Križev pot z obrobja

Oddaja Petkov večer se je umaknila vsebini velikega petka. Povabili smo vas na pot. Na križev pot z obrobja. Ob premišljevanjih, ki jih je v knjižici izdala založba Salve, smo molili za otroke, bolne, zapornike, begunce, žrtve zlorab, stare starše in druge. Po Catholic Linku je razmišljanja prevedel in pripravil Marko Suhoveršnik.

29. 3. 2024
Križev pot z obrobja

Oddaja Petkov večer se je umaknila vsebini velikega petka. Povabili smo vas na pot. Na križev pot z obrobja. Ob premišljevanjih, ki jih je v knjižici izdala založba Salve, smo molili za otroke, bolne, zapornike, begunce, žrtve zlorab, stare starše in druge. Po Catholic Linku je razmišljanja prevedel in pripravil Marko Suhoveršnik.

Marjan BuničMaja MorelaJakob Čuk

VEČ ...|29. 3. 2024
Križev pot z obrobja

Oddaja Petkov večer se je umaknila vsebini velikega petka. Povabili smo vas na pot. Na križev pot z obrobja. Ob premišljevanjih, ki jih je v knjižici izdala založba Salve, smo molili za otroke, bolne, zapornike, begunce, žrtve zlorab, stare starše in druge. Po Catholic Linku je razmišljanja prevedel in pripravil Marko Suhoveršnik.

Marjan BuničMaja MorelaJakob Čuk

duhovnostkrižev potmolitevveliki petek

Petkov večer

VEČ ... |
Domen Kljun in Modrijani

V oddaji smo med drugim izvedeli, kako je ime najljubšemu konju Domna Kljuna, kakšen pomemben osebni projekt ga čaka v tem letu in o čem govori njegova nova pesem. Član ansambla Modrijani Franjo Oset pa nam je predstavil letošnjo spektakularno Noč Modrijanov in druge načrte zasedbe v letu 2026.

Domen Kljun in Modrijani

V oddaji smo med drugim izvedeli, kako je ime najljubšemu konju Domna Kljuna, kakšen pomemben osebni projekt ga čaka v tem letu in o čem govori njegova nova pesem. Član ansambla Modrijani Franjo Oset pa nam je predstavil letošnjo spektakularno Noč Modrijanov in druge načrte zasedbe v letu 2026.

glasbapogovorslovenska popevkanarodnozabavna glasba

Petkov večer

Domen Kljun in Modrijani

V oddaji smo med drugim izvedeli, kako je ime najljubšemu konju Domna Kljuna, kakšen pomemben osebni projekt ga čaka v tem letu in o čem govori njegova nova pesem. Član ansambla Modrijani Franjo Oset pa nam je predstavil letošnjo spektakularno Noč Modrijanov in druge načrte zasedbe v letu 2026.

VEČ ...|16. 1. 2026
Domen Kljun in Modrijani

V oddaji smo med drugim izvedeli, kako je ime najljubšemu konju Domna Kljuna, kakšen pomemben osebni projekt ga čaka v tem letu in o čem govori njegova nova pesem. Član ansambla Modrijani Franjo Oset pa nam je predstavil letošnjo spektakularno Noč Modrijanov in druge načrte zasedbe v letu 2026.

Marjan Bunič

glasbapogovorslovenska popevkanarodnozabavna glasba

Petkov večer

VEČ ... |
Božični koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla praznično glasbo. Lahko ste prisluhnili delu tradicionalnega božičnega koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z Mešanim pevskim zborom Glasbene matice in solisti, ki je bil konec leta v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Božični koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla praznično glasbo. Lahko ste prisluhnili delu tradicionalnega božičnega koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z Mešanim pevskim zborom Glasbene matice in solisti, ki je bil konec leta v Cankarjevem domu v Ljubljani.

glasba

Petkov večer

Božični koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla praznično glasbo. Lahko ste prisluhnili delu tradicionalnega božičnega koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z Mešanim pevskim zborom Glasbene matice in solisti, ki je bil konec leta v Cankarjevem domu v Ljubljani.

