pevci zapojte, godci zagodte
Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.
Pevci zapojte, godci zagodte
Temeljna dejavnost Glasbenonarodopisnega inštituta je poleg rednega raziskovalnega dela in objavljanja rezultatov raziskav predvsem izpopolnjevanje, hranjenje in objavljanje arhivskega gradiva v digitalnih oblikah, priprava koncertov in delavnic v povezavi z ljudsko glasbo in plesom ter strokovno sodelovanje s pedagoškimi in kulturnopolitičnimi inštitucijami.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali nekaj gradiva iz njihovega bogatega zvočnega arhiva.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.
Pevci zapojte, godci zagodte
V tokratni oddaji o ljudski glasbi smo se ozrli v preteklost in obudili spomin na terenska srečanja s tremi skupinami. Nastopili so pevci in godci Kulturno umetniško društvo Loka Rošnja, pevke ljudskih pesmi Spominčice Kulturno društvo Štefan Raj Turnišče ter pevci in godca Folklorno društvo Brusači Radeče.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila.
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tadeja Pance je modna oblikovalka. Večji del njenega dela je povezan s slovensko kulturno dediščino, ki jo na različne načine obuja in prinaša v naša sodobna življenja. Pred dobrim desetletjem jo je pot zanesla v folklorne vode. Je kostumografinja za folklorne skupine, poleg tega pa razvija lastno blagovno znamko Desetno, kjer svoj navdih črpa iz ljudskega izročila.
Tadeja Pance, prejemnica Maroltove listine za leto 2024, za ustvarjalne dosežke in pomemben doprinos na področju folklorne dejavnosti, je bila gostja tokratne oddaje o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.
Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevci in pevke Kulturnega društva Jerbas iz Tržiča so v sodelovanju z ženskim pevskim zborom Dupljanke, 1. junija v domačem kraju pripravili koncert Pesem ostane. Dva glasbena jezika – zborovski in ljudski - so prepletli kot dve niti iste zgodbe. Zborovski del večera s priredbami ljudskih pesmi so izvedle članice Ženskega pevska zbora Dupljanke. Pevci Kulturnega društva Jerbas pa ljudske pesmi v njihovi izvorni obliki.
Danes ste v oddaji o ljudski glasbi slišali odlomke s koncerta dveh glasbenih jezikov.
Pevci zapojte, godci zagodte
Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Da ljudska pesem ne živi samo med starejšim, da se le-ta prenaša tudi na mlajše, pričajo Pohorske dekline s Keblja, Doroteja, Simona, Karmen, Klavdija, Nadja, Pia, Eva, Jasmina, Tanja in Veronika s ponosom nadaljujejo tradicijo ljudskih pevk s Keblja. Pohorske dekline so konec maja v domačem kraju pripravile koncert ob 5-letnici delovanja. Odlomke s prireditve prinaša oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z letnega koncerta pevk Društva podeželskih žena Pod Gorjanci, Kostanjevica na Krki. Program so poleg pevk sooblikovali še vaščani Avguštin, Dolšc, Globočic, Jablanc, Karlč in Slinovc.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke z letnega koncerta pevk Društva podeželskih žena Pod Gorjanci, Kostanjevica na Krki. Program so poleg pevk sooblikovali še vaščani Avguštin, Dolšc, Globočic, Jablanc, Karlč in Slinovc.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske.
Pevci zapojte, godci zagodte
V oddaji o ljudski glasbi ste slišali pogovor z dr. Anjo Moric, docentko za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti in znanstveno sodelavko Glasbenonarodopisnega inštituta in o njeni knjigi Pesemsko izročilo Kočevske.
Duhovna misel
Leta 1989 je močan potres porušil številne stavbe v Armeniji. V manj kot štirih minutah je življenje izgubilo trideset tisoč ljudi. Sredi tega ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Za življenje
Na temo varne navezanosti je govoril strokovnjak za vzgojo Miha Ruparčič.
Slovencem po svetu in domovini
Cerkev na avstrijskem Koroškem je od nekdaj bila gonilna sila tudi za slovensko kulturno udejstvovanje, ki je dvigovalo in narodnostno oblikovalo narod. V današnjem svetu pa sta tako vera in slovenska beseda pred novimi izzivi. Tako razmišlja škof krške škofije v Celovcu dr. Jože Marketz. Svoje razmišljanje je pripravil za letošnje Koroške kulturne dneve v Ljubljani, za večer, ki ga je organiziral Klub koroških Slovencev v Ljubljani. Na njem je sodeloval tudi zgodovinar in slavist dr. Teodor Domej, njegovemu razmišljanju ste lahko prisluhnili pred tednom dni.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 30. julij 2025 ob 05-ih
Doživetja narave
V prvem delu smo se posvetili priročniku za mladostnike Zgrabi življenje, ki ga je sestavil vodja Plezalne šole Peter Mrak. Ta praktični vodnik za najstnike ponuja 15 oprimkov, s pomočjo katerih lahko postanejo samostojni, srečni in samozavestni. Tako o vzgibih za pisanje kot o tem, kako do brezplačnega izvoda knjige je tekla beseda z avtorjem. V nadaljevanju pa še o mobilni aplikaciji Appeak in o tem, zakaj je dobra izbira za raziskovanje in načrtovanje pohodov za vse, ki radi hodijo v hribe. Gre za delo dveh slovenskih razvijalcev, eden od njiju, Blaž Rat, je bil naš gost.
Kulturni utrinki
Poletni čas nas vabi, da proste dneve izkoristimo ne samo za oddih na morju ali v gorah, ampak, da obiščemo tudi kakšno kulturno prireditev, razstavo ali koncert. In velika predstavitev baroka v Sloveniji, ki povezuje kar pet nacionalnih kulturnih, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, je kot nalašč za to. Danes smo v Kulturnih utrinkih povabili v Narodno galerijo in Narodni muzej.
Komentar Domovina.je
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Tudi danes je bil naš gost duhovnik Simon Fortuna, ki je spregovoril o razumevanju in udeležbi pri zakramentu sprave v času bolezni in v starosti. Takrat življenje postane precej enolično in človek ima vtis, da sploh ne greši več, saj nekako niti nima prave priložnosti.