Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

13. 5. 2024
Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|13. 5. 2024
Napev odsev 2024

Sredi aprila je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. Tokratna oddaja o ljudski glasbi je prinesla odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|17. 6. 2024
Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

VEČ ...|17. 6. 2024
Ohcet bo

Pevci in pevke ljudskih pesmi Folklorne skupine Karavanke iz Tržiča so 18. maja v domu krajanov Lom pod Storžičem pripravili tematski koncert z naslovom Ohcet bo. Obe društveni pevski skupini sta zbrane popeljali skozi ženitovanjske šege in navade. Izhodišča so bila pričevanja, ki jih je v svojem delu »Takole je blo včasih u Vom?« zbral lokalni ljudski umetnik Janez Slapar - Temšak. Zbrani spomini na Lom pod Storžičem, ljudi, njihovo delo in življenje v vasi vsebujejo tudi drobce o lomskih ohcetih. Odlomke s prireditve je prinesla današnja oddaja o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|10. 6. 2024
Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|10. 6. 2024
Fantje Ljubljančani praznujejo 10 let

Fantje Ljubljančani so se prvič srečali v 80-ih letih v Akademski folklorni skupini France Marolt. Zunaj folklorniško druženje so, potem, ko so si ustvarili družine, nadaljevali ob igranju košarke. Zdaj pa jih že deseto leto druži ljudska pesem. Mestna skupina pevcev ljudskih pesmi se ob vodji, gospe Adriani Gaberščik, predaja učenju večglasnega ljudskega petja. Fante Ljubljančane smo predstavili v tokratni oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|3. 6. 2024
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

VEČ ...|3. 6. 2024
Kje so tiste stezice, ki so včasih bile

Tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte so oblikovali trije posamezniki, ki jim je ljudska glasba še posebej blizu. Vlado Nunčič iz Nove vasi pri Šmarju pri Jelšah, edini izdelovalec lajn v Sloveniji; pevka Albina Pavlovič iz Loga pri Rogatcu in ljudski godec Drago Žekar iz kraja Presečno v občini Dobje.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|27. 5. 2024
26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

VEČ ...|27. 5. 2024
26. družinsko petje v Mozirju

Tokratna oddaja, namenjena slovenski ljudski glasbi, prinaša terenske posnetke, ki so nastali prvo nedeljo v maju v Mozirju. Tamkajšnje Kulturno prosvetno društvo Jurij je pripravilo že 26. srečanje pevskih družin, na katerem je nastopilo deset družinskih sestavov iz različnih koncev Slovenije. Bratje in sestre, družine z več otroki, starejši in veliko mladih, vsi so korajžno nastopili na odru mozirskega kulturnega doma.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|20. 5. 2024
Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

VEČ ...|20. 5. 2024
Drevo življenja

Folklorna skupina Tine Rožanc je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1949 s prihodom Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okriljem Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc. Skupina ohranja slovensko glasbeno, pevsko in plesno izročilo, poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene folklorne elemente na odru.

Drevo življenja je naslov predstave, ki jo Rožanci pripravljajo ob 75-letnici delovanja. 

Urednica oddaje se je pogovarjala s članicama Ano Barle in Nino Mažgon Müller.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|6. 5. 2024
Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

VEČ ...|6. 5. 2024
Diptih, predstava ob 76-letnici AFS France Marolt z gosti

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru. Diptih je naslov predstave, ki jo Maroltovci pripravljajo 76-letnici delovanja.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|29. 4. 2024
Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|29. 4. 2024
Fantje se zbirajo s Kranjske dežele

V Dobrepoljski dolini je priljubljeno in močno razširjeno zborovsko petje, dolgoletno tradicijo pa ima na tem delu Dolenjske tudi ljudska glasba. Za to so prav gotovo zaslužni pevke in pevci iz Zagorice, pa družina Kraj, po domače Vintarjevi, kamor so se raziskovalci ljudskega izročila več let vračali po pesmi in narečne pripovedi, ter Zagoriški fantje, ki že 75 let skrbno čuvajo in negujejo pesemsko izročilo Dobrepoljske doline.

Zagoriške fante smo ob izdaji nove zgoščenke, na katero so zvočno dokumentirali vojaške napeve, gostili v zadnji aprilski oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.

Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|18. 6. 2024
Past sreče

Tudi za srečo, tako kot za mnoge druge reči velja, da »bolj, kot si zanjo prizadevamo, bolj se nam izmika.« Zaradi iskanja sreče lahko postanemo nesrečni in celo depresivni. Kako se temu izogniti v tokratni oddaji Sol in luč, ko smo predstavili knjigo z naslovom Past sreče.

Past sreče

Tudi za srečo, tako kot za mnoge druge reči velja, da »bolj, kot si zanjo prizadevamo, bolj se nam izmika.« Zaradi iskanja sreče lahko postanemo nesrečni in celo depresivni. Kako se temu izogniti v tokratni oddaji Sol in luč, ko smo predstavili knjigo z naslovom Past sreče.

Tadej Sadar

duhovnostizobraževanjeodnosi

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Doživetja narave

VEČ ...|21. 6. 2024
Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Po Sloveniji - osebno

Pred dnevom državnosti smo se potepali po nekaterih izpostavljenih pa tudi bolj skritih kotičkih naše domovine. Naša gosta sta bila arhitekta, ljubitelja umetnosti in dobre hrane Špela Kuhar in Robert Potokar. V sproščenem pogovoru ni manjkalo arhitekturnih namigov niti pogovora o kulinarični in muzejski ponudbi, ki sta jo ujela tudi v svoj vodnik Slovenija osebno.

Blaž Lesnik

Slovenijanaravne znamenitostiturizemkulinarikamuzeji

Naš pogled

VEČ ...|18. 6. 2024
Radijske počitnice - Romunija 2024

Tokratni Naš pogled so pripravili radijci počitnikarji Nataša, Urša, Tone, Jure, Izidor, Matej, Marjan in Rok.

Radijske počitnice - Romunija 2024

Tokratni Naš pogled so pripravili radijci počitnikarji Nataša, Urša, Tone, Jure, Izidor, Matej, Marjan in Rok.

Rok Mihevc

komentar

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Moja zgodba

VEČ ...|23. 6. 2024
Predstavitev tematske revije SLO o Rudolfu Maistru

Ob 150 letnici rojstva, 90 letnici smrti in ob letu Rudolfa Maistra, ki je ena najpomembnejših slovenskih osebnosti prve polovice  20. stoletja, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti. Predstavila sta nam jo sourednika dr. Marko Štepec in Alenka Juvan, ki sta usmerjala pisanje 13 izkušenih raziskovalcev in piscev o generalu Maistru. 

Predstavitev tematske revije SLO o Rudolfu Maistru

Ob 150 letnici rojstva, 90 letnici smrti in ob letu Rudolfa Maistra, ki je ena najpomembnejših slovenskih osebnosti prve polovice  20. stoletja, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti. Predstavila sta nam jo sourednika dr. Marko Štepec in Alenka Juvan, ki sta usmerjala pisanje 13 izkušenih raziskovalcev in piscev o generalu Maistru. 

Jože Bartolj

spominpolitikaRudolf MaisterLeto generala MaistraAlenka JuvanMarko ŠtepecRevija SLO

Vstani in hodi

VEČ ...|23. 6. 2024
Varstveno-delovni centri

Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.

Varstveno-delovni centri

Tokratna oddaja Vstani in hodi je bila posvečena varstveno-delovnim centrom, v katere so vključene osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Pomen teh centrov in vsakdan njihovih uporabnikov sta nam predstavili Mira Potokar, direktorica podjetja Želva in Jasna Kofol, pomočnica direktorice in vodja varstveno delovnega centra in bivalnih enot, ki sta med drugim povedali, kako zelo srčni so njihovi uporabniki in kako lepo je zato vsak dan priti v službo.

Damijana Medved

Želvainkluzijainvalidibivalne enote

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|23. 6. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 6.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pojdite in učite

VEČ ...|23. 6. 2024
Srečanje v Tinjah in odmev iz Ugande

V rubriki smo napovedali srečanje misijonarjev v Tinjah, slišali odmev iz Ugande ter kratko poročilo s poti v Južni Sudan.

Srečanje v Tinjah in odmev iz Ugande

V rubriki smo napovedali srečanje misijonarjev v Tinjah, slišali odmev iz Ugande ter kratko poročilo s poti v Južni Sudan.

Jure Sešek

duhovnostmisijon