VEČ ...|9. 1. 2026
Božični koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija

Oddaja Petkov večer je tokrat prinesla praznično glasbo. Lahko ste prisluhnili delu tradicionalnega božičnega koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z Mešanim pevskim zborom Glasbene matice in solisti, ki je bil konec leta v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Marjan Bunič

glasba

Petkov večer

VEČ ... |
Prerok

Prva oddaja Petkov večer v letošnjem letu je prinesla literarno vsebino. Celjsko ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija je ob 30-letnici delovanja pripravilo igrani recital z naslovom Prerok na podlagi istoimenskega dela pesnika, pisatelja, filozofa in mistika Kahlila Gibrana, ki ga je prevedel p. Lojze Bratína, režirala pa Jana Kvas. 

Prerok

Prva oddaja Petkov večer v letošnjem letu je prinesla literarno vsebino. Celjsko ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija je ob 30-letnici delovanja pripravilo igrani recital z naslovom Prerok na podlagi istoimenskega dela pesnika, pisatelja, filozofa in mistika Kahlila Gibrana, ki ga je prevedel p. Lojze Bratína, režirala pa Jana Kvas. 

recitalGibranPrerok

Petkov večer

Prerok

Prva oddaja Petkov večer v letošnjem letu je prinesla literarno vsebino. Celjsko ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija je ob 30-letnici delovanja pripravilo igrani recital z naslovom Prerok na podlagi istoimenskega dela pesnika, pisatelja, filozofa in mistika Kahlila Gibrana, ki ga je prevedel p. Lojze Bratína, režirala pa Jana Kvas. 

VEČ ...|2. 1. 2026
Prerok

Prva oddaja Petkov večer v letošnjem letu je prinesla literarno vsebino. Celjsko ljubiteljsko gledališče Petra Simonitija je ob 30-letnici delovanja pripravilo igrani recital z naslovom Prerok na podlagi istoimenskega dela pesnika, pisatelja, filozofa in mistika Kahlila Gibrana, ki ga je prevedel p. Lojze Bratína, režirala pa Jana Kvas. 

Marjan Bunič

recitalGibranPrerok

Petkov večer

VEČ ... |
Šternce in Garažni Decet

Zadnji Petkov večer tega leta je prinesel pogovor s Patricijo Avguštin iz Vokalne skupine Šter’nce in z Lenartom Sušnikom iz zasedbe Garažni Decet. O glasbi in o mladih ... V večer pa smo položili še nekaj nežne praznične glasbe.

Šternce in Garažni Decet

Zadnji Petkov večer tega leta je prinesel pogovor s Patricijo Avguštin iz Vokalne skupine Šter’nce in z Lenartom Sušnikom iz zasedbe Garažni Decet. O glasbi in o mladih ... V večer pa smo položili še nekaj nežne praznične glasbe.

glasbanarodnamladipraznik

Petkov večer

Šternce in Garažni Decet

Zadnji Petkov večer tega leta je prinesel pogovor s Patricijo Avguštin iz Vokalne skupine Šter’nce in z Lenartom Sušnikom iz zasedbe Garažni Decet. O glasbi in o mladih ... V večer pa smo položili še nekaj nežne praznične glasbe.

VEČ ...|26. 12. 2025
Šternce in Garažni Decet

Zadnji Petkov večer tega leta je prinesel pogovor s Patricijo Avguštin iz Vokalne skupine Šter’nce in z Lenartom Sušnikom iz zasedbe Garažni Decet. O glasbi in o mladih ... V večer pa smo položili še nekaj nežne praznične glasbe.

Marjan Bunič

glasbanarodnamladipraznik

Petkov večer

VEČ ... |
Koncert Ansambla Zupan

Pretekle mini počitnice na Bledu, ki se jih je udeležilo približno 300 poslušalcev, so v prvem skupnem večeru prinesle koncert Ansambla Zupan. V oddajo smo prinesli delček vzdušja, v katerem smo spoznavali to zasedbo, ki je lani praznovala 35-letnico, ter uživali v valčkih in polkah.

