Tiha govorica

Prisluhnili smo delom Jeana Mambrina, francoskega jezuita, duhovnika in pesnika, ki je poezijo označil za tiho govorico, ki zabrisuje svoje lastne sledi, da bi prisluhnili temu, česar besede ne izrekajo in pesnika za tistega, ki razkriva Boga v vsem.

31. 7. 2024
Tiha govorica

Prisluhnili smo delom Jeana Mambrina, francoskega jezuita, duhovnika in pesnika, ki je poezijo označil za tiho govorico, ki zabrisuje svoje lastne sledi, da bi prisluhnili temu, česar besede ne izrekajo in pesnika za tistega, ki razkriva Boga v vsem.

Gregor Čušin

VEČ ...|31. 7. 2024
Tiha govorica

Prisluhnili smo delom Jeana Mambrina, francoskega jezuita, duhovnika in pesnika, ki je poezijo označil za tiho govorico, ki zabrisuje svoje lastne sledi, da bi prisluhnili temu, česar besede ne izrekajo in pesnika za tistega, ki razkriva Boga v vsem.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Prelomi

Tokrat nekaj pesmi iz zbirke Prelomi, pesnika Andraža Poliča.

Prelomi

Tokrat nekaj pesmi iz zbirke Prelomi, pesnika Andraža Poliča.

glasbapoezija

Otok

Prelomi

Tokrat nekaj pesmi iz zbirke Prelomi, pesnika Andraža Poliča.

VEČ ...|10. 12. 2025
Prelomi

Tokrat nekaj pesmi iz zbirke Prelomi, pesnika Andraža Poliča.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

glasbapoezija

Otok

Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

VEČ ...|3. 12. 2025
Spominjanja

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Jakoba Emeršiča iz njegove zbirke Spominjanja.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

glasbapoezija

Otok

Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

VEČ ...|19. 11. 2025
Skrivnostna podloga

V tokratni oddaji smo slišali poezijo pesnika Uroša Zupana iz njegove zbirke Skrivnostna podloga.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

glasbapoezija

Otok

Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

VEČ ...|12. 11. 2025
Tisti, ki bolj ljubi

Jesen s svojim turobnim vremenom vabi k sprehodom, pesniki pa vabijo k razmisleku. V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji znamenitega britanskega pesnika Wystana Hugha Audena.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

glasbapoezija

Otok

Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

VEČ ...|5. 11. 2025
Obhod v času

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Saše Vegri.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

glasbapoezija

Otok

Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

VEČ ...|29. 10. 2025
Menina

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji Petra Kolška iz njegove zbirke Menina.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

glasbapoezija

Otok

Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

VEČ ...|22. 10. 2025
Nasveti za nevsakdanjo rabo

Tokrat smo slišali pesmi pesnice Petre Kolmančič iz cikla Nasveti za nevsakdanjo rabo.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ... |
Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

glasbapoezija

Otok

Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

VEČ ...|15. 10. 2025
Pesmi iz predala

V tokratni oddaji s poezijo in glasbo je bila z nami Joži Bukovšek z še neobjavljenimi pesmimi.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok
OTOK ni oddaja o poeziji in glasbi, temveč je oddaja s poezijo in glasbo. Nič odvečnih besed, le besede poetov … prebrane med akordi prijetne glasbe. Kratek predah za ušesa, srce in duha. OTOK bo nudil kratek postanek sredi življenja, varen privez … da se obnovijo zaloge volje, vere in smisla … S pomočjo pesnikov – prerokov sodobnega časa … bomo gledali zvezde in iskali pravo smer.
Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ... |
Anton Torkar: Beg iz pekla

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Beg iz pekla, ki jo je že leta 1987 izdal Anton Torkar. To je že tretji ponatis o vojaški poti primorskega Slovenca, ki je bil kot italijanski vojaški obveznik poslan na vzhodno fronto v zaledje bitke za Stalingrad. Knjigo sta ob 80 letnici konca druge svetovne založila Muzej novejše in sodobne zgodovine ter Tolminski muzej, predstavila pa nam je urednica, kustosinja Irena Uršič.

