Pred finalnim večerom letošnje “Pesmi Evrovizije” smo v oddaji ob evrovizijskih pesmih predstavili nekaj zgodovine tega največjega zabavnoglasbenega festivala, svoje spomine pa so delili še nekateri slovenski evrovizijci, Cole Moretti, Anžej Dežan, Darja Švajger, Vili Resnik in Regina.
Pred finalnim večerom letošnje “Pesmi Evrovizije” smo v oddaji ob evrovizijskih pesmih predstavili nekaj zgodovine tega največjega zabavnoglasbenega festivala, svoje spomine pa so delili še nekateri slovenski evrovizijci, Cole Moretti, Anžej Dežan, Darja Švajger, Vili Resnik in Regina.
Pred finalnim večerom letošnje “Pesmi Evrovizije” smo v oddaji ob evrovizijskih pesmih predstavili nekaj zgodovine tega največjega zabavnoglasbenega festivala, svoje spomine pa so delili še nekateri slovenski evrovizijci, Cole Moretti, Anžej Dežan, Darja Švajger, Vili Resnik in Regina.
Petkov večer
Kako nastane glasba? Kaj je potrebno, da oživi? Kako zleze v naše srce? Kako nastane koncert? Na ta in podobna vprašanja sta v sproščenem pogovoru skušala odgovoriti zelo kompetentna sogovornika: dirigent in profesor glasbe Tomaž Kukovič ter skladatelj in producent Slavko Avsenik mlajši.
Petkov večer
Kako nastane glasba? Kaj je potrebno, da oživi? Kako zleze v naše srce? Kako nastane koncert? Na ta in podobna vprašanja sta v sproščenem pogovoru skušala odgovoriti zelo kompetentna sogovornika: dirigent in profesor glasbe Tomaž Kukovič ter skladatelj in producent Slavko Avsenik mlajši.
Petkov večer
Kako daleč te lahko pripeljejo sanje, če jim slediš in si pripravljen zanje trdo delati, nam je iz svoje izkušnje povedal Nejc Lísjak, ki je v Radomljah na oder postavil nekaj izjemnih muzikalov, naredil igralsko akademijo v Veliki Britaniji, zdaj pa živi v Londonu, dela na West Endu in išče svojo priložnost.
Petkov večer
Kako daleč te lahko pripeljejo sanje, če jim slediš in si pripravljen zanje trdo delati, nam je iz svoje izkušnje povedal Nejc Lísjak, ki je v Radomljah na oder postavil nekaj izjemnih muzikalov, naredil igralsko akademijo v Veliki Britaniji, zdaj pa živi v Londonu, dela na West Endu in išče svojo priložnost.
Petkov večer
Oddajo Petkov večer sta tokrat pripravila mlada kolega Jakob Turk in Andraž Mihalič, ki sta se na preteklem festivalu sodobne krščanske glasbe Ritem srca z mikrofonom podala med udeležence in obiskovalce.
Petkov večer
Oddajo Petkov večer sta tokrat pripravila mlada kolega Jakob Turk in Andraž Mihalič, ki sta se na preteklem festivalu sodobne krščanske glasbe Ritem srca z mikrofonom podala med udeležence in obiskovalce.
Petkov večer
V tokratni oddaji o tem, kaj je novega pri pevcu Domnu Kljunu, kaj dela Peter Prohart trio, kako tečejo priprave na festival Ritem srca 2025 ...
Petkov večer
V tokratni oddaji o tem, kaj je novega pri pevcu Domnu Kljunu, kaj dela Peter Prohart trio, kako tečejo priprave na festival Ritem srca 2025 ...
Petkov večer
Spoznali smo glasbenika, pevca in avtorja, ki je bil dolga leta član skupine Odsev, zdaj pa stopa po samostojni glasbeni poti. Primož Križaj nam je predstavil nekaj svojih novih pesmi, nas povabil na bližajoči se koncert ter nam povedal, kaj mu pomenijo družina, dom, vera ...
Petkov večer
Spoznali smo glasbenika, pevca in avtorja, ki je bil dolga leta član skupine Odsev, zdaj pa stopa po samostojni glasbeni poti. Primož Križaj nam je predstavil nekaj svojih novih pesmi, nas povabil na bližajoči se koncert ter nam povedal, kaj mu pomenijo družina, dom, vera ...
Petkov večer
Mesec dni pred festivalom Ritem srca 2025 smo se v oddaji Petkov večer posvetili sodobni krščanski glasbi. Nastajati je začela v pokoncilskem obdobju, se razvijala in dosegla visoko vsebinsko in glasbeno raven, pa vendar se mora še vedno dokazovati in išče svoj prostor v slovenski Cerkvi. Kje je ta prostor, so razmišljali njeni soustvarjalci Boštjan Grabnar, Leon Oblak, Tadej Vindiš in Tadej Sadar.