Koncert Ansambla Zupan

Pretekle mini počitnice na Bledu, ki se jih je udeležilo približno 300 poslušalcev, so v prvem skupnem večeru prinesle koncert Ansambla Zupan. V oddajo smo prinesli delček vzdušja, v katerem smo spoznavali to zasedbo, ki je lani praznovala 35-letnico, ter uživali v valčkih in polkah.

glasbapogovorvalčkipolke

Petkov večer

Koncert Ansambla Zupan

Pretekle mini počitnice na Bledu, ki se jih je udeležilo približno 300 poslušalcev, so v prvem skupnem večeru prinesle koncert Ansambla Zupan. V oddajo smo prinesli delček vzdušja, v katerem smo spoznavali to zasedbo, ki je lani praznovala 35-letnico, ter uživali v valčkih in polkah.

VEČ ...|19. 12. 2025
Koncert Ansambla Zupan

Pretekle mini počitnice na Bledu, ki se jih je udeležilo približno 300 poslušalcev, so v prvem skupnem večeru prinesle koncert Ansambla Zupan. V oddajo smo prinesli delček vzdušja, v katerem smo spoznavali to zasedbo, ki je lani praznovala 35-letnico, ter uživali v valčkih in polkah.

Marjan Bunič

glasbapogovorvalčkipolke

Petkov večer

VEČ ... |
Zgodbe, ki jih piše življenje

Oddaja je prinesla nekaj navdihujočih zgodb, ki jih je napisalo življenje, klepet s poslušalci ter prijetno glasbo. 

Zgodbe, ki jih piše življenje

Oddaja je prinesla nekaj navdihujočih zgodb, ki jih je napisalo življenje, klepet s poslušalci ter prijetno glasbo. 

pogovorzgodbeživljenjenavdihglasba

Petkov večer

Zgodbe, ki jih piše življenje

Oddaja je prinesla nekaj navdihujočih zgodb, ki jih je napisalo življenje, klepet s poslušalci ter prijetno glasbo. 

VEČ ...|12. 12. 2025
Zgodbe, ki jih piše življenje

Oddaja je prinesla nekaj navdihujočih zgodb, ki jih je napisalo življenje, klepet s poslušalci ter prijetno glasbo. 

Marjan Bunič

pogovorzgodbeživljenjenavdihglasba

Petkov večer

VEČ ... |
Miklavžev večer

Petkov večer je bil poseben: nežen, nostalgičen, poln pričakovanj in spominov. Oblikovati ga je pomagal svetnik, ki nas navdihuje z dobrosrčnostjo, prižiga iskrice v očeh najmlajših in nas uči o hvaležnosti - sveti Miklavž.

Miklavžev večer

Petkov večer je bil poseben: nežen, nostalgičen, poln pričakovanj in spominov. Oblikovati ga je pomagal svetnik, ki nas navdihuje z dobrosrčnostjo, prižiga iskrice v očeh najmlajših in nas uči o hvaležnosti - sveti Miklavž.

pogovorglasbadobrota

Petkov večer

Miklavžev večer

Petkov večer je bil poseben: nežen, nostalgičen, poln pričakovanj in spominov. Oblikovati ga je pomagal svetnik, ki nas navdihuje z dobrosrčnostjo, prižiga iskrice v očeh najmlajših in nas uči o hvaležnosti - sveti Miklavž.

VEČ ...|5. 12. 2025
Miklavžev večer

Petkov večer je bil poseben: nežen, nostalgičen, poln pričakovanj in spominov. Oblikovati ga je pomagal svetnik, ki nas navdihuje z dobrosrčnostjo, prižiga iskrice v očeh najmlajših in nas uči o hvaležnosti - sveti Miklavž.

Marjan Bunič

pogovorglasbadobrota

Petkov večer

VEČ ... |
Alfa in Omega

S preteklo nedeljo Kristusa Kralja se je končalo prejšnje cerkveno leto, novo se bo začelo v nedeljo, v nekem vmesnem obdobju pa smo si dovolili glasbene skoke v vsa obdobja cerkvenega leta, in sicer z novimi pesmimi skupine Alfa in Omega. Da, slišali smo lahko tudi velikonočno in božično ... Z nami so bili vodja skupine Nada Žgur in člana Maja ter Andrej Pušenjak. 