Anton Torkar: Beg iz pekla

V oddaji Moja zgodba smo predstavili knjigo z naslovom Beg iz pekla, ki jo je že leta 1987 izdal Anton Torkar. To je že tretji ponatis o vojaški poti primorskega Slovenca, ki je bil kot italijanski vojaški obveznik poslan na vzhodno fronto v zaledje bitke za Stalingrad. Knjigo sta ob 80 letnici konca druge svetovne založila Muzej novejše in sodobne zgodovine ter Tolminski muzej, predstavila pa nam je urednica, kustosinja Irena Uršič.

Jože Bartolj

spominpolitikavzhodna frontabitka za StalingradAnton TorkarIrena Uršičmobilizirani Slovenci v italijansko vojsko

Kmetijska oddaja

VEČ ... |
Dr. Jože Podgoršek: Kmečke roke skrbijo za našo hrano in  obdelano ter urejeno krajino!

V 16. epizodi podkasta RAST smo gostili dr. Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prisluhnite, kako vodenje te največje kmečke stanovske organizacije vidi po letu dni »zelo razburkane plovbe« in kakšni so izzivi, ki jih napovedujejo pretresi na kmetijskem področju v prihodnjem letu.

Dr. Jože Podgoršek: Kmečke roke skrbijo za našo hrano in  obdelano ter urejeno krajino!

V 16. epizodi podkasta RAST smo gostili dr. Jožeta Podgorška, predsednika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Prisluhnite, kako vodenje te največje kmečke stanovske organizacije vidi po letu dni »zelo razburkane plovbe« in kakšni so izzivi, ki jih napovedujejo pretresi na kmetijskem področju v prihodnjem letu.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Naš pogled

VEČ ... |
Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!

»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.

Lidija Zupanič

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Nagrajena Arčon in Bandelj

V Gorici so pred dnevi podelili nagrade za izjemne dosežke na področju kulture, umetnosti ter humanistične in družbene promocije v Furlaniji - Julijski krajini. Med nagrajenci sta tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Slednji je nagrado prejel kot predstavnik slovenske manjšine in pobudnik spoštljivega sodelovanja s furlanskim in italijanskim družbenim in kulturnim svetom. Ministru Arčonu so nagrado podelili za njegovo izjemno predanost družbenim in kulturnim vrednotam, ki so ga vodile pri političnem delovanju, s ključnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in povezovanju.

Nagrajena Arčon in Bandelj

V Gorici so pred dnevi podelili nagrade za izjemne dosežke na področju kulture, umetnosti ter humanistične in družbene promocije v Furlaniji - Julijski krajini. Med nagrajenci sta tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj. Slednji je nagrado prejel kot predstavnik slovenske manjšine in pobudnik spoštljivega sodelovanja s furlanskim in italijanskim družbenim in kulturnim svetom. Ministru Arčonu so nagrado podelili za njegovo izjemno predanost družbenim in kulturnim vrednotam, ki so ga vodile pri političnem delovanju, s ključnim poudarkom na čezmejnem sodelovanju in povezovanju.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Pogovor o

VEČ ... |
Sobivanje z Romi in varnostne razmere v JV Sloveniji

S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev. 

Sobivanje z Romi in varnostne razmere v JV Sloveniji

S predstavniki lokalne skupnosti, civilne iniciative in policije smo spregovorili o reševanju romske problematike na jugovzhodu države. Dotaknili smo se trenutnih varnostnih razmer, ukrepov v sklopu Šutarjevega zakona, dodatno predlaganih rešitev na področju socialne in delovne aktivacije ter pričakovanj različnih akterjev. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Čevljarjevi sinovi

Z zgodbo potujemo v sosednjo Avstrijo, da slišimo pripoved o treh čevljarjevih sinovih, ki jih nekega večera obišče popoln neznanec. Kaj se bo zgodilo?

