Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.
Pevci zapojte, godci zagodte
11. aprila je v Kulturnem domu Predoslje potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje in lanskoletne prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
11. aprila je v Kulturnem domu Predoslje potekala revija poustvarjalcev glasbenega izročila. Na njej so se zbrali pevci in godci, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Kranj. Odlomke z letošnje in lanskoletne prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Drugo nedeljo v juniju je v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem potekalo 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi - v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem. Odlomke s prireditve Veseli hribček, ki sta jo pripravila župnija Bizeljsko in ljudski pevci Bizeljsko, ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Drugo nedeljo v juniju je v cerkvi sv. Lovrenca na Bizeljskem potekalo 10. srečanje pevcev ljudskih pesmi - v čast blaženemu Antonu Martinu Slomšku, ki je svojo prvo službo nastopil na Bizeljskem. Odlomke s prireditve Veseli hribček, ki sta jo pripravila župnija Bizeljsko in ljudski pevci Bizeljsko, ste slišali v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Lani, v času kresne noči, so v Zgornji Besnici na gozdni jasi, pevke ljudskih pesmi Tičice iz Akademske folklorne skupine Ozara, Cvilijevi godci, Cigumigu godci in Vodiškimi pritrkovalci izvedli prireditev v čast magično-mistični moči ognja in sonca. Odlomke s tega kresnega dogodka je prinesla današnja oddaja iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.
Pevci zapojte, godci zagodte
Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Za življenje
Čas počitnic - ko se lahko posvetimo sebi.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.
Svetovalnica
Simona Kokot je članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije. Svetovala je o učinkovitosti glasbene terapije, tudi pri današnjih izzivih, kot so demenca, avtizem, stres, depresija, travmatične izkušnje in drugo.
Naš gost
Ob bližnjem godu sv. Marte, ki ga praznujemo devetindvajsetega julija, smo k pogovoru povabili gospodinjo, ki v delu žena pri domači hiši, v družini, vidi veliko vrednost in bogastvo, Marto Toplak iz Juršincev blizu Ptuja. Dolga leta si prizadeva za ovrednotenje gospodinjstva, zato je ustanovila Muzej dediščine kraljic in Društva gospodinj, kjer v posebnih za to namenjenih prostorih ob godu sv. Marte tradicionalno pripravijo odmeven dogodek, udeleženke se učijo med drugim tudi kulinaričnih spretnosti. Marta Toplak je poleg številnih aktivnosti gospodinja na domači turistični kmetiji, predana žena ter mati.
Glasbeni medgeneracijski večer
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Zgodbe za otroke
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Ritem srca
Družili smo se ob izvrstni glasbi gospel legende in ene najbolj uspešnih gospel pevk vseh časov CeCe Winans. Letos spomladi je izšel njen album More Than This, ki je bil v Nashville-u posnet v živo, ob prepevanju več kot 1.200 zbranih, s čimer je želela CeCe Winans še poudariti vidik gospel in slavilne glasbe … da je to glasba, ki zares svoj namen dobi in zaživi, ko skupnost skupaj zapoje Bogu v čast in hvalo!
Petkov večer
Petkov večer je skušal prinesti osvežitev. Tokrat ne glasbene, ampak besedno. Slišali ste tri kratke humoreske duhovnika Karla Gržana, ki jih je izdal v knjigi založbe Ognjišče Jaz, Čarli Čeplin.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
S ciklom Gozdovi naši mest tokrat smo tokrat odšli v Novo mesto, ki je precej zeleno mesto. Klasični mestni park sicer pogrešajo, a v samem mestu je gozda kar precej - približno 250 ha je že razglašenih mestnih gozdov. Vodja območne enote Toni Turk in vodja gozdnogospodarskega načrtovanja mag. Andrej Kotnik sta nas pospremila skozi mestna gozda Ragov Log in Portoval.