Alfa in Omega

S preteklo nedeljo Kristusa Kralja se je končalo prejšnje cerkveno leto, novo se bo začelo v nedeljo, v nekem vmesnem obdobju pa smo si dovolili glasbene skoke v vsa obdobja cerkvenega leta, in sicer z novimi pesmimi skupine Alfa in Omega. Da, slišali smo lahko tudi velikonočno in božično ... Z nami so bili vodja skupine Nada Žgur in člana Maja ter Andrej Pušenjak. 

glasbacerkveno letoAlfa in Omega

Petkov večer

Alfa in Omega

S preteklo nedeljo Kristusa Kralja se je končalo prejšnje cerkveno leto, novo se bo začelo v nedeljo, v nekem vmesnem obdobju pa smo si dovolili glasbene skoke v vsa obdobja cerkvenega leta, in sicer z novimi pesmimi skupine Alfa in Omega. Da, slišali smo lahko tudi velikonočno in božično ... Z nami so bili vodja skupine Nada Žgur in člana Maja ter Andrej Pušenjak. 

VEČ ...|28. 11. 2025
Alfa in Omega

S preteklo nedeljo Kristusa Kralja se je končalo prejšnje cerkveno leto, novo se bo začelo v nedeljo, v nekem vmesnem obdobju pa smo si dovolili glasbene skoke v vsa obdobja cerkvenega leta, in sicer z novimi pesmimi skupine Alfa in Omega. Da, slišali smo lahko tudi velikonočno in božično ... Z nami so bili vodja skupine Nada Žgur in člana Maja ter Andrej Pušenjak. 

Marjan Bunič

glasbacerkveno letoAlfa in Omega

Petkov večer

Petkov večer

Marjan Bunič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ... |
Kaj pomeni Božja beseda meni?

Z nami je bila Eva Strajnar, govorila je pomenu Božje besede, programih svetopisemske družbe in o tem, kakšen je pomen branja Božje besede.

Kaj pomeni Božja beseda meni?

Z nami je bila Eva Strajnar, govorila je pomenu Božje besede, programih svetopisemske družbe in o tem, kakšen je pomen branja Božje besede.

Mateja Subotičanec

svetovanje

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Pogovor o

VEČ ... |
Kaj prinašajo geopolitične spremembe?

V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije. 

Kaj prinašajo geopolitične spremembe?

V ospredje smo postavili napovedi in ukrepe Združenih držav Amerike povezane z Grenlandijo, Venezuelo in še nekaterimi drugimi državami. Spregovorili smo o krhanju odnosov med Washingtonom in članicami Evropske unije ter vplivu omenjenega na delovanje NATA. Omenjenega smo se dotaknili tudi v luči interesov Rusije in Kitajske. Gosta sta bila dr. Jelena Juvan s Fakultete za družbene vede in dr. Bogomil Ferfila s Fakultete za uporabne družbene študije. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Vrnitev pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini

Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.

Vrnitev pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini

Italijanski senat, zgornji dom parlamenta, je z veliko večino odobril reformo deželnega statuta Furlanije – Julijske krajine, ki uvaja t.i. širše lokalne uprave in s tem vrača pred desetimi leti ukinjene pokrajine. Spremembo deželnega statuta je novembra lani podprl že spodnji dom parlamenta. Reformo je predlagala vladajoča desna koalicija. Deželni svetnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani je ocenil, da se je z ukinitvijo pokrajin zmanjšala možnost za aktivno soupravljanje območja, na katerem živi slovenska manjšina. Svet slovenskih organizacij SSO izraža zadovoljstvo ob ponovni ustanovitvi pokrajin v Furlaniji-Julijski krajini. Predsednik Walter Bandelj meni, da gre za velik dosežek za Slovence v Italiji ter za pomembno pridobitev, zlasti za manjše občine na obmejnem območju.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Naš pogled

VEČ ... |
Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo

Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«

Radio Ognjišče Alen Salihović

komentarpolitikavladavolitve

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Jan Macarol o politiki, zdravstvu in umetni inteligenci 

Gostili smo Jana Macarola. Zase pravi, da je multipraktik, sicer pa je ustvarjalec vsebin, izvršni urednik City Magazine Slovenija in strokovnjak za družbena omrežja, vplivnostni marketing ter medijsko produkcijo, ki na področju vsebin in oglaševanja deluje že več kot 18 let. Dotaknili se bomo aktualnih tem, kot so slovenska politika, zdravstvo, umetna inteligenca ter položaj Slovenije v mednarodnem prostoru.