Čevljarjevi sinovi

Z zgodbo potujemo v sosednjo Avstrijo, da slišimo pripoved o treh čevljarjevih sinovih, ki jih nekega večera obišče popoln neznanec. Kaj se bo zgodilo?

Nika Mandelj

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventni koledar 2025

Adventna spodbuda

VEČ ... |
Sestre so mi pomagale

Misijonski zgodbi upanja prihajata iz Bocvane in Indonezije. Prinašata spoznanje: če se boš trudil, bo Bog na tvojo pot poslal ljudi, ki ti bodo pomagali.

Sestre so mi pomagale

Misijonski zgodbi upanja prihajata iz Bocvane in Indonezije. Prinašata spoznanje: če se boš trudil, bo Bog na tvojo pot poslal ljudi, ki ti bodo pomagali.

Radio Ognjišče

duhovnostZgodbe upanjaAdventni koledar Misijonskega središča Slovenije

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 11. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 11. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
KULT 316

Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost. 

KULT 316

Center kulinarike in turizma KULT316, že deset let deluje pod okriljem Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana (BIC Ljubljana), desetletje drznih idej, izjemnih dosežkov in nepozabnih okusov. Pogovarjali smo se z direktorico mag. Jasno Kržin Stepišnik. V desetih letih se je v centru na področju gostinstva in turizma izobraževalo več kot 800 dijakov in študentov, ki so postregli več kot 280.000 gostov v šolski restavraciji KULT316, soorganizirali več kot 100 ekskurzij za šole in fakultete v Šolski turistični agenciji KULT316 in na domačih ter mednarodnih tekmovanjih prejeli več kot 200 medalj in priznanj s področja gostinstva in turizma doma in v tujini, od tega 100 zlatih. KULT316 je v zadnjih desetih letih postal sinonim za sodobne izobraževalne prakse na področjih gostinstva, turizma, živilstva in prehrane. S svojo restavracijo, kavarno, šolsko turistično agencijo, mikro-pivovarno, vinsko kletjo in konferenčnimi prostori, je postal prostor, kjer se znanje sreča z realnim okoljem, saj so prostori namenjeni izobraževanju študentom v programih gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli in hkrati odprti za širšo javnost. 

Nataša Ličen

izobraževanjeodnosivzgojakulturainovativnost

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Zdrobov pečenjak

Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ... 

Zdrobov pečenjak

Poslušalko je zanimalo, kako narediti šmorn iz zdroba. Sestra Nikolina je povedala, da potrebujemo pšenični zdrob, mleko, sol, sladkor, rozine ... Zavremo ½ l mleka, solimo in zakuhamo 2 dl pšeničnega zdroba. Z metlico urno mešamo, ker se zelo hitro zgosti. Ko postane pregosto, mešamo s kuhalnico. Ko je skuhamo, odstavimo in ohladimo. Nato ga naložimo na pekač, ki smo ga namazali z oljem. Ob tem prižgemo pečico, da se pogreje. Po pekaču najprej potresemo malo sladkorja, da začne karamelizirati, potem nanj z lopatko naložimo kuhan zdrob. Lepo naj se zapeče - se na vrhu naredi skorjica. Potem pa ga razdrobimo. V zdrob bi lahko dali tudi rozine ali pa jih potresemo zdaj, ko drobimo jed. K pečenjaku lahko ponudimo kompot ali dušeno sadje. Lahko naredimo tudi jajčni pečenjak, kruhov pečenjak ... 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Svetovalnica

VEČ ... |
Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

Prof. dr. Ana Slatnar: O delih v rastlinjakih pozimi in kako načrrtovati naslednjo pridelovalno sezono

Prof. dr. Ana Slatnar, redna profesorica na Katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je svetovala, kako ravnati z rastlinjaki pozimi – oziroma kdaj je prav, da v njih izvedemo higijenske ukrepe, katere in zakaj. Pa o tem, kako je pozimi smiselno začrtati korake naslednje pridelovalne sezone.

Radio Ognjišče

svetovanje