Petkov večer
Mesec dni pred festivalom Ritem srca 2025 smo se v oddaji Petkov večer posvetili sodobni krščanski glasbi. Nastajati je začela v pokoncilskem obdobju, se razvijala in dosegla visoko vsebinsko in glasbeno raven, pa vendar se mora še vedno dokazovati in išče svoj prostor v slovenski Cerkvi. Kje je ta prostor, so razmišljali njeni soustvarjalci Boštjan Grabnar, Leon Oblak, Tadej Vindiš in Tadej Sadar.
Petkov večer
V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak.
Petkov večer
V času, ki je rezerviran za oddajo Petkov večer, smo prisluhnili Pasijonu Mengore, ki ga je leta 2010 v obliki sonetnega venca napisal Leon Oblak.
Petkov večer
Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu.
Petkov večer
Tednu katoliškega šolstva smo postavili piko v oddaji Petkov večer, v kateri smo z vašo pomočjo, drage poslušalke, spoštovani poslušalci, zbirali sredstva za pomoč dijakom in učencem. V oddaji so se zvrstile zgodbe iz vseh katoliških vzgojno-izobraževalnih ustanov, deležni smo bili glasbene ustvarjalnosti mladih, rdečo nit pa je pletla tudi skupinica maturantov v studiu.
Za življenje
Pred vstopom v poletno počitniško dopustniški čas smo se z Alenko Rebula pogovarjali o potrebi po lepem, po svetlobi. Posebej v trenutnem času delovanja temnih sil, vsega tega, kar ustvarja nasilje, uničenje, bolečino, klic poteptanih. Toliko bolj je ob vsem tem potrebno, da smo sami majhno sonce, ki ga širimo in s tem ustvarjamo drugačen svet. Mir ni dobrina, ki bi se obnavljala sama po sebi. Kolikor delamo za mir toliko ga je. V svojem malem svetu lahko naredimo veliko. Presegajmo kar nas ločuje in s tistimi, ki želijo dobro kot mi, združujmo kar nas povezuje.
Naš gost
Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.
G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.
Slovencem po svetu in domovini
Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije.
Komentar tedna
Ne vem, kakšna bo letošnja slovesnost ob prazniku Dneva državnosti. Ne vem, če bo spet prevladala ideja, da mora umetniška svoboda zakriti vse znake domoljubja in narodnega ponosa, a ne bo niti enega otroškega zbora ki bi pel naše narodne pesmi, kaj šele tisoč otrok, ki bi peli Mi se imamo radi. Zato naj vsaj na ostalih praznovanjih, kjer ne bo delitve ljudi na tiste na pravi strani in ostale, odmevajo iz vsega grla in srca naše lepe domoljubne pesmi, naj budijo ponos v srcih vseh Slovencev. In naj se našim otrokom pokaže, kako smo hvaležni, da živimo prav v tej domovini in smo člani prav tega naroda, ki pa bo preživel tudi sedanje zgodovinske viharje le, če bo ohranil svoj slovensko dušo in slovensko srce.
Hvala Slovenija, radi te imamo!
Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.
Duhovna misel
Mlad misijonar je v gozdu srečal drvarja, ki je napravljal drva. »Kako čudovita priložnost, da ga spreobrnem v krščanstvo,« si je dejal ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kulturni utrinki
Kulturno društvo Jožef Virk Dob vabi ta konec tedna na že 27. dneve komedije v letno gledališče Dob pri Domžalah. Tja nas je povabila članica društva Marta Starbek Potočan. V drugem delu pa še o logaškem Festivalu VERIS, ki poteka v organizaciji Glasbene šole Logatec in ima skoraj četrt stoletno zgodovino. Z nami je bil ravnatelj Primož Malavašič.
Naš pogled
Zadnjič sem šla mimo lokacije, kjer naj bi zgradili novi NUK – narodno in univerzitetno knjižnico. Med Križankami in Filozofsko fakulteto. Na tem mestu je po desetletjih parkirišča, zdaj prazen prostor. Parkirišča ni več, o gradnji – vsaj na prvi pogled – ni videti sledi. Spomnim se vznesenih nagovorov profesorjev ob vpisu na študij bibliotekarstva leta 1995, nekako v smislu, da bo leta 2000, v času našega dokončanja študija, novi NUK že stal in kjer bomo diplomanti morda celo dobili svojo zaposlitev. No, 30 let kasneje novega NUK-a še vedno ni, so se pa stvari začele dejansko premikati.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, v katerem dediščino popeljejo korak dlje, kot je zapisano na njihovi spletni strani, je opisal nov pristop in inovacije za obogatitev ter še dodatno razširitev idrijske dediščine.