Alen Salihović

politikazdravstvokomentarjan macarol

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti in prenova Prešernove hiše v Vrbi

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti bo podelil nagrado za življenjsko delo in pet odličij posameznikom in skupini, ki pomembno soustvarjajo ljubiteljsko kulturo v svojem lokalnem ali širšem okolju. Ministrstvo za kulturo je sklenilo pogodbo za celovito obnovo in rekonstrukcijo objekta ob Prešernovi domačiji. Dela bo izvajalo podjetje, ki je že rekonstruiralo domačijo in prenovilo Prešernovo rojstno hišo, ki jo bodo za javnost spet odprli ob letošnjem kulturnem prazniku.

Jože Bartolj

kulturaJSKDprenova Prešernove domačije

Komentar tedna

VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino

Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja. 

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružba

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 1.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Žganci

Sestra Nikolina je povedala, kako naredimo koruzne in ajdove žgance, ki zelo sodijo k joti ali segedinu. Za koruzne potrebujemo koruzni zdrob, in sicer v 1 ½ l vode (ki jih lahko dodamo še malo olja masla ali pa žlico zaseke tako, da je voda malo pomaščen) stresemo ½ l zdroba. Solimo in takoj začnemo z mešanjem ter počakamo do vrenja. Mešamo 15-20 minut, da se zgosti. Poleti jih lahko jemo s kislim mlekom ali pa zraven ponudimo solato. Ajdove žgance pa zakuhamo v vrelo, slano vodo. Ajdovo moko pomešam z malo pšenične, skupaj presejem in potem stresem v vrelo vodo. Potrebujmo ¾ l vode za ½ k ajdove moke. Kuhamo v večjem, višjem loncu. Ko voda začne vreti, vsujemo kupček moke in pokrijemo. Vrelec vode mora priti čez moko. Nato v moko z ročajem kuhalnice naredimo luknjo in pustimo vreti 10-15 minut. Vodo odcedimo v skledo in začnemo mešati (najbolje z veliko dvorogeljno vilico - leseno ali pa kovinsko). Med mešanjem počasi prilivamo žgančevko. Prilivam toliko časa, da se začnejo delati žganci. Nato zabelimo z vročo maščobo (ocvirki, zaseka, raztopljeno maslo), tako da zacvrči. Nato jih z vilicami zdrobimo. Če skuhamo večjo količino, jih nadrobimo po delih.  

Žganci

Sestra Nikolina je povedala, kako naredimo koruzne in ajdove žgance, ki zelo sodijo k joti ali segedinu. Za koruzne potrebujemo koruzni zdrob, in sicer v 1 ½ l vode (ki jih lahko dodamo še malo olja masla ali pa žlico zaseke tako, da je voda malo pomaščen) stresemo ½ l zdroba. Solimo in takoj začnemo z mešanjem ter počakamo do vrenja. Mešamo 15-20 minut, da se zgosti. Poleti jih lahko jemo s kislim mlekom ali pa zraven ponudimo solato. Ajdove žgance pa zakuhamo v vrelo, slano vodo. Ajdovo moko pomešam z malo pšenične, skupaj presejem in potem stresem v vrelo vodo. Potrebujmo ¾ l vode za ½ k ajdove moke. Kuhamo v večjem, višjem loncu. Ko voda začne vreti, vsujemo kupček moke in pokrijemo. Vrelec vode mora priti čez moko. Nato v moko z ročajem kuhalnice naredimo luknjo in pustimo vreti 10-15 minut. Vodo odcedimo v skledo in začnemo mešati (najbolje z veliko dvorogeljno vilico - leseno ali pa kovinsko). Med mešanjem počasi prilivamo žgančevko. Prilivam toliko časa, da se začnejo delati žganci. Nato zabelimo z vročo maščobo (ocvirki, zaseka, raztopljeno maslo), tako da zacvrči. Nato jih z vilicami zdrobimo. Če skuhamo večjo količino, jih nadrobimo po delih.  

Matjaž Merljak

kuhajmo